Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 16. februar a 1958
MARIBORSKI
Štev. 37. Leto XII. (XIX.)
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 t Tel. uredništva iu uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. st. 11.409
JUTRA
99
Socialni darvinizem
Rasni teoretiki so zbrali z raznih strani osnovne elemente za zgradnjo rasne teorije. Njeni biološki elementi so pred vsem darvinistični nauk o selekciji (odbiranju) in borbi za obstanek, kar so vse prenesli v družbino območje in prilagodili namenom oblasti. To je tako zvani socialni darvinizem. Najpomembnejši element pa je teorija o n a-s 1 e d s t v u, ki zanika vpliv vnanjih pogojev na organizem in naglaša nespremenljivost plazme (prvotne tvari), katere nosilec je rasa. S prenosom teh bioloških pojmov na socialno območje so ustvarili nek biološki ali kakor ga oni nazivajo o r g a ns k i pogled na svet, v katerem fungira rasa kot centralni pojem, kot nosilec nasledstvenih lastnosti nacije, kot tvorec kulture in zgodovine.
Selekcija v socialnem območju pomeni nadvlado onih, ki se znajo prilagoditi. Po tolmačenju socialnih darvinistov pa so najbolj prilagodljivi oni. ki so lastniki Produkcijskih sredstev in imajo v rokah ekonomsko in politično oblast. Z usvojenim naukom o borbi za obstanek hoče rasna teorija utemeljiti upravičenost fašističnih osvojevalnih načrtov.
Najzanimivejša za rasizem je adaptacija W e i s s m a n n o v e teorije nasledstva, po kateri je prvotna snov večno enaka ali nespremenljiva. Sanitetni svetnik Graf piše: »Dognanje o trajnosti Prvotne snovi (plazme) je velikega po-|nena za organsko mišljenje« (Rasistična ideologija). Drugi rasist Bauer pravi: »Zapomnimo si, da vnanja sredina, način življenja itd. niti najmanj ne vplivajo nasledstvena svojstva poedinca.« Zakaj je teorija o nasledstvu postala osnova rasni teoriji? Pomanjkanje, glad, nezaposlenost, robota šibkega močnejšemu itd. ne pridejo v poštev. Za napredek ni važno, v kaki družbeni sredini se nahajaš, kako živiš; glavno je, da čuvaš svojo čisto nasledstveno, živalsko maso. Tako prenašaš pažnjo s socialnih problemov v biološko stran. Osnovno vprašaje je čuvanje večne plazme rase, to je skupine ljudi enake nasledstvene mase ln. ž njo enake telesne in duhovne konstitucije. Samo rasa je nosilec in čuvar razvoja in biološki motor zgodovine, ^ato pravi Graf: »V toku časa so se vedno bolj ostrila nasprotja med znanostjo in življenjem, kapitalom in delom, državo in narodom. Da premostimo ta nasprotja, moramo streti prvenstvo razumu v našem mišljenju in postaviti or gansko sliko sveta.«
Rasizem pa deli rase v višje in nižje, * vredne in nevredne. Katera je vredna? ^amo bela, a ne vsa. Najmodernejši Nemški antropolog, rasist profesor W e i-ne r t pravi:	»Lahko	smo ponosni na
svojo belo raso in na oni njen del, ki danes edini predstavlja kulturno ustvarjalni del vsega človeštva.« Ta del je profesorjeva domovina. »Vsa današnja kultura se ustvarja in sc širi iz zapadne _vrope, seže do Visle in tam prestane.« 'kultura zapadne Evrope sere le do Visle? 11 onostran teV Vse kaže. da se tukaj °r»i stara in vstaja nova kultura!
Tako je postala rasna teorija svetinja. Negovanje rasnih nasprotstev in biologih razlik smatra rasna kultura za svo-i° glavno nalogo 20. stoletja. Človečan-s|vo torej nima po rasizmu drugih po-s*ov ko odgajati ljudske rase. Milijoni gladnih in nagih ne ustvarjajo nobenega Problema in naj po teoriji o selekciji in ohranitvi manjvredne mase pronadejo v Prilog vrednim, ki tvorijo sredino stanovske totalne države. Kam taka kultu-V v°di. pove določno in nazorno C o u-enhove-K alergi (borec za Pan Evropo) v svoji knjigi »Totaler Staat —
Na Hitleriev pritisk nova Schuschniggova vlada
V novi vladi trije eksponenti narodnega socializma -Splošna amnestija za politične delikte — V Domovinsko fronto bodo imeli dostop tudi narodni socialisti
segi se je vlada sestala k svoji prvi seji, na kateri so sklenili, da se razglasi splošna amnestija za vse politične prestopke pred 15. februarjem ter izpregled vseh kazni pogojno do 31. decembra 1941. — Amnestijski razglas se utemeljuje s tem da se omogoči rodoljubno sodelovanje vsem, tudi tistim, kj so doslej stali na strani, da Se na ta način doseže notranji in zunanji riiir. Vsi današnji dunajski listi poročajo zelo izčrpno o preosnovi avstrijske vlade. V glavnem naglašajo, da predstavlja nova vlada koncentracijo vseh lojalnih činlteljev, ki so pripravljeni sodelovati. Avstrija išče neko trajno obliko v razmerju do Nemčije.
DUNAJ, 16. februarja. Včeraj je skušal dr. Schuschnigg nekajkrat priti v te-leionični stik z Mussolinijem, ki pa ne biva v Rimu, ampak nekje v okolici in so mu iz Ritna odgovorili, da ne morejo svetovati, ali naj sprejme nemške predloge ali ne. V tukajšnjih krogih govorijo o skorajšnjem sestanku kancelarja Schuschnigga z Goringom, oziroma Hitlerjem v Inomostu ob priliki njegovega potovanja v ItaHjo.
DUNAJ, 16. februarja. K<>t eksponenti narodnega socializma v novi Schuschnig govi vladi se smatrajo minister za notranje zadeve in javno varnost Seiss -lnquart, pri če pa pripada dejansko vodstvo nad eksekutivo dr. Skublu, nadalje GIa»se Hornstenau in državni tajnik Trpsky. Vsi ostali člani vlade pripadajo Domovinski fronti. Tudi se dozna-va, da	bo omogočen sprejem v Domovinsko	fronto vsem onim, ki doslej	iz
kakršnihkoli razlogov niso bili sprejeti.
foftmski fenmt 'Hakmma je ftodd
ŠANGHAJ,	16.	februarja.	Po	vesteh iz	I diviziji	si na vso moč prizadevata, da	bi
fronte je v	srditih borbah	s	Kitajci padel	zavzeli	Pinkvin. Poročila o borbah	si
japonski general Nakašima. Dve kitajski I precej nasprotujejo
ItotifOkske kida fofmta k&t sledu
SCHUSCHNIGG
DUNAJ, 16. februarja. Davi ob 2. je izšel razglas o preosnovi avstrijske vlade. Zvezni predsednik Miklas je pristal na sledečo sestavo nove ŽchuSchniggOve vlade: kancelar dr. Schuschnigg, podk. general Hiilgerth (tudi doslej), zunanji minister dosedanji državni tajnik v zun. ministrstvu dr. Gvido Schmidt, notranji minister nacionalist Seiss-Inquart, finančni minister Rudolf Neumayer, dr. Ada-movič, pravosodstvo, Peter Manwasser, poljedelstvo. Ministra brez listnice sta med drugim bivši notranji minister Glai-se Horstenau in dosedanji državni tajn*k Zernatto. Državni tajniki so: za narodno obrambo general Zechner, za delo Adolj Watzel, za industrijo in rude Ludvik Stepski, za gozdove bo še imenovan, za javno varnost pa dr. Skubl (svoječasni ljubljanski policijski šef!), kj prevzame tudi generalni inšpektorat nad vsemi policijskimi ter orožniškimi eksekutivnimi organi. Po sestavi nove vlade in zapri-
R1M, 16. februarja. Agencija Stefani poroča: Italijanski hidroavion je na potu od hidrodroma Polenza in hidrodoma Lid^ pri Rimu izginil. V letalu je bilo 8
pilotov in mehanikov ter 10 potnikov. Bojijo se, da je doživel katastrofo v veliki burji, ki js besnela nad morjem.
fospodatske tetežke
N<>v pravilnik o sladkovodnem ribar-stvu pripravlja ministrstvo poljedelstva. Pravilnik stopi v veljavo najbrže že 1. marca t. 1.
Gradnja rafinerije za proizvodnjo bencina iz premoga. Iz Beograda poročajo, da proučuje nacionalni zavod za rude in gorivo, ki se je nedavno osnoval v ministrstvu za gozdove in rudnike, vprašanje gradnje velike rafinerije za proizvodnjo bencina in olja iz premoga. Potrebne stroje bodo naročili iz Nemčije in bodo znašali stroški okoli 200 milijonov din.
Znižanje uvoznih carin. »Službene no-vine« objavljajo, da je bil med našo državo in Nemčijo dosežen sporazum glede izpremembe dveh carinskih postavk. Zniža se carina na umetno volno (umetni bombaž iz celuloze) na 5 zlatih dinarjev, nadalje za priklopne vozove za tovorne avtomobile na 70 zlatih dinarjev. Doslej je znašala uvozna carirna za umetno volno 50, za priklopne vozove pa 130 zlatih dinarjev za 100 kg. '
Trgovinska pogajanja med našo državo in Estonsko so se pričela včeraj v Beogradu. Gre predvsem za novo ureditev medsebojne izmenjave blaga ter za ureditev plačilnega prometa.
13.000	avtomobilov je v vsej Jugoslaviji po zadnjem štetju. Za nje se potroši letno okoli 400.000 hi bencina. Pri nas pride na 1000 prebivalcev 0.7 avtomobila, v Angliji 40, v Franciji 54, v Nemčiji 15, v Avstriji in ČSR po 5, v Grčiji pa po 2 avtomobila na 1000 prebivalcev.
Gospodarski svet Male antante se bo sestal dne 8. marca k rednemu zasedanju v Bukarešti.
Pooblastila za špedOterske obrti, agenture in trgovinska zastopništva. Ban dravske banovine je na podlagi zadevne ministrske uredbe odredil, da se morajo predložiti vsa, pred uveljavljanjem uredbe, ki predpisuje dovolitev za špedi-terske obrti, obrti za posredovanja v trgovinskih poslih in za trgovinska zastopništva. izdana pooblastila (odiiosrio ‘obrtni listi) pristojnemu upravnemu obla stvu prve stopnje v roku 3 mesecev, to je do 8. maja 1938, in sicer radi registracije, da veljajo ta pooblastila kot dovolila v smislu ministrske uredbe. Obenem je treba predložiti zadevno potrdilo Zbornice za TOI.
S telefonskim kablom Beograd - Zagreb -Maribor letos ne bo nič! V »Službenih novinah« z dne 12. t. m. je objavljena uredba o spremembi uredbe o nabavi in položitvi telefonskega kabla Beograd - Zagreb - Maribor do avstrijske meje. Z novo uredbo se spreminja poslednji člen glede uveljavljanja uredbe, in sicer tako. da dobi uredba od 23. sept. 1937, obvezno moč šele 1. aprila 1. 1939.
