SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 16 (ld.( za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedci
meaec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za eele leto 12 gld., ca pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden neteč 1 gld. %
V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
I
Naročnino in oznanila (Inserate) vsprejema apravnlitvo in ekepedlelja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenliklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne,
S^tev. 199.
V Ljubljani, v ponedeljek 31. avgusta 1896.
Letnik: XXIV.
"Vabilo na naročbo.
S I. septembrom pričenja se nova narocba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Četrt leta . 3 gld. Pol leta 6 „ Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo „Slovenca". Palla in Knappitscli.
Iz Celovca, dne 30. avg.
Včerajšnji dan nam bode ostal v živem spominu ! Prinesel nam je imenovanje dveh mož, postavljenih na odlično mesto, važno za nas koroške Slovence. Naznanilo se je namreč, da je vodja c. kr. pripravnice v Opavi Jožef Palla imenovan za c. kr. deželnega šolskega nadzornika koroškega, profesor Enappitsch na na ljubljanski realki pa za v o d j o c. kr. pripravnice v Celovcu 1 Oboje imenovanje, ki se je zvršilo čisto nepričakovano in nanagloma, je presenetilo širše kroge, oboje je hud udarec za Koroške Slovence.
Kaj nam je bil dr. Gobane, kako je on postopal proti kor. Slovencem, je dosti znano. Ob njegovem odstopu smo gojili željo — upanja v naših žalostnih razmerah nismo mogli imeti, — da krene
naša deželna šolska uprava vendar enkrat na druga pota, da se vendar enkrat ozira tudi na tretjino koroškega prebivalstva, na Slovence in da pride na ono mesto mož, ki kot nadzornik šolstva ne bo tiral jednostranske ponemčevalne in protiverske politike, marveč bode pravičen na vse strani. Upati bi imeli, da se naše šolstvo in ž njim naša usoda obrne na boljše.
Upanje, katero je ta iu oni gojil, splavalo je zopet po vodi, „nadzorovalo" se nas bode tudi za-naprej kakor se je doslej, po znanem — turškem receptu 1
Gosp. Jož. Palla, novi naš nadzornik je v Celovcu že znan, bil je več let profesor tukajšnje pripravnice in mestni šolski nadzornik. Kot tak se je pokazal hudega nasprotnika tukajšnjih samostanskih šol. — On je dalje nevešč slovenskemu jeziku ; še le zadnja leta je ob počitnicah v Krivi Vrbi pri učitelju Bernotu učil se slovenskega jezika, pa ne pismenega marveč koroškega dijalekta. Kako je torej mogel spričati znanje slovenskega jezika, če je mi-nisterstvo sploh to zahtevalo ! Nadaljevalo se bo torej, kakor se je vpilo doslej: Koroški Slovenci ne ume-vajo pismenega jezika, in kot „javen" dokaz se bo bržkone navajal za to novi — c. kr. šolski nadzornik !
Da se bode glede šolstva nadaljeval nesrečni Gobančev duh, nam kaže že pisarenje naših liberalnih listov. „Fr. Stimmen" v včerajšnji številki dobesedno pišejo: „Die Deutschen Kärntens begrüs-sen die Ernennung dieses gewiegten, mit den Landesverhältnissen gründlich vertrauten Schulmannes, der sich bei seinem Wirken in Klagenfurt die Liebe der Lehramtszüglinge und die Sympathien der Bevölkerung in hohem Masse erworben hat, auf das herzlichste". — To spričuje dosti, ker kaže, da se naši liberalci že trdno zanašajo na to, da bo Palla
nadaljeval, kar je Gobane začel, ter tiral protislovensko šolstvo po istem tiru naprej.
Isto velja o novem vodji pripravnice prof. Knap-pitsehu, ki je istotako nezmožen slovenščine, k večjemu premore par „kranjskih" stavkov. Kakor doslej bode se torej tudi zanaprej slovenščina na tukajšnji pripravnici zanemarjala in za naraščaj potrebnih slovenskih učiteljev se ne bo skrbelo I
Z dvojnim udarcem nas je torej zopet udarila slavna osrednja dunajska vlada, tista, katero več in manj tako zvesto podpirajo slovenski poslanci I Za podporo, katero jej ponuja slovenska delegacija na Dunaju nekoliko radodarno in z mnogim samoza-tajevanjem, prilaga se pokrajinskim Slovencem udarec za udarcem. To je bridko in bi moralo marsikomu odpreti oči I V Velikovec so nam postavili za okrajnega glavarja Nemca Kreuterja, čisto neveščega slovenskega jezika. Gobane je vsaj znal slovenski; Palla niti tega ne premore, marveč le malo „Koroškega dijalekta". Kako hoče nadzorovati slovenske šole. Na pripravnico so nam poslali zopet odločnega — Nemca, neveščega slovenščine, in tako gre naprej ! Kako dolgo še, do zadnjega — propada !
Tužna nam manjka! Še ga ni dneva, v katerem bi se nam zasvetil vsaj prvi žarek boljše bodočnosti ! — Trpka je beseda, ki jo je spregovoril dični zastopnik Istre, vrli posl. Spinčic na občnem zboru „Edinosti" v Trstu Ali, kar je on govoril tam o usodi primorskih Slovanov, velja v polni meri i o usodi Koroških Slovencev, kakor pričajo najnovejša imenovanja. Kakor od tam, glasi se tudi od tu: „Morituri vos salutantl" —rn—
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. avgusta. Ministerski svet se je vršil v soboto pod predsedstvom cesarjevim. Ker sta se ga poleg treh
LISTEK.
Gospod Ognjišček in gospod Mrav-ljinček.
Spisal Feliks Vran.
(Konec.)
Četudi je prišla vsa družba na skrajni vrhunec veselosti, četudi so celo častivredni gospodje občinski svetniki popolnoma pozabili na svoje dostojanstvo, — vendar se nihče ni mogel do cela osvoboditi nekega neprijetnega čuta, kadar je slučajno pogledal gospoda adjunkta ali slišal mimogrede kakšno njegovo besedo. Toda gospod Ognjišček je bil v ekstazi. Roke so se mu tresle, glas mu je postal popolnoma hripav, njegovih besed je bilo le zdaj pa zdaj katero moči razumeti. Ravno je hotel v najskrajnejšem navdušenju skočiti na stol, — ko stopi k mizi dvorski policist in z neizmerno kislim, pove-šenim obrazom in mrtvaškim glasom naznani, da je ura ravnokar jednajst odbila. Hrup je potihnil, nekateri gospodje so se začeli pripravljati, da vstanejo izza mize, študent Verižnik je dokončal „svojo pesem" ter v naglici izpraznil Zmazkov kozarec.
