GLASILO ZVEZE FANTOVSKIH ODSEKOV v LJUBLJANI. — IZHAJA VSAK DRUGI ČETRTEK. -
naročnina .- letno din 20, pod skupnim ovitkom din is. — rokopisi se pošiljajo
Na NASLOV: UREDNIŠTVO »KRESA«, LJUBLJANA, KRŽIČEVA 6. — UPRAVA: »KRES«, RAKOVNIK, LJUBLJANA 8. ČEKOVNI RAČUN ŠT. 17.871.
Leto xi.	Ljubljana,	četrtek,	2.	maja	1940.	štev.	10.
Fantu
Vselej mi je hudo, kadar segam fantu-vojaku v roko. Saj vem, da se bo vrnil zdrav in močan, poln poguma za življenje. Je pač stopil na pot, po kateri hodijo fantje leto za letom. A nekaj me vznemirja: se bo vrnila tudi nravnost in neomajna vera z njim?
Naravno je, da se človeku vtisnejo zadnje besede ob slovesu tako živo v srce, da jih nikoli ne pozabi. Tebe, dragi fant, naj spremljajo opomini dobre matere. Če boš v tujem kraju mislil na dom in starše, ne boš nikdar zašel. V duhu te bo vodila materina roka in te svarila pred nevarnostjo. Če ljubiš mater, ljubiš tudi domovino in državo, ki ti daje toliko pravic; zato imaš tudi dolžnosti do nje: daješ ji svoje sile in zmožnosti. Domovina si ti sam, sem jaz... Vsi skupaj tvorimo celoto, brez katere bi domovine ne bilo. Domovino moraš ljubiti; je kakor grunt, iz katerega živiš, trud zanj je sladak. Če v grunt ne položiš vseh svojih moči, ga ne ljubiš in ga nisi vreden. Če nisi za domovino pripravljen dati najdražje, je ne ljubiš dovolj, nisi njen sin.
Slovenski fant bo vedno ponosen na svoj narod, na lepo slovensko govorico. Koliko se jih vrne od vojakov, ki nočejo znati slovenskega jezika! Sramota! Tebi bo pa v čast materni jezik, nikoli se ne boš bal pokazati, da si sin slovenskega naroda.
Mati te je učila moliti. Njeni utrujeni, od dela razpokani prsti so drseli čez tvoje čelo, ustnice in prsi. Znamenje svetega križa! To te sedaj spremlja po vseh tvojih potih. Spomni se, moj brat, da si pri sv. birmi postal Kristusov vojak! Kako prijetno je iti v boj za Kralja, bi še nikdar ni bil in ne bo premagan! In plačilo? Božje kraljestvo, Neminljiva sreča, katere še slutiti ne more človeško srce.
Danes se oznanja nov evangelij, ne Kristusov. A mi verujemo ßogu; če kdo drugačen evangelij oznanja, naj bo preklet! Novi preroki vstajajo, ki obetajo srečo brez Boga. Le poglej jih! Z bolestnim izrazom na obrazu, z zavistjo in sovraštvom v srcu. Ali je to sreča? Sami so	.
globoko nesrečni in še druge bi radi spravili v pogubo. Nad teboj bo pa	vra	J"‘l	"	‘lJ
cul angel varuh in vroča materina molitev. Pozdravljen! J. Kmet.
Slovenci in Jugoslovani!
Žrtvujte na nabiralni dan, dne 2. maja 4940., na vnebohod, *a kočevske Slovence. Vsak naj irtvuje po svojih močeh!
Kaj pa rekordi?
kordi največ napravili za razširjenje telesnih vaj in da so najboljše propagandno sredstvo za telovadbo in šport. Način, kako se danes vzgajajo rekorderji, pa prav gotovo ni pravilen, kajti nekateri skrbijo samo zanje ter jih poveličujejo kakor božanska bitja. Vprašanje je tudi, koliko rekorderji s pretiranimi treningi škodujejo svojemu zdravju. Idealno in pravilno je, da se vzgajajo široke ljudske plasti v telovadnih in športnih vrstah in da se iz te množice rekrutirajo rekorderji sami od sebe. Kjer tega ni, ostane seveda pri slabem načinu, kar je še vedno boljše, kakor da bi bili brez rekorderjev. Kajti njihovo število je v primeru z milijonskimi športniki sveta tako nizko, da je škoda, ki jo oni utrpijo na svojem zdravju, neprimerno manjša, kolikor je
vredna propaganda, ki jo delajo ti rekorderji za telovadbo in šport na svetu.