Totaler Mensch«, kjer primerja iašizem in demokratizem z zgodovino totalne Šparte in Atenami. Š p a r t a je bila simbol kulta moči, telesnosti, borbe. Špar-tanec ni poznal osebne svobode, imetja, osebne kulture, zasebnega življenja Šparta je bila eno samo nepretrgano vojno taborišče Zato ni dala genijev, ni dala duha, kulture. Propadla je brez sledu. Obratno je bilo z Atenami, kjer je bil >iainesto totalne države totalni človek. l am se je rodila prva kultura osebnosti, kultura lepote in duha, umetnosti in znanosti. Cilj te prve evropske države je bil: Spopolratev človeka, sprošče-nje njegovih duševnih sil, spopolnitev telesa, duše in duha, spoj junaštva in
estetike, naravna etika. S kultom tega ideala so dale Atene celo vrsto tvorcev zapadno-evropske kulture: Umetnike in junake, pesnike in mislece, vojskovodje in državnike, govornike in zgodovinarje
V današnjem velikem historijskem eksperimentu moremo idejo totalne države primerjati z ono totalnega človeka ali minljivost Šparte z nesmrtnostjo duha Atencev. Evropa stoji na razpotju, če pojde po poti prve ali druge: Po poti vsemogočnosti države in ničevosti človeka, ali po poti njegove sproščenosti Stvaritelji in nosilci fašizmov se poslužujejo vseh sredstev, da onemogočijo demokratično idejo na njenem pohodu.
Rimski diktator stavi demokracijo
proti fašizmu kot bogate proti ubogim. Odkod to siromaštvo pod fašističnim krovom? Račun je kaj enostaven in lahak: Njih monumentalna vnanjost (ceste, ogromne stavbe, kasarne, orožje itd.) ima tudi svojo nasprotno stran — izčrpano življenje širokih mas. V sredini fašizmov je zapisano, da jim ne more iti nikdar dobro.
Res so v trikotniku Newyork-London-Pariz gospodarji pretežnega dela svetovnega gospodarstva in če je nevvyor-ški list »Ne\v York Times« namignil, da bo ta trikotni' skoro vrgel utež na tehtnico, je storil prav. če, oziroma ko bo tu storil, se bomo mogli prepričati, da ima za seboj 'Vs zemljanov.
ift
Ra&edu
Širite ..Veternik
V »Sokolski volji« z dne 11. t. m. či-tamo: »V P. nad Š. L. je prišel v delavnico nekega obrtnika deček star 8—10 let. V delavnici visi po stenah več slik. Med temi je tudi slika z IX. vsesokol-skega zleta leta 1932: proste vaje članov. Deček obstane pred to sliko in si jo ogleduje. Obrtnik: »Ali veš, kdo so tl na sliki?« — Molk. Obrtnik: »To so Sokoli«. Deček: »To so torej tisti razbojniki in ravbarji.« — Ta deček je iz hiše, kjer prevladuje tnajvečja pobožnost in od koder se širi nauk o ljubezni do bližnjega. In kakor vidimo, smo Sokoli po teh naukih razbojniki in ravbarji. Zdrava semena padajo v mlade duše! Kogar zanima, mu lahko postrežemo s točnimi imeni. — V M. N. v srezu Lj. je občinski odbor občinskemu tajniku prepovedal delovanje pri Sokolu. Ker se občinski tajnik tej omejitvi ni uklonil, so ga odpustili iz službe. Vrgli so iz službe tudi občinskega slugo, enaka usoda čaka še dva občinska uslužbenca, ker sta prijatelja domačega Sokola. Vsem tem bratom je sedaj dom in kruh — široka cesta.«
O t M t B
»Kor. Slovenec« piše v št. 6: »Še druga cvetka. Iz Žitare vesi poročajo sledeče: Stara je navada, da se na sv. Tri kraje naslikajo na hišna vrata začetne črke G+M+B, ki naj povedo, da biva v hiši krščanska družina. Tako so napravili tudi pri Škrutelnu na Selih. Pa pride orožnik, vidi na hišnih vratih omenjene črke in pozove gospodarja, naj črko »G« spremeni v »K«, češ gre vendar za Kas-perja. Iz slovenskega Gašparja naj bi torej nastal nemški Kasperl. Prineso koledar koroške kmečke zveze, na orožnikovo začudenje stoji tam napisano samo »sv. Trije kralji«. Tako je slovenski Ga-špar vendarle ostal. — Drug slučaj je iz žitarske nadaljevalne šole. Učenci so se medsebojno pogovarjali v domačem jeziku. Kar pristopi učitelj Kramar k učencu Janezu Osmalcu in ga pozove, naj govori s tovariši nemško ali pa naj gre v Jugoslavijo. Učenec je na svojevrstni poziv molčaL«
Soomnlte se CND?
»Del. politika« objavlja v št. 13: »Sedež občine hočejo premestiti iz Pragerskega v Črešnjevec. Temu ugovarja vse Pragersko. V Pragerskem je veliko železniško in prometno križišče, tu je velika tovarna, so razne obrti, gostilne in trgovine, tu je velika naselbina z lepimi hišami in vilami, z velikim številom uradništva in delavstva, sem gravitirajo gospodarski in prometni interesi vse okolice. Črešnjevec je pa samo neznatna kmečka vas na hribu, kjer je poleg cerkve le še župnišče, vaška šola in par kmečkih hiš. Po svoje potrebščine morajo ti kmetje hoditi k trgovcem na Pragersko, kjer imajo tudi zdravnika. Kdo si je izmislil, da naj bi se sedež občine prenesel iz prijaznega in urejenega Pragerskega tja gori v blatno vas, ni težko uganiti. Ta neprestana premeščanja občinskih uradov, prekomasacije, preimenovanja krajev: nekoč tega ni bilo. Smo kakor Don Kišot, ki se je boril z mlini na veter medtem ko mu je pravi sovražnik čredo odgnal. Pragersko, Ivanjkovci, Sv. Križ pri Ljutomeru, Laško in tako dalje.«
Nevarni eksperimenti
»Trg. list« poroča v št. 19: »Najbolj zgrešeno pa bi bilo, če bi se pri tem splošnem in velikem pričakovanju javnosti, da bo novi proračun vsaj nekaj zvišal samoupravne pravice, zgodilo ravno nasprotno, da bi se v finančni zakon vnesla nova določila, s katerimi bi bili okrnjeni še zadnji ostanki nekdaj širokih samouprav. Bila bi to usodna državniška napaka, ki bi rodila zelo nevarno razočaranje, da bi ljudje sploh izgubili vero, da je še kakšno zboljšanje mogoče. Zato naj se ne dela noben eksperiment več z ustanavljanjem novih centralističnih fondov, zato naj se ne misij na uvajanje novih centraliziranih mo-m-nolov, zato se naj tudi ne misli na centralizirani elektrifikacijski načrt itd. Vse t > bi bili zelo nevarni eksperimenti, ki bi državno misel zadeli v živo.«
SaUolsiva
Budno	straži	So v	obmej-
nem Št. Iliu
Letošnj. redni občni zbor obmejnega šentiljskega Sokola, ki se je vršil v nedeljo 13. t. m., je ponovno izpričal živahno delovanje te naše pomembne sokolske edinice.
Zbor je ob polnoštevilni udeležbi šentiljskega članstva otvoril in vodil zaslužni starosta br. dr. Bačar, ki se je v svojih uvodnih besedah spomnil predvsem blagopokojnega Viteškega kralja A1 e k s a n dr a I., čigar spomin so počastili vsi navzoči s klici slava. Istotako je sokolski zbor posveti! svoje misli našemu sokolskemu starosti SKJ Nj. Vel. kralju Petru II., kateremu so zbrani živahno vzklikali. Sledilo je poročilo staroste o uspešnem delovanju šentiljskega sokolskega društva v preteklem letu, ki je doživelo svoj dosedanji največji uspeh ob lanskoletnem sokolskem zletu, ki ga je posetilo nad 5000 udeležencev in ki bo ostal vsem, ki so se ga udeležili, v neizbrisnem spominu. Ker se je med letom izselil iz Št. lija dosedanji društveni tajnik br. S k i t e k, je podal tudi tajniško poročilo br. starosta, dočim je blagajnik br. Karner razgrnil blagajniške registre, ki izkazujejo preko din 40.000 dohodkov ter odplačilo dolga v iznosu din 18.000. Poročilo br. načelnikff M i r-ka Pestič k a nam kaže razgibano sokolsko delo na telesnovzgojnem polju. Prosvetar br. Kapun je poročal o prosvetnem delu v preteklem poslovnem letu, ki se je odražalo v številnih narod-novzgojnih ter gospodarskih predavanjih ter nič manj razgibanem dramatskem delu. Ker je dosedanji br. starosta radi preobloženosti moral odložiti mesto staroste, so si šentiljski Sokoli izbrali, novega starosto v osebi znanega sokolske-
ga delavca br. Ivana R o g 1 i č a. Novoizvoljeni starosta se je v spodbudnem govoru zahvalil za zaupanje ter izrekel istočasno vse priznanje dosedanjemu starosti dr. Bačarju, ki je krepko prijel za delo baš v razdobju, ko je obmejni Sokol potreboval krepkih rok in neustrašnega srca ter poguma. Istotako je pohvalil požrtvovalno delo vseh ostalih društvenih funkcionarjev, ki so zastavili vse moči v procvit in razmah sokolske ideje ob naši meji. Brat P e s t i č e k je pridno vadil sokolsko deco,, naraščaj in članstvo, dočim je br. Kapun skrbel za razmah tamburaškega zbora. S. Francka Varlova je oskrbela redno telovadbo ženskega naraščaja, dece in članic, dočim je s. Mermolja Mira vršila požrtvovalno delo v telovadnici in na sokolskem diletantskem odru. Po poročilih društvenih funkcionarjev je spregovoril zanosne besede župni delegat br. Kranjc, ki je spodbujal šentiljske Sokole k nadaljnjemu vztrajnemu delu.
Sledile so volitve nove uprave, v katero so bili izvoljeni: Starosta Ivan Ro-glič, podstarosta Josip Bauman, tajnica Mira Mermoljeva, blagajnik Karner, gospodar Štefula, načelnik Mirko Pestiček, nam. J. Taler, načelnica Francka Varlova, namestnica Mimika Šipkova. Odborniki: dr. Bačar, Milan Jelenko, Ivan Maček. Habulin, Muršec Karl. Krautber-ger Robert, Janko Nabergoj, Muršec Josip, Gačnik Lizika in Škerjanc Cezira. V častnem razsodišču so dr. Bačar, Ivan Mermolja in Stevo Habulin. Po živahni debati je zborovodeči zaključil lepo uspeli občni zbor, s katerim stopa naš obmejni šentiljski Sokol v novo društveno razdobje. Zdravo!
Humor in politika
ŽENEVA, v februarju 1938. V tukajšnjih krogih je zbudila veliko veselje vest o odločitvi države Čile, da ne izstopi iz Društva narodov, pač pa da si pridrži samo svobodo akcije.
...	in v	Malem
Ruški Sokol je polagal obračun svojega dela v minulem letu. Lep obisk član stva na letošnjem občnem zboru dokazuje, da stoji v Rušah Sokol bolj trdno ko kdaj preje. Ruški Sokol je vzdržal pritisk, ki ga je še samo utrdil, tako da stoji danes trdno in neomajno v boju čistih Tyrševih načel. Ruški Sokol napreduje in raste številčno. Šteje skupno 151 članstva, 77 naraščaja in 261 dece.
Radi odsotnosti staroste A. Krejči-j a je vodil občni zbor podstarosta inž. Teržan. Po udanostnih in pozdravnih vzklikih Nj. Vel. kralju Petru II., po spominskih besedah za preminulim tvorcem bratske čehoslovaške republike ter vzor nim Sokolom in Slovanom br. Tom a-ž e m M a s a r y k o m in br. dr. Ljudevitom Pivkom, ki je še v minu-
lem letu predaval v Rušah, ter poklonitvi našemu največjemu živečemu slovenskemu pesniku Oton Župančiču ob 60-letnici, so vsi funkcionarji podali svoja izčrpna poročila. V minulem letu je ruški Sokol razvil svoj naraščajski prapor, kateremu je kumoval Sokol Mari-bor-matica, ki je leta 1914 razvil svoj društveni prapor v Rušah.