Vzpričo te hipoma nastale tišine se je zazdelo gospodu sodnemu adjunktu Ognjiščku, kakor bi pal
z visocega odra. Široko je odprl oči, ozrl se dvakrat, trikrat krog sebe, prijel se za čelo ter globoko vzdihnil.
„Kaj je bilo to ? Meni se zdi, da sem napravil grozno neumnost . . . Jaz sem ... za božjo voljo, jaz mislim, da sem celo govoril . . . Vrag me vzemi, naposled sem morda pijan . . ."
S strahom pogleda gospode občinske svetnike in vsacega posameznega uda vesele družbe.
„Cisto gotovo, tu ni nikakoršnega dvoma: jaz sem pijan. Saj se vidi, — ti sumnjivi pogledi . . . Glej, kako čudno se ozira name jurist Poperček . . ."
In gospoda adjunkta je postalo sram v dno duše. Tiho se splazi k Jenku, da poravna račun.
„Moj Bog, to je nečuveno; jaz moram biti pijan: dva goldinarja in pet in štirideset krajcarjev I"
Z brzimi, čeravno nekoliko omahujočimi koraki se napoti domu.
To je grozno, to je čudovito . . . Kaj tacega I Da, in jaz nisem samo enkrat govoril . . . dvakrat, trikrat! Ta sramota. To si bodo šepetali, to se bodo smejali ... Ne, ne, jaz sem grozeu človek! . . . Ali nazadnje, — kje pa je ostal Mravljinček ? Da, spominjam se, kako me je gledal . . . Uh, kako naj se še kedaj pokažem predenj ? . . To je preveč, to je preveč !"
Skratka, gospod Ognjišček je popolnoma obupal . . . Njegovo kesanje je doseglo vrhunec, ko je sedel doma ponižno pred svojo ženo ter s povešeno glavo poslušal njene svarilne besede, glasen odmev nežnega, do smrti užaljenega ženskega srca I !
In drugo jutro 1
Stopal je v pisarno po najbolj zapuščeni ulici in se skrbno ogibal, da ne bi koga srečal; a če je ravno moralo biti, obrnil se je v stran ter kaj tehtnega premišljeval.
Ubogi gospod Ognjišček !
Ni mu bilo več obstanka v Dvorji. Zdelo se mu je, da se celo samosrajčniki ozirajo za njim ; da se mu rogajo in mu oponašajo njegovo brez-značajnost ... In čez teden dnij je spisal gospod Ognjišček prošnjo, da ga premestijo . . .
Kje je zdaj gospod Ognjišček in kje je njegov nekedanji prijatelj, gospod Mravljinček ? Pozvedoval sem, toda zaman. Kakor da sta izginila na kakšen nenavaden način ... In zdi se mi, da se tudi med sabo nista videla več. A ko bi se tudi videla, tedaj sem prepričan, da bi oba v zadregi povesila oči ter šla tiho drug mimo druzega ... A nista se sprla niti z najmanjšo besedico . . . Čudovito ! Da, gospoda moja, žalostna so pota usode I
//
// % ¿i >r>.
cl.
skupnih ministrov, obeh ministerskih predsednikov in fi nančnih ministrov udeležila tudi oba ministra za deželno brambo, sklepati je iz tega, da so bile unanje stvari predmet posvetovanja. Iz Oarigrada namreč prihajajo poročila, da se ondi prebivalstvo ni âe pomirilo in da je treba skrbeti za varstvo tujih podanikov.
Volitveno gibanje. Češki in poljski zaupni možje v Šleziji so sklenili, da bodo v vseh mestnih volilnih okrajih postavili svoje kandidate, dasi nimajo upanja, da bi z vsemi prodrli. Namen je, da organizujejo slovanske volilce in navadijo na volilno disciplino. — Najživahnejša agitacija se vrši v graški okolici proti znanemu poslancu Ealteneggerju, ki je imel toliko poguma in poštenega srca, da je v državnem zboru govoril in glasoval za celjsko gimnazijo. Protikandidat mu je liberalec Morre, ki od kraja do kraja prireja shode. Toda „Tagespost" sama že prorokuje, da Morre ne bode prodrl, a tolaži se, da utegne dobiti znatno manjšino. Morre-tovi pristaši so gospoda in učitelji, katerim Morre daje razne obljube. — Na Koroškem se prvotne volitve vrše jako ugodno za katoliško ljudsko stranko, ki vzajemno postopa s Slovenci. Upanje je, da v kmečkih občinah dobe večino in tako svojega zastopnika v deželnem odboru.
Stališče ogerske vlade, posebno pa mini-sterskega predsednika barona Banfiyja, je po poročilu raznih listov zelo omajano. S poslednjim še celo takozvana Tisza • klika ni prav nič zadovoljna. Brez te klike pa nima Banfïy v zbornici nič več zadostne večine in torej tudi ne more ničesar izvesti. Znano je namreč, da ima ogerska kakor tudi avstrijska vlada važen nalog, izvesti obnovitev pogodbe z Ogersko. Koliko sitnostij in neprilik se mu je v teku dolgotrajnih pogajanj že pripetilo, to vé baron Banfly sam najbolje in ima zelo malo upanja, da izvrši ugodno težavno opravilo. S tem pa, ako se mu ponesreči ta naloga, je izpodmaknjen tudi njegov sedež in bi moral iti, od koder je prišel. Poslednje je pa ogerskemu premieru popolno jasno in da bi odvrnil od sebe pretečo nevarnost vsaj še za nekaj časa, sprožil je na pristojnem mestu misel o jednoletnem provizoriju. Ako se to vsprejme, kar pa ni popolno verojetno, potem je podaljšano ministersko življenje Banffyjevo še za jedno leto in nič več. Banffy se namreč zelo moti, ako meni, da bo novi državni zbor pokazal nasproti njemu več naklonjenosti, kakor pa sedanji, marveč bode zanj še večja preglavica, ki ga bode pognala s prestola.