ZFO skrbi za splošno telesno vzgojo najširših ljudskih slojev s svojimi telovadnimi in športnimi vajami. Njen namen je vzgojiti telesno zdrave in duševno močne fante. Ker se pa pojavijo iz mnogoštevilnih fantovskih vrst tudi vrhunski telovadci in športniki, ali rekorderji, se vodstvo ZFO tudi zanje zanima, saj ti zastopajo našo organizacijo in barve naše domovine na mednarodnih tekmah.
Pravijo, da je preveč športa, da se dela prevelika reklama z raznimi rekorderji in njihovimi rekordi. Stvar je pa povsem drugačna in smelo lahko trdim, da je slika v pogledu telovadbe in športa prav žalostna. Ne morda zaradi kvalitetnih uspehov, ker ti so na odlični, nekateri celo na bajni višini, temveč zaradi majhnega števila onih, ki goje telesne vaje. Vse premalo se zavedajo ljudje koristi, ki jih jim nudita šport in telovadba. Koliko nam še manjka do onega, da bo vsaj ena četrtina ljudi gojila šport; kje so oni časi, da bo 50% vseh zemljanov gojilo telesne vaje? In dokler tega ne bo, je treba z vso vnemo gojiti telesne vaje, je treba delati propa-
Stoja na bradlji.
gando za rekorde. Le-ti so zaenkrat še najboljše sredstvo za razširitev telesnih vaj med široke plasti narodov.	Ivo	Kermavner.
V naši fantovski organizaciji se mnogo bavimo s telesnimi vajami in bi zato ne bilo prav, če bi kar mimo šli preko rekordov, ker se o njih dandanes toliko govori in piše. Priznati moramo, da so re-
Telovadba na drogu.
Nabiralni dan za kočevske Slovence
Slovenska Straža v Ljubljani priredi na vnebohod, Z. maja 1940, zbirko za kočevske Slovence. V našem listu smo že večkrat poudarili važnost naše narodne obrambe, posebno v današnjem času.
Zato pozivamo vse svoje člane, da izvršijo na ta dan vso svojo dolžnost do svojih bratov in sester na Kočevskem. Socialne in narodno-obrambne potrebe v narodnostno mešanih krajiii so posebno velike. Dolžnost narodne in državne celotnosti je, da skrbi zlasti v takih krajih za ugled naroda in države. Saj ne zahteva nihče prevelikih žrtev', ali tudi s skromnimi žrtvami posameznikov zamore maloštevilen narod zaceliti velike narodne rane, če stori vsak zaveden član 11 ar (sla vso svojo dolžnost. Pri takih narodno-obrambnih zbirkah mora vse obvladati zavest:	Storil bom tudi jaz svojo dolžnost, žrtvoval bom, kolikor
zmorem !
Znamenja katoliškega fanta
Drugo značilno znamenje prave Kristusove Cerkve in pravega kristjana je svetost. Fantje navadno ne karajo slišati te besede in se je nekoliko sramujejo, ker pač njene vsebine ne poznajo.
Kakor nobenega fanta ni sram, če je poln življenja in zdravja, tako in še ninogo manj bi ga moralo biti sram svetosti. Saj svet biti se ne pravi: biti mrtvak, življenjski slabič in samostanski pobožnjakar. Svet biti se pravi: biti živa podoba božja.
Prvi kristjani so se imenovali med seboj z imenom: sveti. Tako so se prvi kristjani res živo zavedali, da je bistvo krščanskega živi jen ja svetost, življenje v posvečujoči milosti božji. Zavedali so se, da se bistveno ločijo od poganov v tem, da so sveti, da živijo Kristusovo, božje življenje.
Danes so pa mnogi pozabili, da je življenje po veri tisto, kar nas loči od Cerkvi tujih, nasprotnih ljudi, in ne zgolj zunanje priznavanje verskega hi moralnega nauka Cerkve.
To je tisti posvetni duh, ki se je naselil že tudi v katoliške organizacije, češ, saj ni življenje po veri glavno, glavno in dovolj je, da božje in cerkvene zakone le priznavamo, živimo pa lahko v duhu modernega časa. Ta duh pa ni krščanski, ampak posveten in zelo poguben. Kakor se vsaka stavba prej ali slej poruši, če ni zgrajena na trdnem temelju, tako tudi vsaka katoliška organizacija prej ali slej razpade, če nima trdnega temelja — svetost članov.