Med velikim številom kulturnih in na-rodno-državnih prireditev, ki jih je ruški Sokol imel v minulem letu, hočemo omeniti njegovo posebnost — letno gledališče, ki z velikim uspehom deluje že Šesto leto. Za letošnjo sezono pripravlja ruški Sokol »Miklovo Zalo«, ki se naj pretvori v vsenarodno slavje v čast dvajsetletnici obstoja naše narodne države. Za uprizoritev na prostem preure-
ja Miklovo Zalo tajnik ruškega Sokola, znani in priljubljeni igralec Franjo S o r n i k. Na letnem gledališču bo ruški Sokol postavil simbol naše tisočletne kmečke državne oblasti, knežji kamen, ki bo pri letošnji predstavi vpleten v sceno o prisegi kmetov.
Delu v telovadnici in vzgoji telovade-čega članstva, naraščaja in dece se poklanja posebna skrb in važnost. Mladinska knjižnica je zelo zaposlena. Pri župnih m okroživh tekmah so si tekmovalci ruškega Sokola priborili častna mesta — prva ozir. tretja.
Sanacija Sokolskega doma je težavna,. ker obljubljeni znesek iz javnih sredstev ni prispel. Zahvaljujoč se finančni spretnost: staroste br. Krejčija, pa tudi v teh težkih gmotnih razmerah izvršuje ruški Sokol v redu svoje finančne obveznosti.
Pri volitvah nove društvene uprave so bili ponovno izvoljeni vsi dosedanji funkcionarji. Društvena uprava se je pomladila z odborniki iz vrst telovadečega članstva. Glavne funkcije so prevzeli nam dobro znani ruški sokolski delavci:
Starosta Anton Krejči, podstarosti inž. Teržan in zdravnik dr. Zorec, tajnik Franjo Sornik. prosvetar Ungar Tilica, glasba Jernej Črnko, gledališče Tomo Stani, načelništvo Branko Stani in Dušica Koruza, podnačelnika Vodušek Adolf in Do-genik Ivan, podnačelnici Metelko Lotka in Škufca Pepca, blagajnik Dolinšek Ivo, uradnik, statistikar Sornik Franjo, trgovec, gospodar Dogenik Ivan, električar, društveni zdravnik dr. Adolf Zorec, nar. obrambni referent Terčak Stane, soc. referent Čuček Srečko, knjižničar črnko Jernej. Odborniki: Skaza Olga, Stani Tomo, Medved Anton, Čepe Marica, Lampreht Franjo, Požar Anton, Dolinšek Emerik. Ulipi Jože, Pijavec Adolf, Stodulka Oton, Pečar Adolf, Go rišek Špela. Namestniki Drahorad Marija, Ratej Otmar, Štupan Franjo. Stani Zora, Bečela Jožica. Revizorji: Lesiak Davorin in Turk Angel. Namestnika Koruza Albert in Zorec Jaka. Častno razsodišče:	Krejči	Anton. nam.
Stani Tomo, zapisnikar Unger Tilica. Člana: Zorec Nada in Dolinšek Emerik, namestnika Jug Janko in Turk Ivanka.
Brat podstarosta inž. Teržan je s pozivom na složno delo v smislu visokih Tyrševih idej za dobrobit našega naroda in države ter za rešitev naše krvi onstran državnih meja zaključil lepo uspeli občni zbor s pesmijo sokolskih legij: Oj le naprej, brez miru, za sokolskim praporom —
Po Pohoriu	in poje
sekira
Če pojde tako dalje..., — Poplava lesnih prekupčevalcev
Če se pelješ po naši lepi Dravski dolini in se ozreš na Kozjak in na Pohorje, ne moreš verjeti svojim očem, da padajo stoletni gozdovi pod udarci sekire. Povsod zagledaš velikanske goloseke, ki s svojo goloto pošastno zrejo v dolino. Ob Dravi so nakopičene skladovnice desk, hlodov in tesanega lesa in čakajo ugodnega trenutka, ko bodo zdrčali splavi po valoviti gladini proti jugu.
Kmet, ki je v dobi gospodarskega blagostanja z lahkoto prodajal živimo in razne pridelke, je pustil gozd nedotaknjen. Takrat je živel precej razsipno in se pri tem še precej zadolžil, saj so znani primeri v Dravski dolini, ko je kmet par volov, ki jih je prodal na sejmu, zapil v dveh, treh dneh v veseli družbi, da so ob priliki hmeljske prodaje najemali ciganske godbe in prirejali domače zabave.
čel sekati gozd, ki mu je bil sedaj rešilna bilka v poplavi dolgov. Tudi lesne cene so takrat rapidno padale in posekati je moral ogromne količine, da je zadoščalo za razne potrebe. Najprej so padala debela drevesa, mato vedno tanjša in danes raste tam, kjer se je razprostiral lep, bogat gozd, grmovje, kjer se pase mršava živina in drobnica.
Marsikdo je pri tem nasedel raznim prekupčevalcem, ki so se pojavili, da izrabijo kmetovo zadrego. Kdor ni našel drugega zaslužka, pa je začel s prekupčevanjem lesa, kar je precej neslo in sicer na škodo kmeta.
Ce pojde to sekanje gozda v tem tempu dalje, bosta v par desetletjih zeleno Pohorje in temni Kozjak podobna sive mu Krasu, naš kmet pa bo berač in bo mislil na ono dobo, ko so okrog njego
Prišla je kriza in z njo križev pot na- vega doma šumeli lepi, temni gozdovi, šega kmeta. Svojih pridelkov ni mogel I več vnovčevati, pograbil je sekiro in za-l
SjuuUte piš&fijc
Odbor lahkoatletskih sodnikov v Mariboru - službeno! Seja vseh saveznih la-hko-atletskih sodnikov, bivajočih v Mariboru, bo v četrtek dne 17. t. m. ob 20. uri pri »Orlu«. — Radi važnosti dnevnega reda je sestanek strogo obvezen.
SošUuti
Radeče : Šoštanj 4 in pol: 3 In pol! V
nedeljo popoldne je gostoval v Šoštanju Šahovski klub Radeče in odigral s tuk. Šahovskim klubom prijateljsko tekmo na 8 deskah. Radečani, ki imajo v svojih vrstah prav dobre igralce, v Šoštanju še niso igrali, zato je za tekmo vladalo še posebno zanimanje. Pred pričetkom tekme je goste prisrčno pozdravil v imenu domačega kluba predsednik g. Robinšak. Radečani so na prvi deski nastopili z matadorjem Hočevarjem, ki je z zmago odločil tekmo za svoj klub v razmerju 4 in pol : 3 in pol.
Na naslov poštne direkcije. Zadnje dni je naše mesto brez dostavljanja pošte. Prvi pismonoša, ki je raznašal po okolici, je stopil v pokoj, mestni pismonoša pa je v bolnišnici. Mestno prebivalstvo upravičeno zahteva vsaj dva pismonoši. Dostava pošte bo potem hitrejša in toč-nejša.
Ne pozabi naročnine!
Beg sz ry&ke~e ujetništva
(Po svojih doživljajih napisal: J. Petre.)
Kmalu snio se znašli na vlaku, da nas popelje proti vzhodu. Obšli smo mesta Samaro, Kazar., Orenburg. Že od Oren-burga dalje se je okolica čisto spremenila. Kakor hitro smo stopili na azijska jla, se je rodovitna zemlja začela izgubljati in polagoma nas je sprejela puščava, C1m dalje, tem pustejša.
Med^ vožnjo so se me lotevale težke misli. Že ^v poltavski guberniji sem si ‘zdelal načrt, kako 'bom lepega dne pobegnil v domovino, a radi slabega zdravja takrat nisem upal tvegati nevarnega početja. Sedaj pa sem obupaval ob misli, da bi se še kedaj vračal skozi te raje. Cim dalje smo lezli v Azijo, tem močnejša je postajala misel na beg in tem težje izvedljiva je postajala.
Iri dni že nismo dobili nobene hrane, a rublja, ki nam je bil določen, tudi nismo Prejeli. Transportni poveljnik, nepošte-nJak, si je denar pridržal in ko je bil na neki postaji zamenjan, smo ostali brez tirane in denarja. Pritožili smo se nove-✓tTm Poveljniku, a brez uspeha. Trpeli sttio dalje.
Pri Aralskem jezeru se je začelo prostrano močvirje. Nepregledne ravnine je Poraščalo trstje, vmes pa so sc bohote raznovrstne močvirske rastline. Srečavali smo siromašne naselbine,' ki so •le od njih hiše zgrajene iz bambusa in jfstja ter so nalikovale velikim slanma-■m kopicam. Z močvirja so se dvignili °Kromni roji kobilic in pred vsiljivim mrčesom smo morali dobro zapreti vsa OKt>a in vrata vagonov. Ko so se izgubila močvirja, so izginile tudi kobilice.
Zopet nas je sprejela pusta, ki se je *4 in tam menjavala z obdelano žemljo, Kjer smo sl mogli nakupiti vodenosladkih melon.
Kmalu se je prikazala krasna pokrajina z gozdovi cipres. Sredi gozda so na Postaji stal: naloženi nešteti vagoni alfi res ovc ga lesa. Za želenimi gozdovi so se vrstili pusti kraji, drug dolgočasnejši oa drugega. Med nje spada tudi Turke-• 3n. Mestc samo je neprijazno, še manj vabljiva je okolica. Odtod se vije želez-n,ca med peščenim hribovjem, ki na-Pravlja na človeka dokaj žalosten vtis. j-im bliže smo prihajali Taškentu, tem epsi so bili kraji. Na mnogih krajih smo V|delj izpeljane kanale, po katerih so namakali vrtove in njive. Na ta način so Pmogo zemlje iztrgali puščavi ter jo naredili rodovitno.
Po šestnajstih dneh dolge vožnje smo Končno prispeli v Taškent. Mesto je ve-’Ko in ima cestno železnico. Hiše so nizke in enonadstropne, med njimi skrb-
1,0	obdelani vrtovi. Ceste so tlakovane z lesenimi kockami, cestni jarki polni u,'iazane vode. Kanalov nimajo.
Ljudstvo je mešano. Tu srečavaš vse 'Pe od azijatskega do evropskega. Src-Cl1 mesta se dviga trdnjava z. visokim in jPočnim obzidjem, pod njim široki jarki, se le v času obleganja napolnijo z ode. V mestu je več vojašnic, ki so v Psih namestili ujetnike 'in ranjence. Tovarne nisem opazil nobene. Ljudje se največ bavijo s poljedelstvom in vrtnar-v Oi'1. Pridelujejo riž, bombaž, nekaj z‘ia, grozdja in rozin.
Beg
V laškent smo prišli sredi poletja, ko ■je bila najhujša vročina. Misel na beg me ni minila. Ves teden sem že premiš-Ja>. kako bi se splazil iz tabora na pro-'Nekoč sem se neopažen zmuznil v mesto in od tod med vrtovi v vinograde ^a. mestom. Bilo pa je zelo nevarno radi stolpov, ki na njih stražijo Sarti in Kir-”12i pokrajino vso noč. V pomoč pa ima-n° Pse. Zato je bilo težko priti na-rej. Kljub temu sem prekoračil celo vr-v 0 jarkov in njiv. Najbrž so me opazili ^iivaji. ker so začeli žvižgati za menoj, a_ Jaz se nisem ustavil, marveč sem iz-■sunl v blatno setev.
(Nadaljevanje prih. sredo.)
CaMglasbe
Teika /e pot do slave...
