Ocena stanja in razvojne možnosti
Izvršni svet je na svoji seji dne 17. junija obravnaval stanje in ra-zvojne možnosti drobnega gospoda.-stva, kar bo na svoji julijski seji obravnavala tudi naša občinska skupščine.
V zadnjem času posvečamo tako v republiških kot v občin-skih planskih dokumentih vse več pozornosti razvoju drobnega gospodarstva. Drobno gospo-darstvo sestavljata družbeni in zasebni sektor. Ugotavljamo, da družbeni sektor glede števila enot stagnira (še vedno ostaja le 7 ozdov), vendar je dosegel v preteklem srednjeročnem ob-dobju v primerjavi z republiškim
področjem obrti boljše finančne rezultate. Težave, s katerimi se srečuje družbeni sektor, so v slabši likvidnosti, pojavljajo se nesorazmerja tned cenami suro-vin in cenami njihovih izdelkov oziroma storitev, težave pa se pojavljajo tudi z zagotavljanjem delavcev. V občini poslujejo ena obrtnazadruga in dve pogodbeni organizaciji združenega dela. Za hitreiši      razvoj      družbenega
sektorja drobnega gospodarstva bo v pntiodnosti potrebno predvsem realizirati naloge gJede ustanavljanja novih majhnih cnot, ki se bodo sposobne hitro prilagajati tržnim razmeram, za realizacijo tega cilja pa bo po-trebno zagotoviti tudi finančna sredstva.
Število zasebnih obratovalnic (redna obrt) relSivno hitro na-rašča, saj jih je npr. od leta 1983 za 143 več, oziroma jih je v letu 1985 skupaj 1038. Vendar so potrebe prebivalstva, ki hitro na-rašča, vse večje. V teh obrato-
valnicah je skupaj zaposlenih 11053 delavcev, kar pomeni, da iima vsaka obratovalnica zapo-sllenega povprečno po enega de-lavca." Poleg redne obrti jc rmožno po zakonu optavljati tudi g^ospodarske dejavnosti kot po-sttranski poklic. V letu 1985 go-sfpodarsko dejavnost kot po-sUranski poklic opravlja 249 roseb. Kvalifikacijska strtktura ziaposlenih delavcev pri obrtni-kdh je izredno slaba (slabša kot v cttružbenem sektorju), saj jih ima v/eč kot polovica le I. stopnjo sitrokovne izo irazbe. Problema-
tika, s katero se srečuje.zasebni sektor, je obširna. V zadnjetn času pa so opazni nekateri pozi-tivni premiki, saj sta se npr. spremenila obrtni in davčni zakon, banke uvrščajo obrt pri kreditiranju med prednostne de-javnosti, kar pomeni ugodnejše možnosti, v občinskem odloku o ureditvi nekaterih zadev iz obrt-"nega zakona smo odpravili ve-čino omejitev ipd.
Med zaključki, ki izhajajo iz gradiva o stanju in razvojnih možnostih drobnega gospodar-stva v naši občini, je opredeljeno, da bo potrebno pripraviti tudi ce-lovito analizo prostorske pro-blematike, saj je zagotavljanje zemljišč, lokacij (za gradnje in kioske) oziroma poslovnih pro-storov eden bistvenih dejavni-kov, ki omogočajo hitrejši razvoj tega področja.
Prostorsko opredeljena po-dročja za obrt so v obrtno servi-sni coni MM 5-2, kare Zalo-ška-Kajuhova, v coni MS 5-2 Fužine ter še v nekaterih področ-jih, kjer so zemljišča še v zasebni lasti; do konca leta 1986 bo zgra-
jen primarni center v Štepanj-skem naselju (kjer so še neo-ddane površine), rasti pa bo pri-čel tudi manjši obrtno-servisni center na Vevčah.
Problematika razvoja drob-nega gospodarstva je komplek-sna in ter ja skupno akcijo različ-nih subjektov od zvezne ravni sem. Glede na že izvedene pozi-tivne spremembe in glede na na-črtovane aktivnosti pa ocenju-jemo, da bo sedaj hitrejši razvoj drobnega gospodarstva dejansko omogočen.
MARJETA STERNAD