Človek je v stanju smrtnega greha obrnjen proč od Boga in usmerjen k stvarem, svetu. Kako bi torej delal tak za božje reči, če je pa obrnil Bogu hrbet in nagnil svoje srce h grešnim stvarem!? Kjer ljudje žive v grehih, tam prevladuje tudi posvetni duh, težnja po zabavah in čutnih užitkih in mržnja do božjih stvari: molitve, službe božje, poslušanje besede božje, samopremagovanja in lepih krščanskih čednosti.
Če torej hočemo doživeti krščanski prerod, moramo zanesti v svoja srca, v nove organizacije in v novo življenje sploh, duha prvih kristjanov, ki so se živo zavedali,
Binkošti (Kulmbach).
da so po poklicu sveti, da se krščansko živeti Čujoči milosti božji.
pravi živeti v p o s v e • J. Kopač.
Nabiralni dan za kočevske Slovencef
Na vnebohod 2. maja naj ne bo zavednega Slovenca, ki bi pozabil na svojo narodno dolžnost. Geslo naj bo: Dal bom za kočevske Slovence po svojih močeh!!
Framasoni
Obednica v framasonski loži v Zagrebu.
Simbolizem. Framasoni odločno zavračajo trditev, da bi se pri sprejemu v ložo posluževali kakšnih obredov. Da niso brez njih, se je lani v Bratislavi nepobitno izkazalo, ko je slovaška policijska oblast nenadoma zasedla palačo framasonske lože. V dvorani, ki je bila popolnoma temna, s črnim florom prevlečena, so našli velik okostnjak, poleg njega pa rakev. V to sobo so pripeljali novinca, ki so ga sprejemali v ložo. Ko so mu sneli prevezo z oči, se je znašel tik pred okostnjakom. — Tam je tudi kapelica z nekakim oltarjem. Sv. Janez Krstnik je na sliki, menda je moral biti njih patron. Nad oltarjem je trikotnik, v njem pa edino okno v kapelico. V sobi pred kapelico vise suknje z všitimi imeni bratov, po stenah pa so razvrščene njih slike. Zelo nerodno je bilo tem bratom, da niso utegnili zakriti resničnosti, kakor jo sicer znajo.
Namen framasonstva. Framasonstvo je danes popolnoma prežeto od židovstva in s sovraštvom do vsega, kar je krščanskega. Zato boj proti Bogu, proti krščanski civilizaciji, zato pospeševanje verske mlačnosti med! ljudmi s tiskom, kinom, gledališčem, radijem. Zato hočejo imeti šole brez verskega pouka.
Framasoni krepko poudarjajo geslo o enakosti, toda za katoličane ta ne velja. Socializem, zlasti pa danes komunizem, so orodje v njihovih rokah. Zato vidimo ob vsaki komunistični revoluciji čuden pojav: pravijo, da hočejo izboljšati položaj proletariata, pa je povsod prvi udarec namerjen Cerkvi in duhovščini!
Krščansko moralo hočejo za vsako ceno vreči ob tla. Zato na vse načine skušajo, da mladino v šolah pokvarijo z zmotnimi nauki, ki jih raztresajo celo po učnih knjigah.
III.
Veliko jim je tudi na tem, da skvarijo žensko. Zato razglašajo svobodno ljubezen, civilni zakon.
Eden izmed važnih namenov, ki ga hočejo doseči, je revolucija. Že s tega stališča je framasonstvo protidržavno, ker hoče porušiti obstoječi red. Glavni namen pa je mednarodna revolucija, s katero bi radi za vselej pometli s krščanstvom. Komunistična ( internacionala jim je kot nalašč dobrodošla.
V politiki jim velja čisti oportunizem: kakor kaže > in v kolikor služi njihovemu namenu.
Da se vse to doseže, morajo imeti v državi moč j v rokah. Zato gre vse njihovo prizadevanje za tem, da pridejo na vodilna in odločujoča mesta v vladi. ■ Iz tega je tudi jasno, zakaj se proti raznim frama-sonskim nastopom nič ne ukrene. Ako pa se pod pritiskom javnega mnenja že morajo umakniti, store to s taktičnega stališča: en korak nazaj, da bodo potem mogli storiti dva naprej. Od tod nam je tudi jasno, zakaj se razne afere, ki pridejo na dan, tako brž zabrišejo in pozabijo.