Beethovna, Wagnerja, Brucknerja in mnoge druge zirali in jim očitali, da nimajo nadarjenosti
Bizet, skladatelj opere »Carmen«, je prišel na konservatorij z lahkoto in je dobil celo nagrado, ki mu je omogočila umetnostno potovanje po Italiji, Carafe, osrednji skladatelj, ki je na konservatoriju predaval, je dal na pomovne prošnje mlademu Bizetu priporočilo za Marca-danteja,znanega takratnega italijanskega opernega skladatelja. Med potjo k mojstru Mercadantcju pa je Bizfeta obšla velika želja, da bi to priporočilo prečital in da bi tako, že vnaprej vedel, s kakšnimi pohvalami ga je Carafe priporočil. Oprezno je odprl pismo in Aše je neznansko iz-nenadil, ko je prečital tole:
»Dragi moj stari prijatelj! Priporočam ti gospoda, ki ti to pismo prinaša. Piše se Bizet in je laureatus našega zavoda. Je dober mladenič, za družbo prav prijeten in zasluži vso simpatijo. Toda nadarjenosti nima, med nama rečeno, niti za en sam sou.« Razumljivo je, da je »dober mladenič« to tako »ljubeznivo« pismo kar takoj raztrgal ni drobne koščke in
skladatelje so sodobniki kriti-
VVAGNER
Rihard W.agner pripoveduje v svojem lastnem življenjepisu: »Domači učitelj, ki me je poučeval v latinščini, mi jc moral končno dajati tudi klavirske ure. Komaj sem se naučil prvih prstnih vaj, pa sem že naskrivaj vežbal uverturo :z »Carostrelca«. Moj učitelj je to mojo igro nekoč slišal in je rekel, da iz mene ne bo nikoli nič.« Da iz Waguerja ni nikdar nič postalo, so tud! še pozneje trdili nešte-vilni gledališki ravnatelji in kritiki, ki o VVagnerjevih delih niti slišati niso hoteli. Bodočnost pa je seveda pokazala in dokazala, da so se vsi ti grdo varali, saj je Wagner končno uspel in je poleg Beethovna postal velik skladatelj.
Tudi Karl Marija Weber, ki ga je Wagner tako spoštoval, ni v svoji mladosti kazal, da bo postal velik skladatelj. Ob neki priliki je njegov učitelj, ki ga je učil gošlati. srdito zaklical: »Karl, marsikaj bi utegnilo postati .iz tebe, samo glasbenik ne boš nikoli!«Niti njegova opera »Carostrelec« ni kar takoj našla priznanja. Znani skladatelj Zelter, Goethejev prijatelj, je to opero imenoval »ko-losalen ništrc«.
Najslavnejši italijanski glasbenik V e r-di, čigar opere pojejo dandanes v vseh opernih gledališčih širnega sveta, v svoji mladosti prav tako ni imel sreče z glasbenimi učitelji. Glasbo je najprej zasebno študiral in je lepo napredoval, potem pa je kot osemnajstletni mladenič prišel v Milan, da bi sc vpisat na konservatorij. Sam pripoveduje tako: »Na konservatoriju sem moral opraviti neko vrsto izpita. Po osmih dneh sem šel k
' j/
Bo že počakat.
d smrt obsojeni zločinec zahteva koti zadnjo željo presnih češenj. Bilo jc pozno j Jeseni in ječar mu odvrne, da tega sadu ! ni zdaj.
»Nič ne de,« potolaži zločinec ječarja, j »B°m.Pa počakal!«
BEETHOVEN
ravnatelju, ki me je potrepljal po rami in mi je rekel, naj nikar več ne mislim na konservatorij, ampak naj si poiščem v mestu kakšnega zasebnega učitelja.« — Verdi pa tudi pozneje ni prišel tako hitro do slave. Po izvedbi njegove dvanajste opere »Razbojniki« (Po Schillerju) je neki kritik napisal v »Gazette musi-cale« tole: »V Italiji še ni bilo skladatelja, ki bi bil manj sposoben, da ustvari to, kar v navadnem, življenju imenujemo napev.« Tako ocenjevanje skladatelja, ki mu je ravno melodioznost njegovih glas benih del prinesla svetovno slavo, zveni danes kakor — šala.
FRANC JOŽEE HAY1>N
jq namesto da h: sc javil Mercadanteju, odšel zvečer v gostilno In je tam s tovariši celo noc pijaričeval, da bi pozabil na dejstvo, da '>nima nadarjenosti niti za en sam sou.« Danes za Carafeja skoraj nihče ne ve. Bizet pa je po vsem svetu znan; celo Nietzsche je imenoval njegovo opero »Carmen« najboljšo opero, kolikor jih sploh je.
Leto dni pred svojo prezgodnjo smrtjo je Schubert jadikoval: »Kaj bo iz mene, ubogega muzikanta? Na starost bom moral brusiti tuje pragove in prositi kruha!« Niti en založnik ni hotel njegovih pesmi natisniti, niti takrat ne, ko jim .jih je zastonj nudil.
Tudi glasoviti B r a h m s o v i »Madžarski plesi« niso nikjer mogli najti za-ložnika.Ko so pozneje ti plesi postali slav ni, je neki budimpeštanski založnik vzdihoval: »Oh, kako neumen sem bil, ko sem odbil Brahmsa, ki mi je te plese ponudil, da bi jih dal tiskat. Ko bi bil takrat pametnejši, bi imel zdaj štiri velike palače!«
Veliki skladatelj Ludvik v.an Beer-hoveti je bil ravno tako deležen ostre kritike. Cerkveni skladatelj Stadler je pri vsakem koncertu takoj demonstrativno vstal, kakor hitro je prišla na vrsto kak- j sna Beethovnova skladba, in je odšel iz dvorane rekoč: »Zdaj je na sporedu nor-čevska glasba, zato moram oditi.« j Marsikateri veliki glasbenik je včasih celo sam v svoj talent posumil. Rihard Wagner piše o dobi. ko je skladal svojo opero »Leteči Holandec« (»Večni mornar«), sledeče: »Ko sem za celih devet mesecev prekinil vsako glasbeno delo, sem poskušal vživeti se na novo v glasbeno okolje in nastrojenje in sem si radi tega najel klavir. Ko so mi klavir prinesli v sobo. sem strahoma- hodil okoli njega in sem e bal trenutka, ko b; odkril. da nisem več glasbenik.«
Neredkokrat' se v življenju raznih umet ni ko v pojavijo »dnevi brez talenta«, če-sto pa tudi tedni, meseci in celo leta. — Haydn je napisal: »Svet mi dan na dan dela poklone. Hvalijo me radi ognjevitosti mojih poslednjih del, medtem pa nihče niti ne sluti, kako težko zadnje čase skladam. Večkrat mi po več dni ne pride na pamet niti eden nov napev; bojim se
že. da me spomin zapušča.« Hugo Wolf je po marljivem skladanju kar po par mesecev prestal z vsakršnim delom, Weber pa po svoji operi »Euryanthe« celih štirinajst mesecev ni napisal niti ene note. Verdijevo pero je po ogromnem uspehu njegove »Aide« počivalo ravno šestnajst mesecev. Rossinijev talent je po operi »Viljem Teli« obmolknil. Rossini je potem, ko je to opero napisal, živel še celili štirideset let, vendar pa ni več skladal. Ko so mu gledališki ravnatelji nudili ogromne vsote, da bi napisal še kakšno opero, jim je, odgovarjal:	»Za
svojo slayo ne pišem več, denarja pa imam. dosti.« To je bila čista resnica, saj je po svoji smrti res zapustil tri milijone frankov.
V tem pogledu je R o š s i n i prav zares redka izjema med drugimi skladatelji, ki niso imeli daru za pridobivanje denarja. Tako je na primer Schubert zapustil tako malo, da mi zadostovalo niti za zdrav nika in za grobarja. Mozarta so pokopali v grob za siromake, ker ni zapustil sploh nikakšne imovine. (Pred par leti je neki bogataš kupil za 20.000 dinarjev Mozartovo pismo, v katerem opisuje skladatelj svoj težek gmoten položaj, rokopis njegovega klavirskega koncerta v C-duru pa .je bil nedavno prodan za 150.000 din.) Vdova .1. Sebastijana Bacha je morala pred cerkvijo prositi miloščine. List iz Beethovnovega dnevnika, r*a katerem je zapisal, da že dva dni ni ničesar jedel, je bil pred nedavnim prodan za ogromno vsoto denarja. Kakor vidimo, prihaja torej priznanje redno šele takrat, ko je do-tičnik že od lakote umrl ali pa vsaj pretrpel silno bedo in pomanjkanje. Je pač ; hudo, da on, ki je nadarjen za umetnost, 'nima tal-enta za trgovino; če to trditev .obrnemo, bo tudi skoraj vedno držala.
Mnogo prezira je doživel veliki simfonik Bruck ne r. Pri njegovih koncertih so ljudje sredi izvedbe zapuščali dvorano. nekoč pa so celo iz orkestra odšli vsi godbeniki. Neki kritik mu je svetoval, naj vse svoje simfonije vrže na gnojišče. Danes svet te simfonije občuduje. Med vsemi glasbeniki pa je največ napadov doživel in moral pretrpeti VVagner. Proti njemu je nastopilo poslušalstvo in izvajalci. Neki kritik jp napisal, da zvene njegove opere tako, kakor da so se lajnarji vsega sveta sestali na istem kraju in da vsak lajna svojo melodijo! Francoski listi so slikali \Vagnerja, kako stoji nekemu človeku na ušesu in mu v ušesni bobnič zabija oster žebelj. Drugi so pisali, da ga je treba poslati v norišnico. Končno pa je Wagncr le zmagal in šele danes vidimo, kako lepa so njegova dela. Kakor \Vagnerja tako so tudi vse ostale velike duhove sodobniki napadali in trdili, da nimajo talenta, na koncu pa se je vedno pokazalo, da manjka nadarjenosti ravno onim, ki so pri takih napadih prednjačili. Danes ne pozna njihovih imen nihče, medtem ko so pravi velikani dobili v umetnostni zgodovini stalna mesta.
Sii!#*
FRANZ SCHUBERT
Stran \	Mariborski	»Večernik«	Jutra	/	Mariboru,	dne
21.	februarja |
Občni zbor Sokola
se ie vršil dne 12. februarja zvečer v Narodnem domu pod vodstvom društvenega staroste dr. Šalamuna, ki se je v uvodnem govoru spominjal Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, potem kralja Petra II. in nato bratov in sester, ki jih je smrt iztrgala iz sokolskih vrst. Po prečitanju savezne poslanice so podali posamezni funkcijonarji svoja poročila: Društvo, ki šteje po stanju 31. 12. 1937. 272 članov, 127 članic, 79 moškega, 41 ženskega naraščaja, 156 moške in 168 ženske dece, torej skupno 843 sokolskih pripadnikov, se je napram I. 1936 pomnožilo za 122 pripadnikov. Članstva v kroju je 60. Telovadečih pripadnikov je intelo 522, ki so v 1165 telovadnih urah dosegli skupen telovadni obisk 20.606 oseb, kar dokazuje ogromno izvršeno vzgojno delo. Prednjaški zbor je štel 27 članov in članic. Telovadnih prireditev oziroma udeležb na takih je bilo 13. Društvo je doseglo tudi razne uspehe na tekmah, tako župno prvenstvo v plavanju, moški naraščaj pa je odnesel že četrtič prehodni prapor. Marljivi na-raščajski odsek je imel 16 sestankov s predavanji, svoj dramski in godbeni odsek ter je štirikrat nastopil z gledališkimi prireditvami. Prosvetno delo se je izražalo predvsem v 99 nagovorili pred vrstami, 29 drugih-prosvetnih prireditev ter v poslovanjih knjižnice, ki obseza 335 številk 9 406 zvezki. Blagajna je imela 33277 din dohodkov in 31.285 izdatkov. Društveni inventar predstavlja vrednost 56.546 din. Premoženje odseka za zgradbo sokolskega doma znaša din 119.161. Ptujsko sokolsko društvo je matično društvo 6 sokolskih čet, ki so po kratkem popustu nanovo zagrabile za delo in dajejo danes najlepše nade za bodočnost. Po danih možnostih je deloval v društvu tudi zdravniški odsek, ki je ugotovil zelo povoljne uspehe telesne vzgoje v društvu.