Francosko-ruska zveza. Razni evropski politiki so z veliko nestrpnostjo pričakovali trenutka, ko se bode s francoske strani zopet govorilo o fran-cosko-ruski zvezi. Nad uresničenjem te ideje so do-sedaj dvomili skoro vsi politiki, ker niso imeli nikakega oficijelnega potrdila. Sedaj so pa že rešeni te skrbi, kajti uradna „Corr. Pol. Française" objavlja sedaj pred obiskom ruskega carja v Parizu, da se je sklenila zveza že leta 1893, ko se je car prepričal, da je vlada preprečila zoper njega kov»uo zaroto ; posebno pa je bil hvaležen car francoskim državnikom, ki so drugače ravnali z ruskimi nihi-listi, kakor pa Angleži, ki so jih še celo podpirali. Konečno se pa v omenjenem listu navaja, da ima ta pogodba tudi vojaški pomen in se radi tega ne bode objavila poprej, dokler ni v nevarnosti jedna izmej obeh dižav, omenjenih v zavezni pogodbi. Francoski uradni list pa zagotavlja tudi, da je Aleksander III. še na smrtni postelji priporočil svojemu sinu, naj ostane zvest v Kronstadtu in Toulonu pričeti politiki, kakor tudi, da je Nikolaj II. še večji prijatelj Francije, kakor je bil njegov oče.
Položaj na Kreti se je v zadnjih dneh precej na bolje obrnil. Sultan se je udal zahtevam velevlastij in jim izpolnil njihove želje ; Erečani so splošno zadovoljni z dovoljenimi preosnovami, toraj navstaja samo vprašanje, ki je sicer prevelike važnosti, in katero mora biti prej rešeno, predno reko Krečani svoj „da", namreč vprašanje, kako poroštvo dobe Krečani, da jim turška vlada res izpolni zagotovljene obljube. Krščanski prebivalci so se namreč že opetovano lahko prepričali, kako rada prelamlja turška vlada dane obljube. Nikakor se torej ne moremo čuditi, ako Krečani nočejo verjeti samo praznim obljubam, ampak zahtevajo zadostnega poroštva. Brez takega poroštva ni misliti na trajni mir na Kreti. Od vlade same je zopet odvisno, hoče li imeti mir ali pa nadaljno, še krutejo revolucijo. V tem trenutku vlada seveda mir, nihče se ne gane, marveč vse čaka, kake korake bo storila vlada v dosego svojega namena. Jedno dobro strpn pa je že poka-
zalo kratko premirje mej vstaši in Mohamedani; od dne do dne se namreč manjša število roparskih tolp na balkanskem polotoku. Na bolgarsko-makedonski meji je opaziti le še jedno tolpo in tudi ta se že pomika vedno bolj proti jugu.
Cerkveni letopis.
t Dekan Jožef Kogej.
3.	B o g o s 1 o v e c. Po izvrstno dokončanih gimnazijskih študijah hrepenel je njegov duh po vedno višji izoliki. „Za to sem prosil in razumnost mi je bila dana, sem klical, in prišel je v me duh Modrosti. In višje sem jo cenil kakor kraljestva in kraljeve sedeže, in bogastvo sem štel kakor nič v primeri ž njo; t"di nobenega dragega kamena nisem primerjal ž njo, zakaj vse zlato je v primeri ž njo slab pesek, in srebro zraven nje ima ceno kakor blato." Sap. VII. 7—9. Dasi mu je bila pot v svet, do studencev posvetne vede odprta, ostal je zvest svojemu prvotnemu sklepu in se podal veselega srca v bogoslovje. Bogoslovcu umrl mu je oče Matija; krepke natore bil je sicer, toda težavno podzemeljsko rudarsko delo oslabelo mu je moči. Sedeč na bolniški postelji in pripravljajoč se na dolgo pot v večnost, tolaži ga ob postelji sedeči sin bogoslovec. „Daj, Pepe, nabasaj mi pipo s tobakom, prav rad bi zopet jedenkrat kadil," spregovori oče; sin bogoslovec hitro vstane in naredi, kar oče želi; še za-pali mu tobak in oče dim veselo puha. Eo požge polovico tobaka, pravi: „Na, Pepe, pa ti naprej kadi." Sin vzame in kadi, oče pa se vleže, zatisne oči in se nikdar več ne prebudi.
Od sedaj naprej bil je rajni gospod dekan je-dina podpora svoji materi, bratom in sestram.
Dne 30. julija 1854 posvečen je bil od knezo-škofa Antona Wolfa v mašnika; novo mašo popeval je v Idriji, tedanji gospod dekan Janez Reš pripravil mu je vse, kar je bilo k slovesnosti potrebnega. Sošolcev imel je v četrtem letu bogoslovja 21, izmed teh žive danes le še štirje, vsi drugi so se že preselili v večnost.
4.	Gimnazijski učitelj. Različna čuv-stva navdajajo srce mladega duhovnika, preduo dobi dekret za prvo službo. Kam me bodo dali? vprašuje se vsak, in nestrpno srce komaj pričakuje dne, da se mu izroči zapečateno pismo. Tudi novomaš-nik Jožef Kogej je pričakoval, da ga pošljejo v dušno pastirstvo, toda zgodilo se je drugače. Gimnazijski vodja gospod Nečasek je le predobro poznal vsestranske vrline mladega Kogeja, hotel ga je imeti, naj stane kar hoče, v krogu svojih profesorjev. Posrečilo se je vodji gospodu Nečaseku, da je pri vladi in pri knezoškofijskem ordinarijatu odstranil vse ovire, in mladi J. Kogej je dobil dekret za gimnazijskega učitelja. Stanovanje in hrano imel je v semenišču za mal denar, toda dasi je malo plačeval, vendar mu ni" od njegove plače toliko ostajalo, da bi zadostno podpiral svojo mater in dva studujoča brata. Radi tega je sklenil odložiti poučevanje in se podati v dušno pastirstvo. Le jedno leto, 1854/55, bil je gimnazijski učitelj; knezoškof ugodi njegovi prošnji in ga pošlje v jeseni leta 1855 kot kapelana na Brezovico pri Ljubljani.