Kako prav je torej imel voditelj Slovencev go- | spod dr. Korošec, da je pokazal na to pekočo rano j v naši državi. Le skupen, odločen in vztrajen nastop vseh katoličanov bo kaj dosegel.
Sicer pa nam katoličanom zadostuje že to, da je Cerkev framasonstvo obsodila. Devet papežev je že to storilo, zlasti odločno pa Klemen XII. (1738), Pij IX. in Leon XIII.
Le složno in v strnjenih vrstah bomo katoličani kaj dosegli proti nemoralnim, protinarodnim in proti državnim razdiralnim prizadevanjem framasonstva.	Dr.	Fr.	Knific.
Druga oltarna slika v framasonski loži.
Naša akademska mladina proti komunizmu
Slovenski akademiki so imeli dne 8. aprila 1940 veliko zborovanje za državo in dinastijo, proti razdiralnemu početju framazonov, republikancev in komunistov. Na zborovanju so sprejeli tudi slovesno izjavo, ki v nji ttied drugim pravijo:
Slovenski akademiki izražajo ogorčenje, da je bil sklican na beograjski univerzi Mirovni kongres, ker se 'za to lažno mirovno oznako skriva komunistična pobuda, vodstvo in propagandna akcija. Zato izražajo svoj stud nad izdajalskim početjem špijonov kominterne, ker po nalogi Moskve razkrajajo našo notranjo moralno Strnjenost in odpornost, in to v času, ko se na frontah odloča bodočnost Evrope. Opozarjajo domače in tuje javno mnenje pred usodno zamenjavo: izgredi, demonstracije, kongresi in drugo se ne smejo tolmačiti kot volja jugoslovanske akademske mladine! Akademska mladina slovenske in hrvatske univerze ne bo nikoli izročila pooblastila beograjskim komunistom!
Zato pozivajo vso narodno javnost, da se pridruži tej njihovi veliki borbi za dinastijo ter narodno in državno moč proti agentom boljševiške kominterne, ker bi ta hotela, skrivajoč se za svojo lažno nevtralnost, ta veliki boj v Evropi zlorabiti za svoje suženjske načrte!
Naj živi velika nepremagljiva Jugoslavija!
Naj živi kralj Peter II. in naš narodni kraljevski dom!
Naj živi svobodna Evropa svobodnih evropskih narodov!
Dol s Kominterno in njenimi agenti!
*
Mladina iz ZFO se z vsem srcem in delom pridružuje tej izjavi naših slovenskih akademikov7 in izjavlja, da •n o rejo naši akademiki in kdor koli Zmerom računati na vso našo podporo
Krompir sadijo.
v boju proti komunistom, framazonom in kakršnim koli razdiralcem naše narodne in državne skupnosti!
Ne iger z mešanimi vlogami!
Prirejanje gledaliških predstav prav za prav ne spada v naš program. Vidimo tudi, da odseki, ki preveč nastopajo na gledališkem odru, zanemarjajo tako verski kakor prosvetni in telovadni program, ki ga Zveza predpisuje. Zato naj bi odseki kot taki čim manj igrali, kvečjemu dve igri na leto! Če pa že igrajo, nikakor ne smejo prirejati iger z mešanimi vlogami, marveč le z moškimi. Vse namreč, kar odsek prireja, mora prirejati le z la,stnim član-| stvom! Ker pa smo vzgojna organizacija, nas vežejo tudi navodila papeževe okrožnice o krščanski vzgoji mladine; a ta zahteva, naj bodo mladinske organizacije po spolu ločene !
Predsedstvo ZFO.
\JtMm
Veliko članov naših odsekov je vpoklicanih. Od nekod nam poročajo, da zaradi tega ne bodo mogli izvesti tekem. Predvsem moramo biti vsi vedno pripravljeni, da nas domovina pokliče. Kolikor bolj je domovina zavarovana, tem manjša je nevarnost. Člani ZFO imajo posebno v vojaški službi pri-bko, da izkažejo svoje temeljno načelo: neomajno zvestobo Bogu in jugoslovanski državi. Bo-
dite zgled drugim v globoki vernosti, v resnosti, v častnem obnašanju, v pogumu in dobri volji. Samo tako pokažete, da ste res pravi člani ZFO.