Pri volitvah je članstvo poverilo vodstvo društva zopet staremu odboru, ki mu načeljujejo dr. Šalamun Franjo, kot starosta, Pertot Janko kot načelnik, Novakovič buba kot načelnica in dr. Kovačič Maks kot prosvetar. Na novo je vstopil v odbor kot podsta-rosta veletrgovec br. Milko Senčar, ki je hikratu predsednik odseka za zgradbo Sokolskega doma, kar si je društvo nadelo kot nalogo v izvrševanju sokolske Petrove petletke.
Društvo obhaja letos 30 letnico, ki jo bo proslavilo z večerno akademijo in okrožnim zletom dne 21. in 22. maja. Ko se je starosta dr. Šalamun zahvalil za sokolsko delo šolskemu upravitelju Slavoju Komacu, ki je bil »po službeni potrebi« premeščen po več ko 12 letnem službovanju s ptujske meščanske šole v Fiksince v Prekmurju in ki je v ptujskem Sokolu zavzemal najrazličnejše funkcije, je bil občni zbor zaključen s pesmijo »Hej Slovami«.
Dobre 'n slabe strani razširitve mestnega območja. Z gospodarskega vidika nam mesto Ptuj ne nudi nič kaj razveseljive slike. Tudi javna dela so radi pomanjkanja denarnih sredstev v zastoju. Nezaposlenost, ki razsaja zlasti v nižjih plastih, zmanjšuje dohodke našega trgovstva in obrtništva ter naravno tudi dohodke mestne blagajne. Projekt novega vodovoda, katerega proračun presega 7 milijonov, gradnja kopališča, ki bi bila vezana z enomilijonskimi stroški. gradnja novega mostu in še drugi velikopotezni načrti so, kakor se zdi, padli baš v času, ko najbolj pritiska gospodarska kriza. Uresničenje vseh teh na črtov bi ptujsko prebivalstvo obremenilo za dolga desetletja.
Razširitev ptujske bolnišnice je rodila lope uspehe. S dozidavo izolirnega pa-vilijona in prizidkom, ki je bil zgrajen koncem pretečenega leta, se je frekvenca ptujske bolnišnice znatno povečala. V novem objektu je nameščena operacijska dvorana, rentgen, in drugo, dočim je v starem poslopju porodniški oddelek. Sta tistični podatki nam prikazujejo zanimivo sliko. V bolnišnico je bilo sprejetih 2.144 bolnikov, od teh 1.033 žensk. — Oskrbnih dni je bilo 33.170 in je bilo v zdravstveni oskrbi povprečno 90 boini-
Sv. arhierejski sabor je na svoji seji dne 11. t. m. radi izvolitve patrijarha in zakona o .izvolitvi patrijarha sv. pravoslavne cerkve sklenil, naj bodo volitve novega patrijarha docela po dosedanjem zakonu o izvolitvi patrijarha in sicer na način, kakor se je to opravilo pri izvolitvi blagopokojnega patrijarha Varna-ve: širšo kandidacijo postavi sv. arhierejski sabor v smislu napisanega dogovora s kraljevsko vlado od 11. aprila 1. 1930 št. 35.670, ko so bile volitve po smrti patrijarha Dimitrija.
Hkratu je arhierejski sabor na tej seji
Narodna skupščina je včeraj nadaljevala proračunsko razpravo. Med drugim je govoril narodni poslanec Milan V u k i č e v i č, ki je v izčrpnem govoru kritiziral gospodarsko in finančno politiko sedanje vlade. Narodni poslanec Mirko Došen (JiNš) je v temperamentnem govoru kritiziral notranjo politiko vlade. V istem smislu sta govorila tudi nar. poslanca JNS Ante Kovač ter Ignjat Stefanovič. Narodni poslanec Milan Mravlje pa je v svojih izčrpnih izva-
Banski svet v Ljubljani je obravnaval včeraj proračun kmetijskega oddelka. Potem so Še poročali dr. Hribar o delu in načrtih veterinarskega odseka, inž. Šivi c o gozdarskem odseku, nadalje, inšpektor dr. Strancar o urejanju hudournikov, inšpektor inž. Pokorn pa o agrarnih operacijah. Za pogozdovanje razdelila banovina preko milijone sadik. Potreba pa je še mnogo večja. K debati se je priglasilo 30 članov banskega sve-
Ameriška književnica Is h bel Boss je izdala te dni knjigo z naslovom »La-dies o! the Press«, ki je prava zgodovina ženskega žurnalizma. V knjigi izstopajo mnoge pustolovščine, katerim sose morale prepustiti žene, predno so zavzele svoje mesto v ameriški žurna-listiki. Danes je v Združenih državah ameriških okoli 10.000 književnikov in reporterk, vendar pa so gotovo že pozabili, pod kako težkimi pogoji so one prodrle v javnost, dokler niso zrušile pradavnih predsodkov in omalovaževanja.
Ko je .1 u 1 e s Verne napisal svojo »Pot okoli zemlje v 80 dneh«, so zelo žolčno razpravljali, če je sploh mogoče, da bi obšli zemljo v tako kratkem času. Večina ljudi je proglasila Vernea za utopista. Šele 17 let po objavi te knjige so prišli do odločitve, da bi to poskusili. Leta 1889. je poklical k sebi izdajatelj »Ne\v York Worlda« Elisavo Co-c h r a u, pozneje znano pod psevdonimom Nellie Bly, in jo vprašal, ako bi hotela drugi dan nastopiti pot okoli sveta. Reporterka je seveda takoj pristala. In drugega dne je že bila na parniku, prišla v Southampton, preplavala Kanal, obiskala v Amiensu Julesa Vernea, nadaljevala pot preko Brindisia in Sueza in se vrnila s kopico senzacionalnih pustolovščin — dane govorimo tu o kakih dvajsetih ženitovanjskih ponudbah — v 72 dneh, 6 urah in 11 minutah zopet v Newyork. Pri tem pa seveda ni udobno potovala: Za zanimivo reportažo je počenjala čudovite stvari: Dala se je v potapljaškem zvonu spustiti na morsko dno, igrala je vlogo duševno bolne, poulične beračice, tovarniške delavke in
kov dnevno. Na kirurgičnem oddelku se je zdravilo 1.259 oseb, na internem oddelku 786, v izolirnici pa 99. Ptujska bolnišnica razpolaga trenutno s 75 posteljami in je bilo radi pomanjkanja prostora odklonjenih 792 oseb. Kljub novi izolirnici in prizidku še vedno primanjkuje prostora.
spravil v sklad nekatere določbe sedanjega volilnega zakona z določbami usta ve srbske pravoslavne cerkve.
Kraljevska vlada je vzela sklep sv. ar-hierejskega sabora na znanje in se z njim v celoti strinjala. Glede na gorj navede-deno je pravosodni minister danes predložil kraljevskemu namestništvu v podpis ukaz, ki sklicuje volilni zbor za izvolitev patrijarha srbske pravoslavne cerkve v sabornc cerkev v Beogradu na dan 21. februarja 1938. leta, na praznik sv. Save, drugega arhiepiskopa srbskega, ob 10. dopoldne.
janjih prikazal politične in gospodarske prilike v Slovniji ter se dotaknil tudi vprašanja svobode tiska, dogodkov pri odkritju kraljevega spomenika na Rakeku in razpusta akademskega društva »Jadran«, Omenjal je tudi sanacijo Zadružne zveze v Ljubljani s pomočjo banovinskega posojila v znesku 63 milijonov dinarjev.
Danes dopoldne se je načelna proračunska razprava nadaljevala.
ta. Med drugim je spregovoril dr. S c h a u b a c H iz Slov. Bistrice, ki je zagovarjal način uporabe 63 milijonskega posojila. V svojih izvajanjih je obdolžil kroge Zveze slovenskih zadrug, da »so hoteli« svobodo zadružništva eliminirati ter postaviti »našim zadrugam celo komisarje«.
Ob 20.30 je bila snočnja seja zaključena in se je nadaljevala danes ob 8.30.
oficirske dame. »Vojske spasa.«
Ena prvih in najbogatejših reporterk je bila njena predhodnica Ana Ronal, ki ji je uspelo leta 1900. »intervjuvati« predsednika USA Johna Ouineja Adamsa. Ko se je kopal v reki Potomac, je sedla na njegovo obleko in se tako dolgo ni umaknila, dokler ji resni Adams ni odgovoril na njena vprašanja.
Ko se je možila ena izmed Rockefellerjevih vnukinj, niso pustili na poroko nobenega reporterja. Ko so aranžerji ceremonije vstopili v cerkev, kjer naj bi se vršila poroka, so našli v njej ženo, ki se je v žalni obleki skrušena obračala z molitvijo k Bogu. Jasno da je pri molitvi niso hoteli motiti, in drugega dne je časopis »New York News« edini prinesel podroben report svoje reporterke Ine Collaway. Tako se je preoblečeni v dvorjanico posrečilo tudi reporterki Maureen Mc Kerna u iz Chicaga, da je prišla do nekega indijskega maharadže in dobila od njega intervju.
Kot »najlepšo reporterko New Yorka« so smatrali leta 1923. I m o g e n o Stan 1 e y. Njen list ji je zaupal nalogo, da odide v Ouebec in intervjuva Valcškega princa. Pojavila se je pred njim kot izborna plesalka in ko ga je očarala s plesom, mu je hitro stavila vprašanja, na katera je dobila tudi odgovore. Vendar pa lepa Imogena ni napisala o tem članka, ker ji njeno žensko čustvo ni dopustilo, da bi služila za takšno ceno. Plesala je s princem, se mu priljubila in zatajila svojo novinarsko dolžnost. To je v ostalem nestanovitnost v značaju že-ne-novinarke: One so tudi tu samo na prehodu. Ko pride pravi, ki je ženi usojen, preneha biti tudi novinarka in letal-ka, da celo operna diva in trda profe-sorka. Od tega trenutka je njeno življenje izpolnjeno z nečim povsem drugim. Javnost nima več zanjo mikavnosti...
fiSkMMrtfl
■■■■■■■■■■■■■H
16. II. 1938. _
v/
Ščepec soli
Razum ie v življenju zadnja instanca,
zato se tako redki obračajo nanj.
*
Kdor hoče dandanes priti daleč s samo pametjo, naj pazi, da ne bo obtičal v norišnici.
*
Najbolj upoštevan argument je denar,
podkrepljen s pestjo.
*
Ko bi misel bila kaj otiplivega. bi J®
neprestano otipavali — z gorjačami.
*
Azija se je mnogo naučila od Evrope; v šestih meseceih so v Aziji pobili milijon ljudi.
*
Zakaj pravimo omejenost? Omejenost
je vendar brezmejna! .
❖
Ne smeli bi več peči: pasja ponižnost,
temveč: oslovska ponižnost.
*
Edina sreča, da je n. pr. Galilej živel v starih časih, kajti dandanes bi ne mogel širiti svojega nauka.
*
Ni res, da je dandanes nehvaležnost plačilo sveta, ampak res je, da so hvaležni še tisti, ki dobe s kolom po glavi.
*
Re9 je dandanes le, kar je dovoljeno, da je res.
Pol stoletja Dijaške kuhinje v Celju*
Pod tem naslovom je izšla v tisku Zvezne tiskarne v Celju zelo poučna in pregledna knjižica, obsegajoča 52 strani, ki jo je sestavil ter obelodanil prof. dr. P. Strmšek v Celju. Marljivi pisec in zbiratelj tega za naše kulturno in narodno življenje dragocenega zgodovinskega gradiva nam v jedrnatih, klenih obrisih podaja pregled razvoja in plodonos-nega delovanja Dijaške kuhinje v Celju ter zasluge mladinoljubov od prof. M. Zolgarja in dr. Ivana Dečka pa do Mihaela Vošnjaka, dr. Josipa Semeca, prof. J. Kožuha ter direktorja Fr. Mravljaka. Knjižica vsebuje tudi številne slike ter predstavlja važen donesek k naši nacionalni zgodovini. Prav gotovo bodo segli po knjižici vsi, ki so uživali podporo in pomoč Dijaške kuhinje v Celju.