Tukaj je bival dve leti, vedno pa se je tudi v tem času pečal z vedo. Blagemu vodji g. Nečaseku pa ni dalo miru, on je hotel svojega ljubega Jožefa Kogeja zopet za gimnazijo pridobiti, in iskal toliko časa pripravne prilike, da jo je našel.
Cesarski namestnik grof Gustav Chorinski iskal je vzgojitelja svojima dvema sinovoma Henriku in Hugonu. Brzo mu gimnazijski ravnatelj g. Nečasek priporoči brezovskega kapelana Jožefa Kogeja; tudi škofijski ordinarijat je dal svoje dovoljenje, dasi še le tedaj, ko se je imenovaneo že z Brezovice v Ljubljano preselil, radi česar se je moral ta pred knezoškofom opravičiti, cesarski namestnik in šolski ravnatelj sta pa dobila migljej, da čez duhovnike ima jedino le škof vso oblast. Jožef Kogej postal je vzgojevatelj mladih grofov, bil jo preskrbljen s stanovanjem in hrano pri cesarskem namestniku, raz-ven tega dobival je še plačo od šole; prav dobro se mu je godilo.
Ta lepi čas bil je jako kratek; le dve leti bival je ranjki J. Kogej pri cesarskem namestniku, leta 1869 bil je grof Chorinski prestavljen v Brno, vzgojitelja Kogeja povabi, naj gre ž njim, a ta tega ni hotel storiti. Zal, da je prepozno prišel do spoznanja, da bi to zanj ne bilo napačno.
(Dalje si (d i.)
s V -
' ' \
Slovstvo.
Die Gehelmnisse der Holle oder Miss Diana Vaughan — To je zanimiva knjižica, ki je ravnokar izšla v založbi „Pelikan"-ovi v Feldkirchu ; velja 30 kr. Dr. Michael Germanus v tej knjižici r glavnih potezah opisuje življenje in spreobrnenje bivše paladistinje Dijane Vaughan (izg. Voon) in v nemškem jeziku podaja pretresljive prostozidarske skrivnosti, katere je Diana razkrila v francosk'h spisih :
1.	Palladium Régénéré et Libre (1895), mesečnik, ki je dosegel le 3 številke ; kar je pisala Dijana tukaj, pisala je kot satanova častilka in velika mojsterca masonska. Ker so jo pa somišljeniki radi prevelike odkritosti grajali in ji z odlokom izdanim v Londonu 6. junija 1895 prepovedali nadaljno pisarjenje, jela je nato na lastno roko izdajati drug mesečnik
2.	M e m o i r e s d' une Expalladiste, kjer tudi še kot katolikinja razkriva zlobo satanskih častilcev.
3.	Prières Luciieriennes — molitve k satanu in pa pravila, po katerih se imajo ravnati luciferijani, kadar se duhovi prikažejo.
4.	Najnovejše delo Dijanino je pa knjiga o K r i s p i j u. Izšla je ta knjiga kakor prejšnji Dija-nini spisi pri Pierret, editeur, 37 rue Etienne — Marcel Paris. Posredno se dobi lahko tudi pri založništvu „Pelikan"-a v Feldkirchu. Knjiga velja 5 frankov ; neki ocenjevatelj pa pravi, da je toliko vredna, da se z zlatom ne da plačati, ker toliko skrivnostij odkrije. Tudi v glavah slovenskega ra-zumništva bi se utegnilo posvetiti, če po tej knjigi globlje pogleda v ložine tmine, ki so vir današnjim socijalnim zmešnjavam.
Die grosse Neuigkeit oder das Geheimnis von la Salette — ta knjižica je izšla v 2. izdaji pri knjigotržcu Aleksandru Jaro8ch-u v Iglavi na Mo-ravskem. Profesor dr. Rohling priobčuje in razlaga v nji privatno prerokovanje la Salettsko, katero je objavil škof Zola.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
Ker se je pa pomočničtvo izven delavnice v večjih mestih, na Kranjskem prav za prav ukoreni-nilo le v deželnem stolnem mestu in so razmere take, da bi takojšnja odprava ne bila niti v interesu lastnikov obrtov, niti pomočnikov, bi bilo isto le v toliko kolikor mogoče omejiti in bi bilo delovati na to, da nastopijo razmere, ki bi pomagale, popolnoma odstraniti pomočništvo izven delavnice. Ce bi se pomočništvo izven delavnice odpravilo, bi moralo prav mnogo lastnikov obrtov imeti večje delavske prostore in bi morali poskrbeti za vse ono, kar določa § 74. zakona z dne 8. marca 1885, drž. zak. št. 22. To bi provzročilo ob sebi umevno večje troške. Pomočnik izven delavnice lahko pomaga tudi svoji ženi doma, nadzoruje otroke, in sicer posebno takrat, kadar ima ta opraviti zunaj. Ze iz povedanega je razvidno, da bi prepoved pomočništva izven delavnice ne bila lahko izvedljiva. Po mnenju od-sekovem bi bilo tudi delati na te, da se polagoma odstrani pomočništvo izven delavnice, kajti le potem bi se mogle odstraniti škode, ki so s tem spojene. Odseku se zdi izvajanje v zgornjem ukazu visokega c. kr. trgovinskega ministerstva prav primerno, po katerem se ne more prej vrediti pomočništva izven delavnice, ne da bi se ob jednem ne stopilo na polje domače industrije in da bi torej vredba morala ebsezati ves delokrog domačega dela.
Domači postranski posel in domača industrija, kakor jo omenja imenovani ukaz trgovinskega ministerstva in ki sta v smislu § 1. novele k obrtnemu zakonu z dne 15. marca 1883 in člena V., lit. e uvodnega zakona k obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859, drž. zak. št. 227, izvzeta od uvrstitve mej obrte, naj se pustita izven veljavnost-nega okoliša obrtnega reda. Definicijo obeh teh pododdelkov domačega dela bi bilo pa sprejeti v obrtni red. Pri domačem postranskem poslu pa naj udeležba pri delu ne bo omejena na člane lastne družine, temveč naj morejo to delo opravljati tudi navadni posli, kakor je to v navadi tudi pri domači industriji. Dalje meni odsek, da naj bi se, če se ta definicija ne sprejme kmalu v obrtni red, takoj primerno spremenil visoki miniBterski ukaz z dne 16. septembra 1883, št. 26.701, ali prav za prav 4. odstavek tega ukaza.