Doma v odseku pa delo zaradi odhoda nekaterih članov ne sme zaspati! Vsi odbori in vse delo mora biti vedno tako organizirano, da po odhodu vsakega odbornika ali delovnega člana takoj stopi na njegovo mesto namestnik. Čeprav boste ostali doma samo mlajši, bo treba z delom v odsekih nadaljevati ter zlasti obdržati povezanost med člani. Tako boste drug drugemu opora v verskem in načelnem življenju, obenem pa bo iz naše skupnosti izžareval blagodejen vpliv na vse vaše domače in vaše sosede.
Fantovski odseki morajo v teh razmerah v polni meri opravljati svoje poslastvo, to so oni »veliki časi«, na katere nas je opozarjal v svoji oporoki na taboru v Celju naš veliki prijatelj in oče, blagopokojni nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Glejmo, da bomo izpolnili njegovo oporoko, in bodimo »veliki«.
Predsedstvo ZFO.
0 higieni oblačil in oblačenja
6. Varuj se utesnitev!
Posebno kvarne za telesni razvoj in telesno delovanje so razne utesnitve, ki jih povzročajo pretesna in preozka oblačila, premočno iprepasovanje in podvezovanje. Utesnitve rahljajo telesno zdravje in imajo pogosto za posledico huda obolenja in te-
Pomlad: Oranje v sončnem jutru.
lesne napake. Najčešče so utesnitve okrog vratu, prsnega koša in pasu, pod kolenom, nad gležnji in v stopalu.
Utesnitve okrog vratu nastajajo od tesnih srajc in trdih, ozkih ovratnikov. Za posledico imajo slabo izmenjavanje krvi v glavi, ker pritisk ovira krvni obtok. Tudi dihanje je pomanjkljivo in nepravilno, ker se pritisk čuti tudi na sapniku. Najboljša je odprta srajca ali pa nizek in mehak ovratnik. — Vrat naj bo sploh čimbolj odprt in prost. Tudi močno ovijanje vratu z rutami (šali) ni zdravo, ker se grlo preveč segreva in se bo hitreje prehladilo.
Utesnitve okrog prsnega koša povzročajo pretesne srajce, preozki jopiči, telovniki in suknjiči, pri ženskah predvsem stezniki, ki so bili svoj čas zelo v modi in povzročali mnogo bolezni. Pritisk na prsni koš ovira širjenje prsnega koša, zaradi česar je dihanje nezadostno in preplitko. Zaradi pomanjkljivega prezračevanja pljuč se zmanjšuje njihova odpornost in se javljajo pljučna obolenja, tudi jetika. — Utesnjen prsni koš ovira tudi srce v njegovem delovanju. Trajne utesnitve imajo lahko za posledico nepravilno srčno bitje in srčne napake.
Utesnitve okrog pasu so posledica tesnega pre-pasovanja hlač in spodnjih hlač pri moških ter kril pri ženskah. Uporaba usnjenih pasov za prepaso-vanje je razširjena posebno pri preprostih ljudeh. Ce je prepasovanje trajno in premočno, ima zelo kvarne posledice za organe trebušne votline (črevesje, želodec, jetra); spreminja jim normalno obliko in lego in jih ovira v delovanju. Posledice so čutijo najbolj na prebavilih, prebavljanje je združeno z zastajanjem, bolečinami in s krči, z zaprtjem in nerednim iztrebljanjem. Ker odpornost teh organov peša, so tudi mnogo bolj podvrženi kužnim boleznim. — Namesto prepasovanja se priporoča obešanje hlač in kril na ramena s pomočjo prožnih naramnic in trakov. Tudi obleka naj bo na trebuhu rahlo zapeta, da ne bo nobenega pritiska na notranje organe.
M. Wraber.
Binkošti: Birmanci in birmanke.
DOPISI
Iz šole za telesno vzgojo
če kdo ve, da je kar pet članov 2FO v Beogradu, kjer se po svoje zabavajo v šoli za telesno vzgojo, je gotovo že vzrojil: »Presneti zaspanci, nič ni glasu od njih!«
Da s svoje družbice in s sebe samega obriše ta madež, se je žrtvoval K. in napisal, kar boste brali.