Ljudska univerza v Mariboru. V četrtek 17. februarja je nadaljevanje z velikim zanimanjem sprejetega antropološkega cikla. Naš zaslužni antropolog g-docent dr. B. Škerlj iz Ljubljane bo raz-motrival na dveh zaporednih predavanjih centralna najvažnejša antropološka vprašanja in sicer: V četrtek 17. febr.: Kaj vemo o pračloveku? Govoril bo o njegovih najstarejših sledovih in najdbah ter očrtal njegov razvoj. V petek 18. fe-brurja bo predaval o človeških rasah iU podal pregled Čez vse živeče oblike človečnjakov. Obe predavanji sta opremljeni s skioptičnimi slikami.
NAJNEVARNEJŠI POKLIC.
Najnevarnejši poklic na svetu je prevažanje nitroglicerina, ki ga potrebujejo v velikih petrolejskih poljih v južnih državah Severne Amerike. To nevarno tekočino, ki zelo rada eksplodira, morajo v tiste kraje voziti na tovornih avtomobilih. Šoferji, ki vozijo tako nevarno blago, imajo silno visoke plače. Vsak tak šofer zasluži na mesec celih 2000 dolarjev, kar je blizu 90.000 din. Torej tako šofer
v ene mletu zasluži več kakor en milijon dinarjev. Toda le malo šoferiev ostane živih. To naj povedo tele številke. Lota 1937 je bilo sprejetih v službo za prevažanje tega nevarnega blaga 24 šoferjev* Ob koncu leta 1937 pa jih je vozilo sam® še devet, medtem ko so drugi postal' žrtve eksplozij.
DEČEK — SILAK.
V Soleftei na Švedskem živi 6 let sta' deček, ki je tako močan, da z obema rokama vzdigne s tal 90 kg težko utež. 'J vsako roko pa brez posebnega napora vzdigne po 50 kg. Med tem ko se drt*#1 otroci igrajo, se on vadi v dviganju utež’-Ko so ga preiskali zdravniki, so izjavil*, da je dečko tako močan, da lahko miru0 vzdiguje tako težke predmete, ker n>ut0 ,mč ne škoduje.
Narodni poslanec Milan Mravlje govori v skupščini o slovenskih razmerah
Razprava o sanaciji zadružništva v ban* skem svetu
ib svita
»Ladies of the Press"
Knjiga o ženah novinarkah
j
fkatifotslte in dioMske Moi/ite
NAROČNIKI POZOR!
V zvezi z večkrat objavljenim pozivom ter opozoriK>m radi poravnave zaostale naročnine smo priložili položnice s prošnjo, da se jih cenjeni naročniki čim prej poslužijo.
Uprava »Večernika«.
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v četrtek 17. t. m. sledeče vreme: v južnih in vzhodnih Alpah pretežno oblačno, od časa do časa sneg, male temperaturne spremembe, vzhodni vetrovi.
Himen. Davi ob 6. uri sta se poročila v Limbušu inšpektor in prometni kontrolor državnih železnic g. Lojze Kovačič In gospa Ida Stiklerjeva, lastnica kavarne »Central«. Priči sta bili za ženina g. Jože Guzelj, kontrolor državnih železnic, za nevesto pa trgovec g. Srečko Škrabi. — Gradbeni tehnik Ivan Vičič pa se je Poročil z zasebnico Otilijo Čeiharjevo. Obilo sreče!
Minister dr. Krek v Mariboru. Minister brez listnice dr. Miha Krek se je včeraj mudil v Mariboru, kjer je pričakoval svojo soprogo, ki j 2 je vrnila iz Avstrije. 2 večernim vlakom se je g. minister zo-Pet odpeljal proti Ljubljani.
Novinarski klub. Drevi ob 18. uri bo klubova seja v »osebni sobi kavarne »Bristol«.
Robausov suhor
brez konkurence po kakovosti in okasu Pazite na značko Rebaus
»Pod palmami«. Senzacija letošnjega Predpusta bo tradicionalna gala-reduta ISSK Maribor, ki se vrši v soboto, dne 26. februarja v dvoranah Uniona. Svira sloviti Negodetov jazz iz Ljubljane. Popoldne se vrši istotam »Rajanje za malike*.
Pohitite s prijavami za Putnikov izlet z luksuznim avtokarom od 19. do 21. februarja na Dunaj in Semmering. Voiž-nja in vizum L din 260.—. Informacije prijave pri Putniku Maribor - Celje -Ptuj.
Za poseben vlak v Budimpešto je nujno potrebno oddati prijave vsaj do 28. februarja radi zasiguranja stanovamj! — Vožnja le Din 190.—. Izkoristite izredno Priliko za poset enega najlepših vele toest Evrope — Budimpešte. Prospekti, mformacije in prijave pri Putniku Ma-^'bor - Celje - Ptuj. Gornja Radgona -lij - Dravograd.
Kakor vse kaže, bo doseglo pustno fazpoloženje višek na maškeradi v Sorskem domu v Studencih na pustno so-^to dne 36. februarja. Iz številne vrste mask se bodo izbrali trije najoriginalnejši Kostumi in nagradili z lepimi darili. Bo 0 za Studence prava senzacija.
Odbor Pogrebnega društva v Rušah Sl*>roča vsem svojim članom, da 9e vrši retini občni zbor v nedeljo 20. t. m. ob ■ uri popoldne v prostorih gostilne Mu-• Za obilno udeležbo prosi odbor. Nočno lekarniško službo Imata ta te-en Maverjeva in Vaupotova 1-;karna.
Poštni telef. ki tejegr. zvaničniki in stužitelji so si izvolili sledeči odbor: Turk, predsednik, Kastelec, tajnik, Golob, blagajnik. Odborniki: Žula, Pinter, Veber, Peklar, Kotnik in Kramar.
Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je moral danes dopoldne zagovarjati 22 letni trgovski pomočnik Mak9 Gašperič iz Maribora, in sicer radi obtožbe državnega tožilca radi zločinstva po členu 1. zakona o zaščiti javne varnosti. Gašperič je bil po tajni razpravi obsojen na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo 3 let.
Usodna avtomobilska nesreča bi se
kmalu pripetila včeraj popoldne na križišču Meljske in Plinarniške ulice. V mestni avtobus, ki vzdnžuje promet na progi Maribor - Sv. Peter, je na omenjenem križišču zavozil nek tovorni avto. Radi karambola je bil mestni avtobus precej poškodovan. Sreča v nesreči je, da pri trčenju ni bil nihče od devetih poimikov poškodovan. Pri zaslišanju sta oba šoferja zatrjevala, da sta pred ovinkom dajala s hupo znamenja, in sta oba trdila, da nista slišala nobenega signala.
Snežinke ... so pridno naletavale vso noč in danes dopoldne ter je sneg narastel na 30 cm, na planinah pa ponekod celo do pol metra.
Današnji maH trg je bil prav slabo založen. Kmetje so pripeljali samo 14 vreč krompirja in 15 vreč čebule, perutninarji pa 24 kokošk (od 20—25 din) ter 80 piščancev (od 25—55 din). Rib, krme in žita topot ni bik), za ostale male potrebščina so notirale stare cene.
Žrtev poledice. 60 letnemu delavcu iz Ribnice na Poh. se je na potu proti domu tako nesrečno spodrsnilo na poledenelih tleh, da je treščil na tla in si pri tem zlomil levo roko. Prepeljali so ga v tuk. splošno bolnišnico.
Strel v trebuh. 39 letni posestnik Vrbnjak Ivan iz Trutkove pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je bil za posten v svojem mlinu, ko se je zglasil pri njem neki 18 letni M. B., ki je imel v rokah samokres in se ž njim igral. Vrbnjak ga je še opomnil, naj se z orožjem nikar ne igra, ker bi se utegnila zgoditi nesreča. Komaj je te besede izustil, je že odjeknil strel, ki >3 zadel Vrbnjaka v trebuh. Zgrudil se je nezavesten ta v krvi na tla. Na pomoč poklicana zdravnik je odredi'l njegov pre voz v tuk. splošno bolnišnico, kjer se sedaj zdravi.
Jutrj ob 19. v Ljudski univerzi predavanje prof. A p 1 e n c a o pomladanskih delih v vrtu in sadovnjaku. Skioptične slike! Brez vstopnine.
D. B.
Lucija se je smejala...
„ ^rn'’ razpuščeni lasje so obkrožali za-rel obr.;z moje ljubice, pod visokim je žarelo dvoje zvezd, — oči moje Lucije. Rdeče, skoraj premočno po-arjene ustna so venomer vabile k poleS° !,iI~ top1?’. take- kak<>r so
na jugu, ob morju. Visoke agave so
.vzpenjale k nebu. pod širokim ob-Jem je bučalo morje svojo večno lepo Pesem, hi ko je moja duša mrla v kopr-lenju, ko sem pj.j z njenih razkošnih tri V^s s*aj Utežni in ko je moj po-
  toni* v globinah njenih čudežnih oči,
Lu^'la Se s‘niela'a> Obupaval sem. Kaj šen«1/1' mar ne verjameš ljubezenskemu ;n mojih usten? Mar te moji poljubi
srca? ne morejo °Ereti. si res brez
Udobno življenje.
A: No, zadnje čase si se dobro popravil. Zdrav si videti ko riba.
B: Kako bi se ne popravil! Preteklo leto sem preživel v miru, spat sem hodil zgodaj, pijančeval nisem, skrbi nisem imel nobenih. Jezil se nisem nikoli.
A: Kje si vendar živel tako udobno?
B: Kje neki, v — kaznilnici.
Ko da bi brala vprašanja iz mojih skritih misli, mi je odkrila tajno svojega zagonetnega smeha.
»Moškim ni verjeti. Le strast jim izvablja na jszik obljube in prisege... Ko ugasne žar strasti, je pozabljeno vse. Smejem se tej igri...«
»Lucija, torej si brez ljubezni?«
»Za ljubezen sta potrebna dva igralca. Kjer sem poublika jaz, tam ni ljubezni ...«
In Lucija se je smejala.
»Koliko krutosti je v tebi, Lucija. Kje je tvoja mladost z najlepšimi sanjami in upi, ki jih ustvarja ljubezen?«
Lucija se je smejala.
»Če bi nikoli ne ljubila, bi ne bilo spoznanja. Mordii sem ljubila celo preveč, nad mero vsakdanje ljubezni. Zato je bilo tudi spoznanje veliko in bolestno. Radoveden si, berem ti v očeh, torej zvej.«
Lucija je pripovedovala:
»On ... Prišel je sredi mojih dekliških
K*no Union. Maribor, Cafova uBca 7.
Danes zadnjič film Shirley Temple. četrtek najlepše mojstrsko delo »LaMa«, film datljnjega severa.
Sreda, 16. februarja: Zaprto.
Četrtek, 17. februarja ob 20. uri; »Veronika Deseniška«. Red D.
Petek, 18. februarja: Zaprto.
Sobota, 19. februarja, ob 20. uri: »Revizor«. Zadnjič. Globoko znižane cene. Nedelja, 20. februarja, ob 15. uri: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Cvrček za pečjo«. Globoko znižane cene.
Zasedba v operi »Troubadur«. V glavnih vlogah nastopajo razen že omenjenega baritonista g. Anžlovarja še Herzogova k. g., Zamejič-Kovičeva, Sancin in P. Kovič.