Gled^ obrtnega domačega dela se pripominja, da je le odobravati, da se smatrajo pomočniki izven
delavnice za obrtne pomočne delavce v smislu § 73. zakona z dne 8. marca 1885, drž. zak. Št. 22, da lastniki trgovskih obrtov kot taki ne smejo imeti pomočnikov izven delavnice, da ti ne izvršujejo obrtnih del za več podjetnikov in tudi ne smejo imeti pomočnih delavcev, ker bi jih bilo v tem slučaju za samostojne obrtnike smatrati in bi bili obvezani zglasiti svoj obrt. Odsek izjavlja, da bi po njegovem mnenju tudi delavske legitimacije, katere bi izdalo obrtno oblastvo pomočnikom izven delavnice, mnogo pripomogle, da bi se odstranila zla, ki so spojena s pomočništvom izven delavnice.
Te legitimacije naj bi se vsako leto obnovile, a bi se moškim delavcem pod 22. letom sploh ne izdajale, izvzemši take osobe, ki so telesno pohabljene, vsled česar so za delo v delavnici nesposobne. Vendar naj bo visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo opravičeno, dogovorno z visokim ministerstvom za notranje stvari in po zaslišanju trgovske in obrtniške zbornice in dotičnih zadrug, za posamezne obrte starostno mejo do maksimalne meje povišati in odpraviti pomočništvo izven delavnice s tem, da polagoma odvzame delavske legitimacije.
(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. avgusta.
(Duhovne vaje) se danes prično v Alojznici za duhovne ljubljanske škofije. Oglasilo se je k vajam nad 100 duhovnikov. Vodil bode duhovne vaje letos č. P. Ferdinand S t e n t r u p S. J. iz Kalksburga.
(Osebna vest.) Ekscelenca grof Petinegg, prvi svetnik in kaucelar nemškega viteškega reda, je pretečem teden ljubljansko komendo „Križanke" pre-gledaval in namerava tukaj, kakor se sliši, napraviti vzgojevališče za srednješolce, da bi ti mladeniči po končanih višjih šolah postali duhovniki nemškega reda.
(Dnevni red) redni seji občinskega svéta ljubljanskega, v torek, 1. dan septembra 1896 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Predsedstvena naznanila. II. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Poročilo župana o obč. svetovalca dr. Gregoriča predlogu glede luksusnega davka. IV. Volitev kuratorija v zmislu § 14. lit. d. štatuta za višjo dekliško šolo.
V.	Finančnega odseka poročilo : a) o inventarju mestne imovine, b) o odpisu mestnega dolga 129.834 gld. 17 kr. pri mestnem loterijskem posojilu, c) o opustitvi vojašničnega amortizačnega zaklada. č) o porabi skupil za prodana zemljišča Pod-turnske graščine, d) o računskih sklepih mestne bla-gajnice in v njenej upravi stoječih fondov za 1. 1895.
VI.	Stavbinskega odteka poročila : a) o odobritvi mestnega regulacijskega in razširjevalnega načrta z ozirom na §§ 3., 29. in 75. stavb, reda za mesto Ljubljano z dne 25. maja 1896; b) o spomenici posestnikov ozemlja med Prečnimi in Kolodvorskimi ulicami ter Resljevo in Sv. Petra cesto v obvarovanje vrtov pred zazidanjem ; c) o ugovoru deželne vlade proti načinu zazidanja posestev S. Bavdka in A. Supevčeve ob Karlovski cesti ; č) o odobritvi par-celačnega načrta posestva K. Stôcklingerjevega ob Tržaški cesti ; d) o upeljavi centralne kurjave za mestno dvorano. VII. Sol. odseka poročilo o računih za porabo dotacije okr. učit. knjižice v znesku 50 gld. za leto 1895. VIII. Pravnega in personalnega odseka poročilo o prošnji mest. knjigovodje Jos. Pa-ternostra za dopust. IX. Stavbinskega odseka poročilo o honorovanju splošnih regulačnih načrtov, katere so nekateri arhitekti mestni občini dali na razpolaganje. X. Direktorija mestnega užit. zakupa poročili : a) o uspehih mest. užit. zakupa v I. polletju 1896 1. ; b) o izdanju pooblastila za ravnatelja mest. užit zakupa. XI. Regulačnega odseka poročila: a) o odkupu hiše grofa Ludovika Blagay-Ursinija na Sv. Jakoba trgu št. 10 ; b) o odkupu zemljišč : 1. Filipa Schreyerja v Spitalski ulici št. 9; 2. Ka-rola Roma na Poljanskem nasipu št. 14 ; 3. Jere Pretnar v Kolodvorskih ulicah št. 12 ; 4. Andreja in Ane Vesel v Kolodvorskih ulicah št. 6 ; 5. Ivana Podlesnika na Starem trgu št. 18.; c) o regulaciji sv. Petra ceste ; č) o otvoritvi podaljšanih Poljskih ulic.
(Izpred porotnega sodišča v Ljnbljani.) V
petek je bil zaradi umora obsojen na vislice hlapec
Janez Kristan iz Bašlja, ki je 16. juu. t. 1. ustrelil svojega gospodarja Platišo. V soboto je bil na tri leta težke ječe obsojen Jože Smolej od Krauiske Gore, ki je 12. sušca t. 1. v prepiru s koleem smrtno ranil svaka M. Tomaziua.
(Shod v Starem Trgu.) Včeraj popoludue je priredilo ljubljansko slovensko katoliško del. društvo javen shod v prostorih gostilne gospoda Skrbca v Starem Trgu pri Ložu, ki je bil zopet sijajen dokaz, koliko simpatij vživa to delavno društvo posebno po deželi. Vkljub slabemu vremenu se je udeležilo zborovanja dobrih 1200 poslušalcev, ki so s hvalevredno vztrajnostjo skoro štiri ure poslušali razne govornike. Shodu je predsedoval društveni podpredsednik Z i 11 e r, govorili so pa poleg njega društvenika Jakopič in Gostinčar, deželni poslanec gospod M o d i c ter domači gospod kaplan P e h a r c. Ker nam je obširneje poročilo obljubljeno, omenimo za danes le toliko, da so zborovalei glasno pritrjevali posamnim govornikom in bili z izidom popolno zadovoljni. Le neki trgovec je poskusil delati zgago, toda s svojo neslanostjo ni opravil ničesar. Shod se je zaključil malo pred sedmo uro.
(Z Bleda), 28. avg. [Novo Kneippovo zdrav išče.] Tako grdega avgusta pa že dolgo ne pomnimo. Človek ne ve, kam bi se djal, tujci nam le tožijo ter polagoma odhajajo. Zlate rumenjake bi nam bil lahko prinesel, pa nas je tako do kože zmočil. Naši tujci se pač le dolgočasijo tudi v zabavišču, ne dobe prave zabave. Letoviško hišo doslej tudi le malo obiskujejo, pravijo, da je malo predrago. Kak sosednji gost si je še ne upa natančneje ogledati, meneč, da se mora ondi tudi gostiti. Toda vsakemu je prost, brezplačen uhod, prebira tudi lahko časnike, tudi naša dva slovenska dnevnika. Ko bi bila pa letoviška hiša le gostilna, potem bi ne imela pravega pomena ter bi se ne razločevala od drugih navadnih gostilen. Da se bode pa še bolj povzdignila, naj skrbe dotični faktorji, da ne bode tako drago. Naši gostje niso ravno prijatelji tako velike noblese, napravi naj se vse bolj priprosto pa tem ceneje. Res je, da je uhod prost, pa vendar se človek ženira brez pijače sedeti. Kljub slabemu vremenu nastanilo se je pa pri nas do 15. avgusta 718 strank s 1230 osebami. Bledu se obeta še pri-hodnjost. Združili so se zopet štirje bogati petičarji Maier, Muhr, Pongratz, \Veitzer, da napravijo velikansko zdravišče za 200 tisoč po Kneppovi metodi in sicer poleg jezera ob poti, ko se gre na Rečico. Ker je jezerska voda pregorka, se bode rabila mrzleja, ki goni reČiske mline. Prelepi gozd bede pa za sprehajališče našim prihodnjim Kueippovcem. Veseli nas, ker Bled se bode s tem gotovo visoko povzdignil, s tem bode tudi enkrat konec Riklije-vemu „švindeluu".
(Povozil) je včeraj hlapec Kramar iz Dobrunj v Slonovih ulicah Elizabeto Kavčič, stanujočo na Bregu, ki je težko ranjena. Hlapca so zaprli.
(Živinoreja na Kranjskem.) Po uradnem poročilu je bilo minolo leto na Kranjskem : 22 695 konj, 187 oslov, 199.506 glav goveje živine, 39.922 ovac, 5354 koz in 88.560 prašičev. Poginilo pa je živine 2669 komadov.
(Nakupovanje konj za c. in kr. vojno) bo 28. septembra v St. Jerneju. Ker se je konjerejski odsek kranjske kmetijske družbe pritožil pri vojnem ministerstvu, da se prestrogo postopa pri kupovanju, zato utegne biti letos bolje.
(Vreme) je skrajno neugodno za poljedelce in vinorejce. Ljudje tožijo povsod, da razni pridelki gnijo na polju in da otave ne morejo spraviti pod streho. Mnogokje zopet voda dela mnogo škode ; tako sta hudournika pri Kranjski Gori in Radečah poplavila polje in odnesla zemljo.
(Attems in Wurmhrand.) Nekateri nemški listi so raznesli vest, da slov. Štajerski poslanci vstopijo v dež. zbor, ako na mesto grofa Attemsa pride zopet grof Wurmbrand kot. dež. glavar. Ta je prazna, ker se nobeden teh dveh ni pokazal prijatelja Slovencem.
(Sadjarsko in vinorejsko šolo v Mariboru) je letos obiskovalo 38 učencev, in sicer 26 Slovencev 12 Nemcev; kmečkih sinov je bilo mej temi 27.
in
Letos dovrši šolo 16 učencev.
(V Celju) se je osnovalo društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Spodnje Štajersko.
Dru-
štvena pravila so že potrjena. Društvo je nepolitično.
(Štajerski deželni odbor) je dovolil 5000 gld. za cesto od Sevnice na Planino in 5000 gld. za poškodovance po toči.
(Predavanje.) Prihodnjo nedeljo popoludne ob 3. uri bode živinozdravnik g. M. Jelovšek predaval v Nazaretu v hiši županovi.
(Volilski shod) bode dne 8. septembra v Ormožu ; govorili bodo gg. dr. Dečko, dr. Gregorec, dr. Geršak in dr. Rozina.
(Volitve volilnih mož) v mariborskem, šentle-nartskem in slov. bistriškem okraju se bodo vršile od danes do 7. septembra.
(Prvotne volitve na Koroškem.) Iz Celovca, dne 30. avgusta: Zmagali smo zopet v več občinah, tudi v takih, ki so bile v največji nevarnosti. — Sijajna je zmaga na Čajni v Ziljski dolini, občina Smerče. Nasprotniki so napeli vse sile; na njih strani je stalo vse uradništvo, učitelji itd. Večer pred volitvijo, dne 27. t. m., so napravili nasprotniki shod, ki je trajal od 7. do 12. ure. Prišli so na shod tudi naši; nasprotnike so odločno zavrače-vali gg. Podgorc, Svaten in drugi. Nasprotnike je vodil župan Wigele, ki se je ga bil nalezel malo preveč in uganjal pravcate komedije. Odgovor početju nasprotnikov je bila naša zmaga drugi dan!
—	Nemški del zgornje ziljske doline se je obnesel dobro. Izvoljeni so malone sami pristaši katoliške ljudske stranke. — V Ukvah (kanalska dolina) je zmaga naša. — V podjunski dolini gre dobro. Posebno sijajna je zmaga v Libeličah, kjer so naši dobili po 55 glasov in so nasprotniki ostali na cedilu.
—	Naš je tudi Tolsti Vrh in Skocijan. Slabo pa so volili St. Vidčani, občina Karjaves, kjer so zmagali zbog nemarnosti naših ljudij nasprotniki - nemčurji. Guštajn je bilo od nekdaj in ostalo tudi sedaj staro liberalno gnjezdo. — Zgubili smo občino Trbiž (okolica). — Iz nekaterih nemških krajev prihajajo ugodna poročila, iz večine pa ne.	—rn
(S sv. Višarij.) Pri včerajšnji volitvi zaupnih mož v Zabnici zmagala je slovenska stranka s 34 glasovi zoper 16 nemškoliberalnih nasprotnih glasov. Obe stranki bili ste dobro organizirani, tako da se nobeden glas ni po nepotrebnem kakemu volilcu oddal. Izvolila sta se za zaupne može Janez Ehr-lich, c. kr. poštar in gostilničar, in Valentin Kra-bina, p. d. Zerman v Zabnicah. Zdaj bi pa rad še nekaj povedal, kar bi marsikaterega „Slovenčevega" bralca moglo zanimati. Glavni agitator nasprotne nemškoliberalue stranke je bil Rudolf Pufitsch, ki je zdaj tudi v glavni, nemškonacijonalni volilni odbor bil izvoljen. On je gostilničar in restavrater v Zabnicah ter se pusti kakor po drugih katoliških časopisih tako tudi v „Slovencu" posebno romarjem priporočati. Naj bi si ti to zapomnili in šli rajši po geslu: „Svoji k svojim" v bližnjo gostilno našega zaupnega moža Janeza Ehrlicha, c. kr. poštarja, kjer morajo tako memo iti. Čuditi se moramo tudi, da je od posestnikov na sv. Višarjah glasovala večina za liberalce in tedaj ob jednem tudi Nemce. Tako je n. pr. z nasprotniki vkljub nam dane obljube glasoval fotograf in gostilničar na planini, potem Janez Schluga in Janez Kranner, ki imata največje in najbolj proti stopnicam in gostilni ležeče tri pro-dajalnice. Naj bi romarji se tudi tukaj kolikor mogoče ravnali po prej omenjenem geslu in ne kupovali spomenikov na sv. Višarje pri takih, ki ne poslušajo na glas svojega višjega pastirja.
(Z Goriškega.) Duhovnih vaj v goriški bogo-slovnici od 24.—28. avgusta se je vdeležilo okolu 80 duhovnikov iz goriške in tržaške škofije. Vodil jih je preč. o. Pavissich S. J. izborno. — Med Des-klami in Rodežtm v soški dolini bodo popravljali cesto. Delo se bo oddalo na dražbi v Tolminu 20. septembra za 12.563 gld. 54 kr. — Mestno starešinstvo goriško je sklenilo premestiti slovensko štiri-razrednico na obodu Gorice pod Turnom nekaj bolj v mesto, v bivšo vojašnico ulice Vogel. Slovenci xii30 po vsem zadovoljni. — V vel. Zabljah snujejo „bralno društvo". — V Sežanah gradijo novo klavnico. _ V Renčah se je vtopila 2'/, letna Evge-nija Pahor. — V Kronbergu, Križu, na Vogerskem in v Naklu se je pojavila prašičja kuga, v Grgarju vranični prisad. — Imamo večen dež._
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
nenic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera ari;:Lv"
Wien,
I. Bezirk,
Telegrami.
Budimpešta, 31. avgusta. Včeraj do-poludne so postavili na gori Zabor pri Nitri tisočletni spomenik v navzočnosti notranjega ministra Perczela, zastopnika škofa, državnega zbora in raznih občinskih zastopov.
Cetinje, 31. avgusta. Neapoljskemu princu dohajajo neprestano čestitke od raznih stranij. Dosedaj je že vsprejel in rešil 4000 brzojavk.
Berolin, 31. avgusta. Wolfov korespon-dončni urad poroča iz Kijeva: Zunanji minister knez Lobanov je na potovanju z Dunaja v Kijev nenadoma umrl.
Petrograd, 31. avgusta. Ruska brzojavna agentura poroča: Po noči 29. avgusta je nagloma umrl knez Lobanov na poti v Kijev blizu postaje Kazatine. Podrobnosti še niso znane. — Uradno se naznanja, da je pristav zunanjega ministra, Šiškin, nenadoma pozvan v Kijev. Začasno vodstvo zunanjih zadev je izročil car grofu Lambs-dorffu.
Pariz, 31. avgusta. „Agence Havas" poroča iz Eio de Janeiro, da je vsled posredovanja predsednika Oampos Salesa zavladal v San Pavlu popolen mir. Italijanska naselbina mu je izrazila zahvalo.
Carigrad, 31. avgusta. Vsled zadnjih dogodkov se izvrši najbrže neka sprememba v vojnem ministerstvu. Naslednikom vojnega ministra bode imenovan bivši vojaški poveljnik na Kreti, Abdullah-paša.
Carigrad, 31. avgusta. Minulo soboto zvečer je zavladal po mestu zopet velik strah,
ko so začeli Turki streljati na neko hišo v bližini otomanske banke.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v LJubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice-vdove nadvojvodinje ¿KJT Štefanije. "3£0£ Steklenica Telja 20 kr.	126 (60-27) 6
Zalivala.
597 1-1
Povodom smiti našega preljubljenega in nepozabnega brata, oziroma svaka in strica, prečastitega gospoda
Jožefa Kogej-a,
mestnega župnika in dekana v Idriji, predsednika katol. delavske druibe Itd. itd.,
izrekamo vsem, ki so od blizo in daleč priš'i skazat zadnjo čast dragemu pokojn;ka, imenoma prečast. g. ceiebrantu Ivanu Juvanu, župniku v Spodnji Idriji, prečast. g. pridigarju Leopoldu Picigasu, prefektu v Terezijanišču, prečast. g. adrninistratoiju Frančišku Onušiču za bratsko skrb ob času bolezni pokojnika ter sploh vsej čast. duhovščini; veleslav. rudniški direkciji in drugim p. n. uradnikom, slavnemu učiteljskemu osobju in katol. delavskemu društvu, p. n. gg. meščanom in paznikom, kakor tudi slav. mestnemu zastopu za podaritev krasnega venca ter velecenjenim gg. pevcem za ginljivo petje in naposled vsemu slavnemu občinstvu za mnogobrojno udeležitev najtoplejšo zahvalo.
V Idriji, dne 29. avgusta 1896.
Žalujoča rodbina.
Umrli so:
28.	avgusta. Avgust Rumpel, izdelovalec glasovirjev, 60 let Emonska cesta 6, paralysis pulm.
29.	avgusta. Franc Trefalt, železničnega uslužbenca sin, 24 ur, Marije Terezije cesta 10, božjast. — Marija Starin,
posestnikov» hči, 19 let, Gruberjeve ulice štev. 5, plučna tuberkuloza.
30. avgusta. Alojzij Kralj, delavčev sin, 3 leta, Konjušne ulice 9, škarlatica.
V hiralnlo i : 29. avgusta. Pavel Sušnik, hlapec, 44 let, prsna vodenica.
Meteorologično porodilo.
S a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	S2 ■ JL a >
29	9. zvečer	7360	12-6	si. jvzb.	dež	
30	7. zjutraj 2. popol.	732-0 7331	11 9 15-0	si. sever H	dež	17-2
30	9. zvečer	7339	13-2	sl. sever	dež	
31	7. zjutraj 2. popol.	7350 735-7	13-2 19-7	si. vzhjvzh. sl. jug	oblačno del. oblač	14-0
	Srednja temperatura sobote 13'1°, za 4 2° pod normalom. Srednja temperatura nedelje 13-4°, za 3-7° pod normalom					
H
Lekarna Trnkdozy, Dunaj V.
Doktorja Otona pl. Trnkoczy-ja
Malaga
s china in železom.
(Malage 225 gr„ Cort Chin. 7 gr., Tinct. Malat. ferri 25 gr.)
Skušeno že 20 let pri krvi revnih, slabotnih , bledih, medlih odraščeuih in otrokih kot lahko prebavljiv china-železo-preparat.
Dobiva se	444 12
lekarni Trnk6czy-jevi
poleg mestne hiše v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan s pošto. W 1 stekleničica 75 kr.
Lekarna Trnkdozy v Oradou.
E5
53
V Ki-anju 598 3 1
vsprejmo se v stanovanje in na hrano
dijaki iz boljših hiš
za prihodnje šolsko leto. Stanovanje z vrtom je v bližini gimnazije.
Ponudbe pod A. B., poste restante Kranj.
^HsaaasHsasHs^
Gj Uradne Kin trgovske
K
s firmo priporoča
affl. TISKARNA K
¿j v Ljubljani. jj» 5HS3 snsss^
Št. 26.332 I
Razpis službe.
596 3-1
Pri magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane izpraz-neno je službeno mesto
praktikanta pri pomožnih uradih
z adjutom letnih 480 gld.
Kdor hoče za to službo prositi, mora dokazati i-plošno usposobljenost, potem starost, znanje jezikov in osebne razmere.
Prošnje, opremljene z navedenimi dokazili, vložiti je
do dne 20. septembra t. 1.
pri podpisanem uradu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 28. avgusta 1896.
Št. 7098.
Oklic.
588 3 -1
Od c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani so naznanja: Na prošnjo kranjske finančne prokurature v Ljubljani v sporazumljenji
z mestno občino ljubljansko kot zastopnico mestnega občnega zaklada dovoli se prostovoljna sodna dražba sledečih v zapuščino dne 3. avgusta t. 1. umrlega hišnega posestnika in vrvarja Franceta Knerler-ja spada-jočih reči:
1. Vse zaloge vrvarskega blaga, obstoječega iz prešane, suažene in vezane konoplje, iz več kot sto .klobčičev fine, in čez dve sto klobčičev klobučarske špage, dalje iz raznovrstnega izdelanega in na pol izdelanega vrvarskega blagB, kakor: vrv za perilo in zvonove, podveznic, ujzd, vajet itd.;
2 zemljišča vlož. št. 41 zeml|iščnih knjig katastralne občine Krakovo obstoječega iz hiše v Kladeznih ulicah (Brunngasse) štev. 9 z vrtom za zelenjavo.
Prostovoljna sodna dražba vrvarskega blaga vršila se bode v zapustnikovi hiši v Kladeznih ulicah št. 9
dne 10. septembra 1896
in če bo treba še prihodnje dni, vsakokrat dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 3. do 6. ure, in se bodo prodane reči istemu, ki največ ponudi, proti takojšnemu plačilu in odstranitvi oddale.
Dražba hišnega posestva vršila se bode
dnč 14:. septembra 1896
dopoldne od 11. do 12. ure v uradni pisarni c. kr. notarja Ivana Gogala kot sodnega komisarja.
To zemljišče se bode za ceno 1685 gld. izklicalo in pri imenovanem roku le za to ali višjo ceno istemu oddalo, ki največ ponudi.
Zemljeknjižni izpisek in dražbeni pogoji, po katerih si je c. kr. finančna prokuratura zlasti 14dnevni rok za odobrenje prodaje pridržala, so v uradni pisarni imenovanega gospoda sodnega komisarja med navadnimi uradnimi urami na ogled.
Ljubljana, dnč 17. avgusta 1896.
"O u n a i 8 k
borza.
Dnč 31. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....
Sknpni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4 %......
Avstrijska kronska rer.ta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
C. kr. cekini
101 gld. 75			kr.
101		75	
123		50	
101		20	
122		35	
99		55	
962		—	
370		10	
119		55	
58		60	
11		72	
9		51	
44		27'/«,	
6	n	64	n
Dn6 29. avgusta.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vrauavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 6% .
,	, dolenjskih železnic 4%
143 gld. 75	kr.
156 „ -	
188 . 25	
99 , 40	
139 . —	O
127 . -	
108 „ 26	
112 . -	
98 . 50	
99 „ 45	
225 . —	
171 „ 40	
128 . 25	
99 . -	n
Kreditne srečke, 100 gld........201	gld,	— kr..
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	142	„	-	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	— „
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„	75	„
Salmove srečke, 40 gld................69	,	50	,
St. Genčis srečke, 40 gld.......70	„	— .
Waldsteinove srečke, 20 gld......68	„	— .
Ljubljanske srečke.........22	„	75 „
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	155	„	—	„
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3400	.	—	.
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	421	„	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101	„	60 .
Dunajskih lokal, železnic delniška družba ,	63	,	—	„
Montanska družba avstr. plan.....83	„	10	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. ,	156	„	—	.
Papirnih rubljev 100 ................127	„	—	„
&
gfiiT JTakup in prodaja TEO vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Savarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka. K s 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
99
Manjarnična delniška družba
M S3 K C U K"
WolizBila it. 10 Dunaj, RiriahilfirstrasiB 74 B.
S9
Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh, :
potem o kursnih vrednostih vseh špekulsoi|skih vrednostnih ! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega I obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.