šola je šele sedaj šola, lani je bila še tečaj. Vanjo ne pride vsakdo; mora že biti tak, da je prešel oslovski most ali na gimnaziji ali pa na učiteljišču in da je srečno prestal herkulske preskušnje; na 100 m — 13,5 sac; krogla —8 m; daljava —4,5 m; višina 1,30; 2000 m -^8 minut. To zadnje se je vršilo na igrišču BSKa, torej še v okolju, kjer lahko živi vsak človek (na zemlji, obdan od zraka). Huje pa je bilo, ko smo kot dvoživke zamenjali zrak z vodo. Preplavati je bilo treba 100 m za marsikoga v rekordnem času dveh minut. Tu sta se izkazala »mojstra z juga«, Ciganovič in Cvetkovič, ki sta plavala nekaj več kot 1 minuto. Tudi drugi Dalmatinci so dokazali, da od' onih časov, ko so gusarili in se z zahrbnimi nameni vozili okoli benečanskih galej, ni še pominula ročnost v plavanju.
Slovencem se suče čas okrog 2 minut. Omembe je še vreden kandidat, ki bi kmalu utonil, ko je imel čas 3 minute in še kaj in kateremu se je zaradi neznanske utrujenosti spremenilo ime. Prej so mu dejali Srbske Moravice, od tam je namreč doma, sedaj ima pa poluraden naziv — Srbske umorice, (umoriti se — utruditi se).
Vsi redni slušatelji 31 in slušate-ljice 24 stanujejo v ločenih oddelkih. To internatsko življenje je posebno zanimivo in nič kaj podobno drugim.
»Zora puca, biče dana«, pravi pesnik in res — ko se zdani, ali pa še ne, ko se kazalci na uri zavrte v »prčpisni stav«, tedaj začne cvrčati, škrebati in cingljati forte, fortius — fortissime, sivi klopčiči v posteljah pa se ne premaknejo, ušesom fortissime ne pride do živega. V takem tihožitju, naj mi umetniki oproste
zlorabo imena, mine petnajst do dvajset minut. Nato sladki sen odgrne kopreno z oči junaka, ki gre navijat radio. Oddajajo v tem času vedno jutranjo gimnastiko.
»Gore, dole, pölako, brže, radi,
Kar zagrmi iz radia: »Kratkota-lasna radio stanica Beograd, tačno vreme 6 sati 58 minuti.« Ob 7 je zajtrk. Misli si eskadrilo coprnic, ko lete na klek, pa boš vedel, s kakšno brzino frče od nas odeje in kako vpletajo brisače in noge okoli nas. Nato pozvoni. Na delo! K. A.
DOL PRI LJUBLJANI
Letošnja zima nam je prinesla mnogo veselih ur in presenečenj, da je postal naš odsek prvak zasavskega okrožja v smuški štafeti, ko je br. Jerman Jože dosegel prvo mesto
našega br. Loboda in ustanovitelja odseka. Ta je sedaj tam dol v Podgorici, kjer služi svoj vojaški rok. Bratje, posvetimo vsi svoje misli in delo v to, da bo naša mladina res katoliška.	»Bog	živi!«
Predsednik K. C.
FO BELE VODE
Belovoški fantje se danes prvič oglašamo v našem, nadvse lepem in podučljivem Kresu, ki do letos ni prihajal med nas, sedaj pa ga imamo 10 izvodov in ga vsi z veseljem in največjim zanimanjem čitamo. Odsek smo ustanovili v oktobru 1939. Ustanovil nam ga je veliki mladinoljub č. g. provizor Križan Franc, ki je prišel lani aprila med nas. Vsak teden nas z velikim veseljem obišče in nas uči lepega verskega življenja. Odsek šteje sedaj 17 rednih članov. DK 18 članic. Mladcev 20. To število ni majhno
Met kopja.
v okrožju in odseku. — Sestanki se vrše vsak četrtek; na njih predava duhovni vodja g. Lovšin. Sestanke pa vodi vsakikrat drug član in je zanimivo, ko vsak pove nekaj uvodnih besed, pa komaj čakamo sestanka, da slišimo in vidimo sposobnost članov. — Pri telovadbi br. načelnik Jerman vodi strogo disciplino. Pisarniške in tajniške posle vodi br. Vidmar in z veliko vnemo in požrtvovalnostjo vodi odsek k boljšim uspehom. — Blagajna je v rokah br. Mejača, ki prav s poudarkom obrne vsak dinar na svoje mesto. Tudi v mladcih in naraščajnikih je naša bodočnost, zato jih pri telovadbi lepo vzgajata br. Pavčnik in Jemc, pri sestankih pa g. župnik in odsekovni predsednik. — Vedno pa pogrešamo
Skok v višino.
za tako hribovito faro, ki šteje samo 460 duš. Lani smo se v obilnem številu udeležili mladinskega tabora na Gomilskem in KKK v Ljubljani. — Priredili smo tudi več iger, katere so na splošno pohvalo dobro uspele. Brezmadežno 8. decembra smo lepo proslavili: zjutraj je vsa mladina prejela sv. obhajilo. Popoldne smo priredili lepo igro »Teofil«. Po igri pa je prišel prvič v našo faro sv. Miklavž in lepo obdaril otroke in tudi člane vseh naših organizacij. Nimamo pa še za prireditve primernih prostorov, zato smo sklenili, da zgradimo Prosvetni dom. To je rodilo po vsej fari veselo odobravanje. Fantje smo šli po fari nabirat lesa In smo nepričakovano veliko dosegli, že smo začeli s sekanjem in drugimi pripravami, seveda vse s prostovoljnim kulukom. če Bog da, bomo do jeseni že imeli Dom postavljen, da bomo čez zimo mogli pričeti tudi s telovadbo in potem nastopiti s kako večjo prireditvijo. Tako, vidite, smo se tudi mi zdramili in stopili v armado ZFO. Vsem bratom, posebno okoliškim odsekom, pošiljamo lep pozdrav. — Bog živi!
Brat Ivan.
IVAN NOVAK
Novela iz spomladi pred majniško deklaracijo. — Spisal Ivan Čampa.
»Gospod Novak, kaj vam je? Tako ste videti potrti. Ali vam lahko pomagam s kakšno stvarjo? Z veseljem sem vam na uslugo,« ga je nagovorila.
Zdrznil se je kakor človek, ki so ga zalotili pri nepoštenem delu.
»Hvala vam za pozornost, gospodična! Nič mi ni in nemara se vam je samo zdelo. Včasi človeku tako pride, da je čuden in sam ne ve, zakaj.«
Mislil je, da se bo zadovoljila s tem odgovorom, pa je le še dalje silila vanj.
»Pa mi le povejte, gospod Novak, kaj vas teži. Rada vas bom poslušala in morda vam bo potem laže. Tako se mi včasi smilite!«
Zaskrbljeno se je ozrl proti hiši v strahu, da ju ne bi spet zasačil gospod Fric, ki mu je zadnjič prepovedal govoriti z gospodično. To je povedal tudi gospodični in ji svetoval, naj pazi, da ne bo v hiši nepotrebnih prepirov. Dejal ji je, da jo ima gospod Fric najbrž zelo rad in da bi mu zaradi tega ne prizadeval bolečine. Povedal ji je tudi, kakšen razgovor sta imela zadnjič.
Gospodični so se zaiskrile oči in nekaj temnega se je utrnilo v njih.
»Tako! Ta podlež bo meni prepovedoval govoriti, s komer hočem! In si domišlja, da me bo na ta način dobil? O možiček, še dolgo ne! Predobro te poznam in vem, kakšnega gnezda zalega si. Povedala bom mami in še danes ti odpove stanovanje!«
»Jezus, gospodična, samo tega ne, lepo vas prosim! Potem gorje vam in meni! Bog varuj, da bi gospod Fric izvedel, kaj sva se sedaj pogovarjala in da sem vam povedal, kaj mi je dejal,« jo je Novak hlastno prekinil. V njegovih očeh se je zrcalil strah.
»Pa veste, gospod Novak, kdo je sploh ta človek? Popolnoma navaden ovaduh, ki je s svojimi podlimi ovadbami že marsikoga spravil na drugi svet. Ne maram, da bi bil ta človek še dalje pri naši hiši!«
»Saj to je tisto, česar se bojim. IZ eno samo besedo vam lahko toliko škoduje. Če vam je kaj do svoje gospe babice, vas rotim, da ji o njem ne črhnete najmanjše besede.«
Za časek se mu je zazrla v oči.
»Ne bom, ker ste vi prosili.«
Zdelo se ji je, da bi zelo rad videl, če bi ga pustila samega. Ne da bi še naprej pasla svojo radovednost nad njegovo skrivnostjo, se mu je dobrotljivo nasmehnila in odbežala kakor skočna srna proti hiši.
Dolgo je gledal za njo in občutek nekega podzavestnega strahu mu je vstajal v duši. Počutil se je strašno negotovega. Oprezno je ogledoval okrog sebe, če ga morda kdo ne opazuje. Bal se je vsake žive duše in za trenutek je pomislil, ali naj naredi, kar je sklenil, ali ne.
»Saj si vendar mož in prisegel si, da se boš boril,« mu je nekaj dejalo. To je bilo dovolj, da se je odločil. Stisnil je pesti in dejal: »Bom, bom!«
Začel se je ponovno razgledovati po vrtu. Oprezno je obšel vso hišo, zakaj trdno je sklenil, da ga nikakor ne smejo zasačiti. Če bi ga zasledovali še tako, uiti jim mora. Njegova naloga nocoj še ne bo končana. Delati mora vztrajno, da bodo ljudje dvignili glave in samo o tem govorili. Potem bo njegovo početje imelo učinek. —
Ves večer je bil nemiren. Skrivnostni zavoj, ki ga je popoldne že pred svidenjem z gospodčino skril v neki špranji v obzidju vrtne terase, mu ni dal pokoja. »Kaj, če ga kdo najde?« mu je ponovno spreletavalo možgane in večkrat se je pripravil, da bi se šel prepričevat, če je vse v redu, a vselej si je premislil. »Kdo neki naj zaide v tisti kraj, ki je tako odročen?« se je spraševal in se skušal pomiriti.	(Dalje.)
NOVE KNJIGE Fran Erjavec, Slovenija in Slovenci. — Pred nekaj dnevi je izšla nova knjiga o Sloveniji in Slovencih, knjiga, ki je prav v današnjih časih še posebno pomembna. Prikazuje nam namreč našo prelepo zemljo in naš narod prav z vseh strani, dasi so zaradi majhnega obsega knjige nekatera poglavja obdelana na bolj skopi način. Erjavec govori v tem silno važnem delu o naši zgodovini, našem narodnem vstajenju, vseh vrstah našega kulturnega delovanja, kakor tudi o gospodarskih in socialnih razmerah. Tako utegne v glavnih potezah spoznati vse naše žitje in bitje vsak, kdor bo prebral to pomembno knjigo. Razume se samo po sebi, da jo vsem našim fantom. in prijateljem nadvse toplo priporočamo, saj je jasno, da moramo najprej poznati tisto, kar hočemo vsepovsod braniti in izpovedovati. Knjiga diha našega močnega duha in našo trdno voljo do življenja zlasti v današnjih dneh, ko se na svetu vse maje. Kljub težkim razmeram Slovenci izpovedujemo svoj popolni življenjski optimizem v prepričanju, da je na svetu še pravica, ki bo tudi majhne narode zaščitila pred vsako krivico in pred vsakim nasiljem. In da bo naša volja do življenja še trdnejša, zato, fantje, v roke Erjavčevo knjigo Slovenci in Slovenija.
Kako sam došao na svet? Hrvatje so izdali zelo potrebno knjižico pod gornjim naslovom. Knjižica hoče biti priročnik staršem glede pouka mladih dečkov in deklic o spolno vzgojnih vprašanjih. Knjižica je tako potrebna in primerna, da samo želimo, da bi tudi Slovenci že kaj kmalu kaj podobnega dobili.
Knjižice št. 153. in 154. — Pričujoči dve knjižici prikazujeta življenje in delo arskega župnika in mnogo praktičnih naukov pod naslovom Kraljici miru. Priporočamo! F. J.
*
Igre s samimi moškimi vlogami ima na zalogi salezijanski zavod na Rakovniku v Ljubljani. Do zdaj so na razpolago sledeče: Zloba in zvestoba (din 5.—), Pod sovjetsko zvezdo (din 10.—), Kraljevi škrlat (din 10.—) in Krvavi misijoni (din 20.—), po pošti 1 dinar več. Odseki, naročajte !
Izdaja Zveza fant. odsekov. — Urejuje Fr. Jesenovec, Ljubljana. — Zn uredništvo odgovarja A. Trontelj C. M., Groblje - Domžale. — Tiska Misijonska tiskarna Groblje - Domžale (Trontelj C. M.)