Poljska »F*rma«, opozarja mariborske tvrdke na svojo prvo predstavo v Mariboru. Doslej v Mariboru še ni bilo za gospodarske sloje, zlasti pa za trgovce, tako zanimivega komada, kakor je ravno ta sicer poučna in vendar vseskozi zabavna poljska komedija.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Dne 15. februarja (5. razred) so biH izžrebani sledeči večji dobitki:
Din 100.000: 32358 Din 35.000: 79819 94255 Din 25.000 : 51936 Din 20.000: 19217 43307 Din	15.000 :	25079 67580 736^4
Din	12.000 :	911 6808 39544	40934	74686
82474
Din	10.000 :	7452 7578 15914	22915	23776
33566	41999 56106 59826 66323	66735	67017
70627 87917 Din 8000: 1084 2737 9059 9916 17354 21536 23649 23668 37794 41422 45295 67423 71379 74690 78076 83603 90954 92698 97121 Din 6000: 2390 3676 9170 12904 16211 18777 20452	22981	24552	25904	26592	28496	31635
31810	32359	33677	36835	42528	44058	50636
51213	58310	61731	63595	71431	72311	79977
S0273 997gj
Din	5000:	9078	11579	15556	17083	31807
52305	69659	73120	75886	82276	84940	90793
92117 92429 Din 3000: 400 7429 12249 17392 17425 25440 26395	28228	29989	30588	31309	35711	36978
; 45592	50142	58327	65044	68875	72270	74928
80819 84548 85645 93908 95206.
Pooblaščena slavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25.
Psi, spremljevalci gluhonemih!
Revija »Der Hund« poroča, da delajo po skuse s psi, da bi postali zvesti pomočniki gluhonemih, kakor je uspelo, da so jih navadili voditi slepce. Pse morajo naučiti posebno na glasovne signale. Ako zazvoni zvonec, pocuka pes svojega gospodarja za suknjič, da odpre vrata. Ko zaropota budilka, zbudi pes gospodarja. Na ulicah pazi na prometne piščali, sirene, klice, in mora biti tako zdresiran, da gospodarja pravilno opozori na nevarnost.
Mihčeva modrost.
Učitelj razlaga učencem krvni obtok v človeškem telesu.
»Recimo, da stojim na glavi, kam bi mi tekla kri iz telesa?«
»V glavo, gospod učitelj,« odvrne Mihec.
»Dobro. Zakaj pa ne v noge?«
»Ker niso votle, gospod učitelj,« se odreže Mihec.
trteffipiriie vžsli
DEMANTI O KONCENTRACIJI NEMŠKIH ODDELKOV OB BAVARSKO TIROLSKI MEJI.
DUNAJ, 16. februarja. Snoči so krožile po Dunaju vesti, češ da so ob bavarsko tirolski meji koncentrirani nemški vojaški oddelki. Ugotovilo se je, da gre za redne smuške vaje nemških planinskih lovcev v obmejnem predelu.
Uš Okžštt,
Eskimi so strastni kadilci
V kraljestvu večnega ledu na Gron-landiji je tobak zelo redek. Eskimi na Grenlandiji ne poznajo nič dragocenejšega od tobaka. Vsi Eskimi so pa strastni kadilci in tisti, ki žive na vzhodni obali, kade sploh brez prestanka. Tudi žene in otroci imajo skoraj vedno pipo v ustih. Kade kar sirov, malo prečiščen tobak. Zvijajo ga v nekakšne dolge cigare, ki mole iz pip. Da bi bi! užitek čitti daljši, namakajo tobak, da dolgo tli. Še tako utrjenemu evropskemu kadilcu bi bil ta užitek prehud. Nekaj posebnega je tudi, da Eskimi skrbno očistijo pipe, ko so tobak v njih pokadili ter zbero ves pepel z žlindro vred in ga začno žvečiti.
Neki radiotelegrafist s postaje Ang-magsalika pripoveduje, da so tam vse pepelnice vzorno oiščene, ker jih domačim" sproti čistijo. Za dovoljenje očistiti pepelnico mu prineso, kar hoče. Pepel, Ogorki cigar, cigaretni papir, vse gre Eskimu v slast. Predno je bila ustanovljena v Amgmagsaliku danska prodajalna, so se vozili Eskimi s svojimi čolniči po več dni daleč po tobak. Mnogi so na takih vožnjah izgubili življenje.
Z »oklepnimi hoteli" na iuini tečaj
Skoro nobena človeška zamisel ni več toliko predrzna, da bi jo mogli smatrati za čisto gotovo neizvedljivo. Nedavno je ameriškemu raziskovalcu Haroldu Ju-neu v Filadelfiji padlo na um, da je sestavil tri velikanske tanke, s katerimi se bodo ameriški raziskovalci odpravili proti južnemu tečaju. Na videz so ti tanki kakor potujoče trdnjave. Vsak izmed teh tankov je dolg 12 metrov, širok pa šest. Notranjščina teh tankov je dokaj prostornejša kakor pa pri bojnih tankih. V njih so večji prostori, namenjeni za najrazličnejše aparate, dalje prostori za raziskovalce, udobne spalnice in celo kopalnice s toplo vodo. Tanki so torej nekaki oklopni hoteli. Vse tri »oklopne hotele« bodo z ladjo prepeljali na obalo juž-notečajskih pokrajin, nato pa s pomočjo njih začeli znanstven boj z neznanim: pokrajinami večnega ledu.
sanj in upov. Ljubszen sem takrat komaj slutila, moje srce je bilo tabernakelj. V meni je vtrepetalo: On! Nisem vedela, kako in kaj. Njegove oči so bile venomer pred mojimi, moje misli so bile njegove. Noči so bile dolge, polne bolestnega koprnenja. Jokala sem ... Kjs si, moj ediniv On je prišel. Spominjam se, prav take noči so bile. kakor so zdaj. Prvič sem okušala slaj njegovih poljubov, sanjala sem v njegovih krepkih rokah o nebu in zvezdah. Njegovr ustne se, prav kot tvoje sedaj, razgrete od strasti, kovale načrte za najino bodočnost... Verjela s*.m vse... Predaja sem se vsa sanjam in njemu...«
Lucijin smeh je bil grenak, ko je nada-Ijavala:
»Ko je izpil kupo svoje in moje ljubezni do dna, — je odšel... Vidiš, to je bil on, moj prvi in edino ljubljeni... Moje srce je bilo strt« • divja bolečina je kljuvala v prsih. V tihih nočeh sem ihtela v blazine, v sanjali sem klicala njegovo
Defitev.
Mihec: Sta se torej ločila z ženo?
Naee: Da. Zena je dobila vso opravo, jaz psa.
Mihec: Kaj pa z denarjem?
Nace: Tega pa je dobil odvetnik.
Srečen je.
ženka: šele teden dni sva poročena, pa že prihajaš ob dveh ponoči domov.
Mož: Oprosti, dušica, tako dolgo sem namreč potreboval, da sem prijateljem pojasnil, kako sem srečen.
ima. A njega ni bilo... — Čudno, neke noči polne joka in bolečine, pa se je zbu dilo v meni. Potem nisem več jokala
V meni je bilo zaničevanje in stud do njega, ki je v kruti igri ljubezni, brez smotra pustošil moje telo... On prvi je bil,, ki mi je vzel vero v ljubezen, ki me je oropal mladosti.,.«
Lucija se ni več smejala. Njane lepe oči so bile solzne. Nežno sem jo objel in poljubil.
»Lucija, še živi prava ljubezen in tudi vero v njo si zopet pridobiš.«
»Misliš? Dejal si, da me ljubiš...«
Lucija je zaprla oči in krog usten ji je zaokrožil skrivnosten nasmeh.
»Dokaži mi svojo ljubezen... Tu pod nama buči morje, na njegovem dnu je biser ... Skoči v globino in mi prinesi biser z morskega dna ... Potem bom verjela ...«
Nemočen sem stal pred njo.
Lucija se je zvonko smejala...
Radio - Ljubljana
Sreda, 16. februarja. 18.: Mladinska ura: Februar v naravi (g. Miroslav Zor).
- 18.20: Glasbene slike (plošče). 18.40: Preskrba brezposelnih delavcev (g. R. Smersu) 19: Napovedi poročila. 19.30 Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos, iz opernega gledališča v Ljubljani v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar); v 11. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri.
četrtek, 17.. februarja. 12:	Češka
glasba (plošče). — 12.45: Poročla — 13: Napovedi — 13.20: Slavni pevci (plošče) 14: Poročila — 18: Nastop pevskega /bora mestne ženske realne gimnazije.
18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: 10 minut zabave (g. Fr. Lipah, član Nar. gl.).
20: Pisana šara! Vse je brez para! Orkester, harmonika, citre igrajo, vmes pa prizori besedo imajo. (Pisan večer. Sodelujejo: Radijski orkester, brata Goloba, g. Ivan Kosi, g. Vilko Skok in člani radijske igralske družine). .— 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pisana šaTa! (nadaljevanje). Konec ob 23. uri.
Kdaj.
Vrtnar: Ta roža tu je tobak v polnem
cvetu.
Meščanka: A kdaj dozori v cigare?
idtavstoa
Kolcanje. Skoro vsak je že marsikdaj občutil, zlasti v družbi, silno neprijetnost, če se mu je nenadoma pričelo kolcati in ni hotelo biti kolcanja ne konca, ne kr^-ja. Najenostavnejše iii najučinkovitejše sredstvo je, da dihanje čim dalje zadržujemo in si pri tem zatisnemo obe .nosnici. To nekajkrat ponovimo in zanesljivo se nam ne bo več kolcnilo.
Prehlad in vnetje slepiča. Vnetje slepiča nastane po vdoru klic, ki povzročajo vnetja in gnojenja. Vzroki vnetja so odvisni še od cele vrste vplivov. Tako so odvisna od vrste prehrane in izločevanja porabljenih snovi od redne izpraznitve ali pogoste zaprtosti črevesja pa tudi klimatične prilike vplivajo na to. Predvsem pa igra veliko vlogo prehlad. Radi prehlada nastane izprememiba v krv nem obtoku. Radi tega nastajajo motne v preskrbi trebušnih organov s krvjo in s tem vnetja slepiča. Pogostoma povzroči ohladitev za voljo prenaglega in prekomernega pitja mrzlih pijač akuten katar v črevesju. Po driski zavoljo prehlada se spremeni sestava in tok črevesnih izločiti in klice dobe ugodnejše življenske pogoje, telo se jih slabotneje brani. Pogostoma obstoji kakšno kužno ognjišče v kakršnem koli delu telesa, telo je oslabelo in vnetje - slepiču se zigodi tem lažje. V takšnih primerih je telo preobčutljivo za vse nadaljnje nevarnosti.
Kvasne kopeli proti revmatizmu. V
Mali oglasi
Razno
rOKROMANJE. PONIKLO-VANJE
v.suke vrste, dobro ia pocctii izvršuje »Ruda«. Maribor. Trstenjakova 5.	213
DELAVCI
ki so bili zaposleni na stavbi v,'. Mariona ogel Smetanove in Tomove ul. naj se javijo takoj pri Univerza! inštalater, Maribor. Dvorakova uli ca 1«.__________________824
MIZARSKA STAVBENA DELA
izvršuje najceneiSe mizarsko podjetje Albin Belak, Maribor. Miklošičeva ni. 2.	707
Za mizarstvo iščem DRUŽABNIKA
ki razpolaga z nekai gotovine radi večjega' nuinega dela Mizarstvo < iregorčieeva 8. 860
OTROKE
sprejmem v oskrbo. Studen-ci. Stritarjeva 15-1. 849
Zamenjam za hišico ali parcelo
5 TONSKI AVTO
v najboljšem stanju, model 1931. Posredovalnica »Triglav«. Maribor, Aleksandro-va c, 12.__________________848
V soboto dne 19. februarja bo v gostilni Mcrdaus na Koroški cesti velika predpustna zabava. Igra priznani jazz iz Ljubljane. Vstopnine ni. Maske dobrodošle. Začetek ob 20. tiri.	847
Posest
Naprodaj tnalo
POSESTVO
v Rošpohu, ob lepi cesti. 2 oralov zemlje, nova zidana hiša. Vprašati Angela Leskovar. trgovina. Počehova. 858
Kupim
ŽENSKO KOLO
kupim. Hošl. Slivnida.
Prodam
845
CEMENT
živo apuo. apno v prahu zopet dobite v lesni trg. A. Čeh, Maribor, Betnavska c. 4.
825
SOHE
prečnike, late in krajnike za vrtne ograje, kakor vsake vrste rezan in tesan les, prodaja tvrdka Gnilšek v Razlagovi ul. št. 25.	862
JABOLKA
1 kg din 1.50, skladišče, čks-port Koražija. Kolodvorska 1 861
APNENI PRAH
za gnojenje po din 20,— za l-Oo kg se oddaja v Kmetijski družbi. Meljska c. 12. Telefon 20-83. Pri večjem odjemu popust.	856
Sobo odda
LEPO, PRAZNO SOBO
v centru oddam. Kopališka ul. 4-11. desno.__________859
"oddam PRAZNOSOBO
Koseskega .39.	854
Stanovanje išče
1—3 SOBNO STANOVANJE
v mestu ali bližini (željen vrt) išče solidna tričlanska družina, za marec ali april. Na željo plačam najemnino večmesečno naprej. Ponudbe s ceno na upravo pod »Stalni in mirni«.	850
Pouk
NEMŠČINA. ITALIJANŠČINA
po lahki, hitri metodi. Zajamčen uspeh. Trubarjeva 4. pritličje, deso. Tel. 24-24.	851
Sluibo dobi
HIŠNICA srednje starosti, zdrava in snažna, se sprejme takoj aii 1. marca. Zaslužek ima kot postrežnica z vso oskrbo v hiši. Vprašati: Oset. Glavni trg 22-1, levo,	853
DEKLE ZA VSE
»ošteno, hitro, čisto, išče za takoj družina z dvema otrokoma. Naslov v upravi. 852
Nemčiji so preizkusili učinek novovrstne kvasne kopeli. Iz živega, svežega kvasa izdelujejo z dodatkom melase in nekih hmeljnih ostankov mešanico, ki pokaže žc po kratkem času močen razvoj ogljikove kisline. Te kopeli posebno priporočajo zoper išijas ir. revmatizem. Tu so učinki podobni kakor učinki močvirnih kopeli, vendar pa splošnega organizma ne utrujajo tako. Koža po kvasni kopeli močno zardi. Udi, ki jih je bolnik prej zavoljo hudih bolečin le težko gibal, se potem gibljejo lažje.
Goveje meso \ omaki. Eno čebulo, dve kumarci, 10 kaper, lupinico četrtinke limone, majhen Javorjev list, malo zelenega petršilja. majarona in eiuo sardelo. Vse to prav dobro sesekljaj, nato sstresi na vročo mast in malo prepraži. Potem dodaj žlico kisa in pol kilograma na tenke kose narezanega govejega mesa, to premešaj, osoli, malo popopraj in pokrito duši toliko časa, da postane meso skoro meihko. Nato posuj po mesu žlico moke in ko moka porumeni, zalij z juho ali vodo. Meso naj se pokrito duši dalje v omaki, da se popolnoma zmehča. Če se je omaka med dušenjem preveč zgostila, jo še malo zalij. Pa potem lahko daš s cmoki ali krompirjem in salato na mizo.
Čiščenje aluminija. Aluminij najlepše očistiš z lesnim pepelom. Mokro krpo pomočiš v pepel, zdrgneš posodo in jo potem umiješ s toplo vodo.
Gumijasti predmeti ostanejo trpežnejši. Da ostanejo gumijasti predmeti trpežnejši, jih večkrat namaži z glicerinom. Posebno je to priporočljivo za snežke in galoše, pa tudi za plašče na kolesih in druge slične predmete. Gumijaste cevi, ki jih uporabljamo za škropljenje, je najboljše položiti za nekaj ur v glicerin, potem jih pa takoj obesiš, da se glicerin odteče nazaj v posodo. Tako ga lahko drugič spet uporabiš. Cevi pa obesi tako, da bodo visele enakomerno iti da sc ne bodo preveč stlačile.
Mrzli možgani v omaki. Telečje možgane operi, odstrani kolikor moreš kožice, nato jih položi, v faop (kropu dodaj malo kisa in soli) in naj vro 15 minut. ■Nato možgane previdno vzemi iz kropa, jih položi na krožnik in naj se shlade. V skledo položi oprane liste solate. Možgane zreži na tenke kose in jih zloži na solato. Kar se je pa pri rezanju možganov zdrobilo, pretlači skozi sito v skledo. K pretlačenim možganom primešaj malo gorčice, ščep soli in prilij 10 dkg olja. Eno vloženo zeleno papriko prav drobno sesekljaj, istotako en paradižnik in zele-
nega peteršilja. Papriko, paradižniki in peteršilj primešaj k omaki in mešaj dalje, da se malo zgosti. Nato polij omako po možganih in solati.
Ajdov močnik. Močnik zna skuhati vsaka gospodinja. Pripraviti pa ^e da ajdov močnik še bolj okusno na tale način: vzemi ajdove moke, kolikor pač nameravaš skuhati močnika, deni moko v skledo, ubij vanjo eno jajce, prili. malo vode in napravi svalčke kakor za navadni močnik. Te svalčke potem zakuhaj, kakor vedno kuhaš močnik. Prepričala se boš, da je tak močnik okusnejši od navadnega.
h	dekada
Gasilska četa Ruše I, je imela v nedeljo 23. januarja lepo gasilsko slavnost, združeno z občnim zborom. Že zjutraj se je pomikala po Rušah lepa povorka gasilcev z godbo ter z razvitim praporom k maši za pokrovitelja gasilstva Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Ob 10. uri pa se je vršil občni zbor in odlikovanje zaslužnih gasilcev. Odlikovani so bili: tov. Albin in Franc Eigner, Franjo Šket ter Anton Požar, trg. v Rušah, ki jih je odlikoval častni predsednik tov. Tomo Stani v navzočnosti odposlanca občine Ruše g. Ant. Stanca ter načelnika gas-čete Ruše g. Kaca.
Pokolenje Konrada Henieina
Češki listi pišejo v zadnjem času precej mnogo o češkem pokoljenjtt »Fiihrer-ja« sudetskih Nemcev Konrada Henieina ter prinašajo izčrpen rodopis, iz katerega je razvidno, da se pretaka po žilah tega »Fiihrerja« pristna češka kri.
Upepeljevanje mrličev v CSR
V Čehoslovaški stalno napreduje vpe-peljevanje mrličev, za kar imajo doslej že 13 krematorijev, v katerih se vrši vpepeljevanje deloma na plin deloma potom elektrike. Samo v preteklem mesecu januarju je bilo vpepeljenih skupno 616 oseb, od tega največ v Pragi t. j. 255. Po spolu je bilo vpepeljenih 364 moš kili in 252 žensk. Med temi je bilo brez konfesije 156 oseb, rimsko-katoliške vere 291. Skupno je bilo v Čehoslovaški od prevrata naprej, ko so bili otvorjenf krematoriji, vpepeljnih že 71 tisoč 797 ljudi.
Kaj še.
Janezek je bil kaznovan in je pol ure jokal, nato pa utihnil.
»No, si vendar nehal tuliti?« jc menila mati.
»Kaj še, samo malo sc bom oddahnil.«
Cankarjeva 26
MOTOR-LOTZ Tt
ARIBOR Telefon 28-50
ekonomičen cenen in prvovrsten
Huby
9.
Stari sir Georg Rodney, ded sedanjega baroneta, je imel dva sina, Georga in Ge-ofireya. Ljubil je Geoffreya, Georga pa ni maral,jn z leti je njegova simpatija tako zrasla, da je pričel razmišljati, kako bi spravil prvorojenca ob dedščino, ki bi jo naklonil sinu Geoiireyu.
Ker niso bila njegova posestva majorat, ni bilo prav za prav nikakili težkoč in tako je napravil končno oporoko v prid mlajšemu sinu.
Preden pa je prišlo do tega, je zapustil George, strasten, vendar plemenit človek, radi nesrečnega razmerja, rodno hišo, da si poišče v tujini srečo. Nekateri so dejali, da jc šel v Indijo, drugi zopet v Avstralijo, v resnici pa ni nihče vedel ničesar, razen njegova stara bivša pestunja Els-
potho. ki je pestovala žc njenega očeta in mu je bila zelo udana.
Govorili so, da zato, ker je bil George zelo podoben svojemu staremu očetu, siru Lancelotu. ki ga je Elspotha v svojih mladih letih skrivaj oboževala, ko je še imela rdeča lica in romantično srce. Morda so bile tudi prazne govorice; Elspotha se je omožila z vrtnarjevim sinom, sir Lancelot pa s hčerjo nekega grofa. Inko se je rodil v Rodney To\versu prvi otrok, je prišla Elspotha zopet na grad kakor njegova varuhinja, in negovala ga je, kakor bi bilo njeno lastno dete, ki ji je umrlo dva dni po porodu.
Od takrat ni več zapustila rodbine, ampak ji je zvesto služila, dokler so ji dale moči. Poznala je vse skrivnosti in vedela marsikaj, česar mali deček ni nikdar zvedel. Čudno je bilo to, da ta otrok ni ravno zavzel preveč prostora v njenem srcu. Ko se je pa oženil in je dobila v svoje var-
stvo Georga, njegovega najstarejšega sina, takrat je prenesla vso svojo ljubezen nanj, ki je bil verna slika svojega deda. 1K0 je lepi, mladi, trmasti mož odšel v tujino, jc vzel tudi njeno srce seboj, in ona je morda edina prejemala njegove vesti.
Oče se je oddahnil, ko je izginil George; njegov brat, ki se je v tem oženil ni Čutil prevelike izgube. Mlada gospa, sedanja lady Rodneyeva, pa je pri vsaki priliki netila sovraštvo svojega tasta do ■odsotnega sina. Končno je stari mož res napravil oporoko, v kateri je vse zapustil svojemu mlajšemu sinu, izvzemši naslov in kapital, ki z njim ni smel razpolagati. Vrtnar in njegov nečak sta kot priči podpisala listino, ki jo je napisal starec morda v slutnji na svojo smrt. Kajti naslednjega dne so ga našli mrtvega v postelji. Srčna kap mu je končala življenje.
Oporoke pa tiiso nikjer našli. Preobrnili so ves grad, toda o važni listini ni bilo
sledu. Vest, da je George v Avstraliji umrl, je končala iskanje in polagoma so vsi pozabili na oporoko. Nihče se ni potrudil, da bi dobil potrdilo o Georgeovi smrti. Gospod in gospa Rodney sta smatrala smrt pravega dediča za srečen dogodek, sprejela sta dedščino in sta mnogo let srečno in zadovoljno živela.
Ko je umrl sir Geoffrey, je stopil na njegovo mesto sir Nicholas in življenje je teklo prijetno naprej, dokler ni priplul z juga^ oblak, ki se je vsak dan večal ii' končno zatemnil vse obzorje. Iz Avstralije so prišla poročila, da so bile prejšnje vesti o smrti Georgea napačne, ter da je umrl šele pred enim letom in da se jc v novi domovini tudi oženil. Njegov sin je sedaj potoval na Angleško, da odvzame siru Nicholosu pravico do naslova in pre* moženja.	(Dalje.)
Daruite za azilni sklad P TLI
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru