UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA I —DELAVSKA ZBORNICA — TELEFON ŠT.: 35—29 — POŠT. ČEK. RAČUN ŠT. 17.548 — NAROČNINA: ZA ČLANE ZZD 2— DIN MESEČNO — <24— DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3.— DIN MESEČNO (36— DIN LETNO) — CENE OGLA-S O M PO DOGOVORU — LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
LJUBLJANA, SOBOTA, 24. DECEMBRA 1938.
LETO n.
Delavec, prijatelj moj, nocoj je sveti večer.
Dolgo sem mislil, (kaj bi Ti povedal za najino skupno pot, pa nič, nobena zvezda se ni prižgala, da bi mi v druščini s Teboj pot do Betlehema pokazala.
Daleč daleč je Betlehem, daleč so zvezde.
Dolga je pot skozi temine do sonca, do svetlobe. Zdi se mi, {da se je pred naju tisoč isahar vleglo, tisoč puščobnih dni in zameglilo dušo in srce, da ne slišiva trkanja na napne duri in he vidiva, da je Betlehem pred vrati. Jezus hoče vstopiti, hoče k tebi, k meni priti. Sveti večer je nocoj.
V srcu je mrzlo, temno je v duši, mračne so misli. Zunaj je zima, znotraj je mraz. Pri naju ni prijetnega kotička, ni blaženih sanj, ni toplih spominov.
O pač, spomini so ostali. Nekoč je bilo tako, da je *vse v naju žarelo, pelo, vob večer in vso noč in še daleč tja v vroče poletje, ker je odcvetelo najine mladosti pomladno cvetje. Takrat so bila vsa nebesa v zvezdah posejana, takrat je bil Betlehem tako blizu pri meni, bil je prav v meni, da sem ga Čutil v vsem življenju sveta in vsega imel sam sredi otroškega srca. Takrat si mi bil z vsemi brat in brez pridržka sem % vsemi delil svojo tiho srečo. Tedaj je bil ves angelski zbor v svitu sredi najinih src in v prečudni prelesti in vse v naju je odmevalo v tajinstveni sreči. BUa sva betlehemska pastirčka In ob jaslih klečala. Z brati in sestrami sva v molitvi glasno peku »Zveličar je rojen«.
vsm
kOtCtkUtOm
m OtoieCjeiH
Uujtojua iu utedtdstoa
uboga, neskončno revna oba. On ve, vse ve, a trka prav zato, ker naju je našel tako revna, tako uboga, tako nesrečna, tako daleč od Luči in od veselja betlehemskih poljan. On ve, vse ve in zato je prišel trkat na najino srce: »Odpri!«
Jezus trka! Daj, odpri vse na ste-žaj!
Saj ni mogoče živeti brez Sreče, brez Božiča, brez Boga. AH naj tako čakava konca, brez cilja v temi. Vse je govorilo in lagalo glasno, neprestano, o neki tvarni neduhoviti sreči, o čutnih nebesih na zemlji, o svetu iz spoznanja človeka. Proti luči od znotraj je vstala borba tožnika iz teme in je loč pregnala. Videla sva še, kako so umirale duše in sva padla v temo. Hudič je z lepimi gesfi in obeti nastavljeno zanko zadrgnil in slepca sva ta-
ško kri.
Razpravljal sem s teboj o kapitalu in o delu, o duši in Bogu, o razredih in o družbi, o pravici in krivici, o moči in oblasti in o pesti in — klel sem s teboj. Bog pa je bežal pred nama, ker v naju ni bilo ljubezni. Bežal je mir iz srca in ugasnila je zadnja zvezda v najinem adventu.
Bog hodi mimo! Sveti večer je nocoj. Usmiljenje išče nesrečnih, tebe in mene in vse. Nekoč je šlo mimo Oahe-ja, cestninarja, grešnika. Šel je Jezus mimo. Samo en korak, en sam hiter skok z nizkega drevesa in tisti dan je došlo zveličanje njegovi hiši.
Vri smo kakor ubogi Cahejl, z miselnostjo in bremeni tega sveta preobloženi — ubogi grešniki. Sredi med nami pa je Emanuel, Sveti, Brezmadežni, Veliki mogočen knez miru in sprave.
detma.
'daustuu ždi sum Božu Cadtoto 229.
Strokovni
Naša delavska strokovna organizacija Zveza združenih delavcev razvija od dne do dne živahnejšo delavnost. Ljud-skofrontaška JSZ in ostali lažistrokov-ni pokreti razpadajo in ima ZZD za to polne roke dela, da zbere pošteno slovensko delavstvo, ki je končnoveljavno prišlo do prepričanja, da zanj v narodu nasprotnih organizacijah mesta ni.
Radi usposobitve večjega kadra organizacijskih zaupnikov je ZZD priredila v dneh 16. in 17. decembra v veliki dvorani Delavske zbornice strokovni tečaj, katerega se je udeležilo čez 70. članov — delegatov iz raznih krajev Slovenije. Prihajali so poleg ljubljanskih delavcev iz Prekmurja, mariborskega, ptujskega in celjskega industrijskega središča, iz dravske mislinjske doline, orjaški rudarji iz trboveljskega revirja, jeseniški plavžarji, kranjski, tržiški in škofjeloški ter tudi mariborski tekstilci, papirničarji in delavci iz kamniškega okraja, nekdanje trdnjave JSZ, ki je sedaj v razsulu. Bili so stari in mladi, moški in ženske, pravi cvet zdravega slovenskega delavstva, ki hoče pod vodstvom svoje katoliške strokovne organizacije sebi in svojim potomcem kot člen narodne skupnosti izgraditi lepšo bodočnost.
Z prav občudovanja vredno vnemo so tečajniki sledili izvajanjem predavateljev, ki so bila na lepi višini. Živahne debate, ki so se razvijale po posameznih predavanjih, so dokazale, da je na-
še zavedno slovensko delavstvo žejno izobrazbe, pred vsem strokovno - stanovske in da odklanja lažibojevnost de-magoških delavskih voditeljev preteklosti.
Tečaj je otvoril predsednik centrale ZZD tov. France Preželj. Njegovemu pozdravnemu govoru so sledila predavanja.
Idejno načelno predavanje o smislu in zgodovini strokovnega gibanja ter načelni razliki med ZZD in drugimi organizacijami je imel urednik glasila ZZD »Slov. delavec« g. župnik Andrej Križman, ki je s svojimi jasnimi in jedrnatimi izvajanji žel viharno odobravanje tečajnikov.
O sistemu, nalogah, volilnem postopku obratnih zaupnikov in sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu so predavali strokovni tajniki ZZD tov. Peter Rozman, Franc Luzar in Drago Višnar, g. Cešnovar o agitaciji in propagandi, ravnatelj »Slovenca« g. ing. Sodja pa o vlogi delavskega tiska. Njegovemu zelo zanimivemu predavanju so delavci in delavke sledili z veliko pozornostjo. Ravno tako tudi staremu borcu za delavske interese tov. Langus Jožetu, ki je v svojem temperamentnem predavanju tečajnikom pokazal pot, kako se delavski zaupnik vežba in izvežba v govorništvu. Tov. Albin Breznilk, pisec knjige »V plamenih rdečega pekla«, ki je vodil tečaj, je iz lastnih izkušenj govoril o
škodljivosti marksizma — boljševizma za slovensko delavstvo in podal smernice za boj ZZD med delavstvom proti temu socialnemu strupu.
Bodoči delavski poslanec tov. Rudolf Smersu je imel zelo poučljivo predavanje o naši socialni zakonodaji, njenem pomenu in njeni visoki stopnji v primeru s socialno zakonodajo zapadno evropskih držav, čeprav tudi pri nas še ni idealna, ali nas vendar zanjo lahko zavida marsikateri veliki narod. Poudaril je važnost povezanosti med delavstvom in njegovimi parlamentarnimi zastopniki in zaslugo g. ministra dr. M. Kreka za izgraditev socialne zakonodaje.
Popoldne 17. t. m. 1938 je še predaval tajnik centrale ZZD tov. Slavko Grebenšek o administraciji krajevnih edinic. Zadnje predavanje je imel podpredsednik ZZD tov. Milko Pirih o temi: »Rušilci, ki ustvarjamo, zidamo v bodočnost, našo skupnost.« Za svoje bodrilne besede je žel viharni aplavz.
Ob 18. uri je predsednik centrale ZZD g. France Preželj zaključil lepo uspeli tečaj, na kar se je vršil prijateljski družabni večer.
Darilo min. Cvetkoviča bolnim delavcem za božič
Zagreb, 21. dec. 1938.
Na predlog Zveze združenih delavcev v Ljubljani in Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, podružnice nameščencev socialnih zavodov v Ljubljani je minister za socialno politiko in narodno zdravje g. D r a -giša Cvetkovič odobril izplačilo dvojne hranari-ne za božične praznike vsem d e 1 a n e z m o ž n i m delavcem, ki so v staležu bolnih.
Dalje je odobril sklep samouprave Suzorja, da se podeli vsem nameščencem socialnega zavarovanja božična nagrada.
Dvojna hranarina v gornjem primeru po zakonu o zavarovanju delavcev ni predvidena, zato ta predlog ZZD in odobritev s strani socialnega ministra vse delavstvo najtopleje pozdravlja.
Predsedniki in tajniki krajevnih edinic ZZD
zborujejo
Po uspelem strokovnem tečaju, je imela centrala ZZD v nedeljo 18. decembra v veliki dvorani Delavske zbornice svojo plenarno sejo. Dvorano je napolnilo čez 100 delegatov krajevnih edinic ZZD.
Situacijsko poročilo je podal predsednik centrale tov. France Preželj, ki je v svojem govoru orisal delo ZZD in drugih pokretov, ter povdarjal, da ima bodočnost le pokret, ki ima narod za osnovo. Izvajal je, da bo ZZD svoje vrste podesetorila in napela vse sile, da bodo delodajalci morali ZZD upoštevati, ter da bo ZZD delala na poglobitvi in razširjanju socialne zakonodaje. Za njegova izvajanja so mu delegati navdušeno pritrjevali.
Plenarna seja je napravila več važnih sklepov. Kot prvi je bil enoglasno
sprejet predlog glede društvenih praporov posameznih edinic in zastave centrale ZZD, katere načrt je vzbudil med delegati veliko veselje. ZZD bo imela odslej tudi svojo delavsko himno ter je plenarna seja sklenila, da naj ZZD vodi sistematičen boj proti mar ksizmu — boljševizmu in zato naj se ustanovi posebno kulturno sekcijo an-tiboljševiške obrambe in se v tem smislu preuredi poslovnik.
Ob 12. uri je predsednik tov. Preželj zaključil plenarno sejo s pozivom na delegate za razširitev ZZD in propagando za svoj delavski stanovski list »Slovenski delavec« v vseh delavskih centrih, nakar so se delegati in tečajniki vrnili v svoje tovarne in rudnike, da zgradijo močno in veliko Zvezo združenih delavcev.
Min. dr. M. Krek med delavstvom ZZD
V soboto, dne 17. decembra ob ^12. uri je naš strokovni tečaj počastil s svojim visokim obiskom nosilec in pr-voboritelj pokreta ZZD, naš slovenski delavski minister g. dr. Miha Krek. G. minister je bil sprejet z burnim ploskanjem in klici: »Bog živi!« Po pozdravu s strani vodje tečaja je g. minister spregovoril tečajnikom.
V svojem govoru je g. minister podčrtal pomembnost tečaja glede na sedanji položaj, ko se nahaja JSZ v razsulu. Omenil je svoje izkušnje iz*svoje-ga udejstvovanja v strokovnem gibanju slovenskega krščanskega delavstva, v katerem so 'se pred 15 leti začela pojavljati protinarodna razpoloženja, ki so končno privedla do izstopa slovensko katoliško orijentiranega delavstva iz vrst JSZ in do ustanovitve ZZD. G. minister je nazorno prikazal demagogijo »krščanskih« socialistov, ki so se slično marksistom vedno poskušali prikazati kot prvoboritelji slovenske delavske skupnosti, medtem ko so njih dejanja kazala v nasprotno smer.
Šele državnozborske volitve so jim vrgle krinko raz obraza, ko so šli voditelji JSZ odkrito proti narodni skupnosti in v svojem meglenem napuhu celo mislili, da jim bo tja sledilo krščansko delavstvo, ki je bilo iz tradici-
Slovenski	delavci,združimo
Materialistični marksizem je vrgel v svet krilatico: Proletarci vseh dežel, združite se. Hotel je na tej osnovi ustvariti v svetu brezprimerno fizično silo združenih delavskih mas in z njo prevrniti istotako s silo in močjo vla-dujoči kapitalistični družabni red.
Da bi delavski »razred« priklenil na zamisel skupne svetovne borbe za zmago delovnih množic nad brezdušnim kapitalom, je temu razredu obljubljal raj na zemlji, življenje brez skrbi in polno bogatega razkošja, želja po brezskrbnem zemskem življenju in upanje nanj naj bi združevalo milijone posameznikov v skupno armado.
Razredna zavest in borbenost marksističnih pokretov vseh imen od socializma do anarhizma je tako v bistvu temeljila na materialističnem egoizmu. Pravica, za katero se je marksist boril je bila samo njegova pravica. Organiziranje in strnjenje razreda v tesno enoto in njegova pripadnost k njej mu je bila le sredstvo za dosego osebnih koristi.
Toliko poudarjana zavest delavske skupnosti je bila mnogim le za krinko, da so za njo z njenim izrabljanjem skrivali svoje osebne cilje in interese.
Materializem marksizma je v praksi pokazal, da je vse njegovo govorjenje o neki razredni zavednosti, grda laž, hinavščina brez primere. V imenu te razredne zavednosti so pri nas metali tovariše iz tovarn, so nanje pljuvali, so jim v obratih stvarjali nevzdržen pekel.
Materializem razdvaja. Marksizem dosledno tudi. Ko gradi na prvem, le razdira in cepi, razkraja, upropašča. V njem najjačja je sredobežna sila, radi lova za osebnimi koristmi poedincev, ki razdružuje celote in ustvarja same razvaline. Upropašča države, izpodjeda narode, cepi narodne stanove, v frakcijah ustvarja brezobziren boj.
Že geslo samo: Proletarci vseh dežel združite se! nosi v sebi klico razdvajanja. Ono nujno kliče k razcepljen ju držav in narodov. Oddeljuje od celote narode, države en stan in ga spreminja v bojni razred proti drugim stanovom, proti celemu narodu.
Že dolga leta ima naš narod proti sebi »marksistični razred« delavstva. Ta ga je izdal na Koroškem, ta ga je izdajal obenem z drugimi valpti tudi v lastni državi. Ta razred, ki pije strup iz tuje krvi, in ki mu narod plačuje za njegove stremuhe bogato obloženo mizo po raznih socialnih ustanovah, je tako postal razred narodnih izdajalcev.
Mi tudi v dogodkih okrog 11. decembra letos gledamo tak poskus. Ves narod se je zgrinjal okrog enega jedra, okrog narodno katoliško-socialne orientacije, marksisti so ustvarjali narodu nasproten tabor — janičarjev in prodancev. Nobene volitve namreč niso samo politika, zlasti pa te 11. decembra niso bile.
Hvala Bogu, bil je to zares »razred marksistov« s svojim pisanim perjem, stan delavstva mu ni sledil. Delavstvo je ostalo po ogromni večini zvesto
skupnosti in narodu! Delavstvo je tako praktično potrdilo program naše ZZD, ki je brezkompromisno obrnila hrbet razdiračem v delavskih vrstah in v narodu.
Narod sam je vstal in pomedel z nam nasprotnimi strujami. Narod bo dokončal s prodanci svoj obračun. Mi verjemo v njegovo neporušno silo in iz te vere vemo: dnevi prodancev so šteti. Bliža se dan, ko bomo rekli: Marksizem je na Slovenskem bil.
Delavski stan pa je potrdil naš program. Strnil se je z narodom v celoto, v celoto se je strnil z nami. Skupno bomo korakali poslej delavski stan, ZZD in narod ter njegovo vodstvo. Skupno bomo bojevali borbo za pravice stanu in svoboščine naroda, skupno bomo zmagovali.
Verjemo v neporušno silo duhovne pravice in na njej sloneče borbe naroda, stanu in ZZD v nedeljivi enoti. Proti materialistični miselnosti prodancev in proti enoto razbijajoči kri-
je in nepoučenosti ostalo v JSZ. Članstvo JSZ je sedaj jasno spregledalo in zato zapušča lažikrščanske voditelje. Dotlej, je poudaril g. minister, ZZD ni šla v odprt boj proti JSZ ravno radi tega, ker je bilo v njej včlanjeno pošteno krščansko delavstvo. ZZD zato ni hotela razbijati njegovih organizacij, ker je doslej skoraj izključeno postavila svoje edinice le med delavstvom, kjer še ni bilo organizirano. Ker pa JSZ sedaj razpada, je dolžnost ZZD, da vso to razočarano delavstvo strne v vrstah ZZD.
»Dolga leta se je vodil boj med »krščanskimi« socialisti in nami, je dejal g. minister, »ah čas je sedaj dokazal, da imamo mi prav.«
G. minister, ki je tudi poudaril potrebo, da ima slovensko delavstvo vrhovno centralo na sedežu vlade radi izdelovanja predlogov in zakonskih osnutkov ter sodelovanja v vprašanjih delavske zaščite z merodajnimi zastopstvi državne oblasti, ah da kljub temu ohrani svojo slovensko in katoliško osnovo, ki se mora pokazati predvsem v dejanjih za zaščito delav. interesov.
Glede delavskih socialnih ustanov je izjavil g. minister, da je prišel čas, da zavedno slovensko delavstvo ne bo več moglo gledati, kako z njegovimi ustanovami upravljajo salonproletard, ki so zgubili vse vezi z delavstvom in smisel za njegove težnje.
»V tem oziru bo padla kmalu odločitev,« je končal g. minister svoj govor, »ker v delavskih ustanovah sede salon-proletarci, ki nimajo legitimacij zato in se bodo našla pota, da pridejo Delavska zbornica in druge socialne ustanove iz njihovih rok v roke predstavnikov moderne delavske organizacije ZZD, da bodo delavstvo vodili mladi borci zdravega delavskega stanu našega naroda.«
Tečajniki so sprejeli govor g. ministra dr. Kreka z viharnim odobravanjem in mu priredili navdušene ovacije.
V spremstvu predsednika centrale ZZD tov. Prezlja in tov. Smersuja si je g. minister nato ogledal uradne prostore Zveze združenih delavcev in se zelo pohvalno izrazil o njenem živahnem in razgibanem delovanju.
la tiči: Proletarci vseh dežel združite se! postavljamo mi v nedeljivi povezanosti z lastnim narodom novo stvarno geslo s poroštvom zmage stanu in naroda :
Slovenski delavci združimo se v ZZD.
K polnočnici..
Nova postojanka na Duplici
V nedeljo, dne 18. decembra se je vršil j Izvajal je, da je tudi g. minister Krek odo-
na Duplici pri Kamniku ustanovni članski sestanek krajevne edinice ZZD. Delavstvo zaposleno v tovarni Remec & Co. je bilo doslej večinoma organizirano v Jugoslovanski strokovni zvezi, kjer pa je zaradi ljudskofrontaške politike belih voditeljev zavladalo veliko nezadovoljstvo med poštenim krščanskim delavstvom. Delavci so se odločili, da obrnejo JSZ hrbet in pristopijo v Zvezo združenih delavcev.
JSZ ima na Duplici peščico fanatičnih in zaslepljenih zaupnikov, ki so skušali delavstvo z vsemi sredstvi zadrževati v JSZ. Posluževali so se terorja in demago-ških trikov, da preslepijo krščanske delavce. Kljub vsemu pa je v ZZD pristopilo 11 najodločnejših delavcev, ki se niso dali ustrašiti.
Ustanovni sestanek ZZD se je vršil v gostilni Herle na Duplici in je na njem poročal zastopnik centrale ZZD tov. Breznik o razsulu JSZ po vsej Sloveniji vsled izdajstva, katerega so izvršili voditelji JSZ nad narodno skupnostjo s tem, da so se vezali proti narodu in njegovemu voditelju z orjunaškimi liberalci, socialisti, komunisti in neslovenskim voditeljem Mačkom v eno ljudskofrontaško bratovščino. Nadalje je zastopnik centrale ZZD poročal o dobro uspelem strokovnem tečaju, katerega je počastil s svojim visokim obiskom tudi g. minister dr. M. Krek.
braval stališče ZZD, da JSZ odslej več ne prizanese, temveč postavi svoje edinice tudi tam, kjer ima JSZ svoje. Ugotovil je, da je krajevna organizacija ZZD za območje občine Kamnik, pod katero spada tudi Duplica od oblasti potrjena, torej legalna in je le še potrebno, da si člani izvolijo krajevni odbor, ki bo šel na delo, da stre teror JSZ in omogoči delavstvu pristop v Zvezo združenih delavcev.
Navzoči člani so sprejeli njegova izvajanja z odobravanjem in izvolili odbor. Ta je sestavljen sledeče: predsednik: Malnar Jože, tajnik: Kos Franc, podpredsednik: Debevc Anton, blagajnik: Hrovat Maks ter kot odbornika: De jak Franc in Benda Franc.
Novoizvoljeni odbor je prevzel svojo funkcijo in sklenil, da na prvi odborovi seii sestavi kandidatno listo za volitve obratnih zaupnikov v tovarni Remec in Co.
Zastopnik centrale ZZD je na sestanku prečital pismo, katero je poslal župan občine Kamnik g. Nande Novak. Pismo se glasi:
Pripravljalnemu odboru za ustanovitev
na Duplici.
Z največjim veseljem sem vzel na znanje sporočilo, da se ustanovi danes podružnica ZZD na Duplici. Prijaznemu vabilu na ustanovni občni zbor se žal, ne
morem udeležiti. Zato tem potom vse udeležence najiskrenejše pozdravljam z iskreno željo, da bi ta organizacija, ki širom naše domovine prospeva in vrši svoje plemenito poslanstvo v korist enega izmed najvažnejših stanov — našega delavstva, tudi v našem okraju zbere vse krščansko delavstvo v mogočen tabor, ki ne bo samo nosil imena, da je krščanski, ampak deloval tudi kulturno socialno in versko po teh načelih.
Dragi delavci! Ne bojte se groženj onih, ki Vam grozijo na en ali drugi način. (Ljudska fronta raznih koristolovcev je v vseh državah pustila tako žalostne sledove, da jo nihče več ne mara. Zato le pogumno naprej! Zelen kader našega delavstva ima bodočnost. Zato vsi krščansko misleči delavci stopite v to organizacijo, katera ima za seboj vse najmerodajnejše faktorje, ki Vam jamčijo, da boste dosegli največje uspehe in zaščito delavskih interesov.
Z zagotovilom vsestranske naklonjenosti Vas ponovno pozdravljam, želim obilo uspehov in Vam kličem krepki:
Bog živil
Nande Novak 1. r. župan.
Novi člani ZZD so sprejeli izraze naklonjenosti g. župana z velikim zadovoljstvom.
Marksizem skozi špranje sili...
Ob ustanovitvi krajevne skupine ZZD na Duplici pri Kamniku je bilo v gostilni Herle, kjer se je vršil ustanovni sestanek ZZD, v lokalu prisotnih še nekoliko drugih delavcev in tudi krajevni zaupnik JSZ Mavricij Bore. Po končanem sestanku je vprašal zastopnika centrale ZZD, če mu dovoli, da stavi k njegovim izvajanjem svoje pripombe. Ta mu je radevolje ustregel, ker se je zanimal za mentaliteto JSZ-arskih zaupnikov. Bore je zastopnika centrale ZZD pred vsem kritiziral zaradi tega, ker je ožigosal ljudsko - frontaška stremljenja JSZ-arskih voditeljev kot pro-tinarodna in protikatoliška. Dejal je, da je celo slavni francoski kardinal Verdier priporočal francoskim krščanskim delavcem naj se pridružijo ljudski fronti. Te-trditve je tov, Breznik spričo zbranih delavcev takoj ožigosal kot demagogijo in profaniranje imena delavskega kardinala Verdiera, ki kakor je splošno znano ni nikoli priporočal delavcem ljudsko fronto, pač pa se zavzel za zaščito pravic francoskega delavstva in mu priboril več pozitivnih uspehov kakor ljudska fronta.
Nadalje je Bore kritiziral besede zastopnika centrale, ko je ta govoril o orjuna-ško-marksističnih delomržnih brezposelnih pobalinih, ki so hoteli po nekih navodilih v Ljubljani še po volitvah izzvati ljudskofrontaške manifestacije. Tov. Breznik ga je opozarjal na to, da zanj, če je res katoličan, ni na mestu, da se zavzema za delo-
mržne podkupljive pobaline, ki se od poštenih brezposelnih delavcev zelo razlikujejo. Na to je Bore ugotovil, da je poštenost človeka odvisna od njegovih materialnih prilik in, da se da vsak brezposelni delavec za kovača od kogarkoli kupiti, da zanj demonstrira in, da temu ni kriv delavec, temveč družba. To trditev je tov. Breznik označil kot izraz materialistične miselnosti Borca, je ta torej po naukih svojih belih voditeljev že znatno izpahnjen v smeri marksizma, čeprav se on tega ne zaveda.
Bore je tudi zagovarjal kandidaturo Marinček-a, ker je mnenja, da bi samo takšen delavski poslanec kakor Marinček lahko vplival na zboljšanje socialne zakonodaje, ki je po njegovem mnenju sedaj
mizerna. V odnošajih delavstva napram podjetju je zagovarjal tipično razredno-bojno stališče in izjavil, da se bo on še nadalje oklepal JSZ, ker se ima delavstvo samo njej zahvaliti, da delodajalci z njim ne delajo kar hočejo.
Zastopnik centrale ZZD je pred zbranimi delavci vsa razredno bojna stremlenja Borca pokazal v pravi luči in dejal, da je Borcu za njegove odkrite besede zelo hvaležen in, da ZZD Borcu na ljubo, ker se vsled svoje zaslepljenosti oklepa potapljajoče se ladje JSZ, isto ne bo rešila temveč pomagala, da se potopi in izgine iz slovenske delavske javnosti in, bo kot edino upravičena vodila ZZD slovensko delavstvo, ki je zvesto svojemu voditelju in Cerkvi, v boljšo bodočnost.
Volitve delavskih zaupnikov preložene
Gospod minister socialne politike in narodnega zdravja je pod St. Br. 100.533 z dne 16. decembra 1938 izdal sledeči odlok: »Na podlagi čl. 2, 3 in 12 Navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev
ODLOČAM:
1.	Da se volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih namestnikov izjemoma za leto 1939 vrše v mesecu fe-beruarju namesto v januarju.
2. Volitve delavskih in nameščenskih za-unnikov in niihovih namestnikov v sezonskih in novoustanovljenih podjetjih, v kolikor te niso izvršene v mesecu januarju, se bodo tudi v bodoče vršile na podlagi
2.	odst. čl. 2 navedenih navodil.
O tem je obvestiti ministrstvo za notranje posle, vse kr. banske uprave, upravnika mesta Beograda, Centralno tajništvo delavskih zbornic in vse Delavske zbornice.«
Preosnova vlade
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je v sredo Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu po običajni praksi, ki je v veljavi po končanih volitvah v narodno skupščino, izročil kolektivno ostavko svoje vlade.
V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so kraljevski namestniki odstop sprejeli in postavili:
Za predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Milana Stojadi-noviča;
za prometnega ministra dr. Mehmeda Spaho;
za pravosodnega ministra Svetozarja Stankoviča;
za prosvetnega ministra Bogoljuba Ku-jundjica;
za ministra za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkoviča;
za ministra za gozdove in rudnike Do-brivoja Stošovič;
za finančnega ministra dr. Dušana Le-tico;
za gradbenega ministra dr. Miha Kreka, ministra brez listnice n. r.;
za ministra brez listnice Vojislava Djordjeviča;
za ministra brez listnice dr. Djafera Kulenoviča;
za ministra vojske in mornarice, armij-skega generala Miljutina Nediča;
za ministra za trgovino in industrijo inž. Nikola Kabalina;
ministra za telesno vzgojo naroda Anta Maštroviča;
za ministra pošte, telegrafa in telefona Panto Jovanoviča, predsednika mestnega poglavarstva v Skopi ju;
Za notranjega ministra Milana Ačimoviča, pol. upravnika mesta Belgrada;
za ministra brez listnice Franca Snoja, ravnatelja Kmetijske posojilnice v Gornji Radgoni.
Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je dal sledečo izjavo za javnost:
Kr. vlada je odstopila, da bi najvišji ustavni činitelj mogel storiti potrebne sklepe z ozirom na izvedene državnozborske volitve. Nova vlada, ki jo imam čast
predstaviti, ne pomeni nikake spremembe smeri niti v zunanji niti v notranji politiki kraljevine Jugoslavije. Nadaljevali bomo z delom na izvedbi našega programa, ki je javnosti znan, in ki sem ga v svojih predvolilnih govorih ponovno formuliral in objasnil. Osebne spremembe v kabinetu so bile izvedene zaradi stvarnih potreb. Želim pa posebno poudariti, da vsi mi, bivši in sedanji ministri, ostanemo prijatelji in sodelavci pri skupnem poslu.
Božičnica tekstilnega delavstva v Maribora
Tekstilno delavstvo tovarne Erlich v Mariboru, je v nedeljo 18. t. m. imelo v dvorani Zadružne gospodarske banke lepo božično družabno prireditev. Odbor godbenega društva, v katerem so tudi naši tovariši od ZZD, so to pripravili. Zbi-ral| 80 prispevke in darila ter so nabrali toliko, da je bilo obdarovanih vsega skupaj 470 otrok delavcev iz te tovarne.
Cela prireditev je bila v zelo svečanem razpoloženju. Lepo okrašeno drevesce kot simbol Božiča, kot najlepšega katoliškega praznika, je bilo postavljeno na oder. Otroci delavcev, kot nekaki božični an-geljci so pa izvajali več deklamacij. Vmes je godba intonirala svoje točke. Posebno so šle k srcu melodije znanih narodnih božičnih pesmi. Nastopil je božiček, kateri je imel razdeliti številne darove. Poleg blaga, ki so ga dobili vsi otroci za
zimske oblekce in perilo, so bile tudi šolske potrebščine in razne sladkarije.
Delavci in delavke so bili zastopani v polnem številu. Posebno svečanost celokupni prireditvi je ustvarjala navzočnost obeh gospodov šefov in njunih soprog. Prav tako je bilo navzoče vse uradništvo. Delavstvo je vzradoščeno nad prejetimi darovi, saj je bilo to marsikomu kot edina rešitev, kako obleči svojo deco sedaj, ko pritiska zima. Vsi vedo, da je k temu največ pripomogla posebna naklonjenost gg. šefov tovarne, ki so največ prispevali. Zato se njim delavstvo prav hvaležno zahvaljuje. Prav tako tudi uradništvu tovarne in vsem darovalcem in prijateljem. Vsem blagoslovljen božični mir in srečno Novo leto!
Zveza združenih delavcev, podružnica Maribor.
Tudi vevški papirničarji v ZZD
Druga nova postojanka ZZD je bila v nedeljo postavljena pri Devici Mariji v Polju, kjer je med delavstvom vevške papirnice nastalo gibanje za prestop iz JSZ v ZZD. Posebno zamerijo tamkajšnji papirničarji predsedniku krajevne organizacije Pangeršiču, da je kandidiral kot namestnik na ljudskofrontaški listi.
Na ustanovni članski sestanek ZZD pri Devici Mariji v Polju je prišlo okrog 30 delavcev in delavk z namenom, da se včlanijo v ZZD. Tudi bivši kandidat Panger-šič je imel drznost, da se kljub svojim izdajstvom nad narodno skupnostjo še pojavi na sestanku in je pripeljal nekoliko svojih zvestih pristašev.
Na sestanku je poročal predsednik centrale tov. France Prezelj. Pangeršič s svojo peščico zaslepljencev je skušal govornika motiti z medklici. Videlo se je, da ti ljudje niso slučajno zdrknili na ploščo ljudske fronte, temveč da idejno itak tja spadajo. Delavci pa so sprejeli izvajanja tov. Prezlja z velikim odobravanjem. Iz-zivači so jeli napadati tudi drugega govornika tov. Luzarja. Potrudili so se pač, da sestanek razbijejo, kar jim pa ni uspelo, ker so se končno le morali odstraniti iz dvorane in se je sestanek nadaljeval v najlepšem miru in soglasju. Delavci in delavke so podpisali pristopnice in pravila, na kar je bil izvoljen pripravljalni odbor krajevne edinice ZZD, ki se bo v kratkem času še pomnožila ter bo tako v stanju ščititi pravice vevških papimičarjev.
Zreče — občni zbor
Ustvarila se je nova postojanka naše ZZD. V nedeljo 19. decembra popoldne se je vršil ustanovni občni zbor naše krajevne organizacije ZZD. V nepričakovanem številu so prišli delavci kovinarji, zaposleni v tukajšnji Štajerski železarni in od lesnih podjetij. Občni zbor je otvoril in vodil tov. Lamut Bernard, ki je v svojem poročilu razglasil tudi to, da je oblast potrdila pravila. O pomenu in koristih strokovne organizacije ZZD, o delavski zakonodaji in o volitvah delavskih obratnih zaupnikov, je obširno govoril tajnik ZZD v Mariboru tov. Rozman. Vsi so z zanimanjem sledili govorniku. Soglasno so vsi navzoči izjavili, da bodo po vsej žrečki dolini zaposlene delavce organizirali v ZZD. p« volitvah so bili izvoljeni sami agilni in najbolj zavedni delavci, ki bodo kot pokretaši zastavili vse sile, da bo organizacija za delavce res prinesla trajne uspehe.
Konjiški usnjarji
V nedeljo 18. decembra je bilo v društvenem domu zborovanje našega delavstva v Konjicah. Vkljub pritisku mraza, proti kateremu so delavci bolj slabo oblečeni (to radi prenizkih mezd), je bila udeležba jako lepa. To potrjuje, da se tukajšnje delavstvo vedno bolj zaveda potrebe po svoji stanovski in strokovni skupnosti. O tem je tudi podrobno poročal in kot najvažnejše podčrtal tajnik ZZD tov. Rozman Peter, ki je prišel na to zborovanje.
Usnjarsko delavstvo v Konjicah bo moralo, ako hoče svoj položaj zboljšati, najprej upostaviti enotnost v svojih vrstah. Kakor so vedno in povsod enotni delodajalci, kadar se frre za njihove koristi, prav tako enotno, mora biti delavstvo. To vedno: v miru in borbi, ob volitvah svojih obratnih zaupnikov, v pripravah za pogajanja itd. Zato bi bilo nujno potrebno podučiti o tem tudi vse tiste delavce, ki misli io, da bodo z razdiranjem delavstva na dve struji in z denuncijantstvom sebi kaj koristili. Nasprotno! Vedno večja škoda bo ravno celokupnemu delavstvu. Taka enotnost je predvsem ootrebna v vsakem onem podjetju, kjer gredo posebna stremljenja od strani delodajalca, da bi naj delavstvo medseboino čimbolj bilo razbito in neenotno. Zakaj? To je vsem jasno. Zato usnjarski delavci, zavest in pridnost ter složnost!
Manbor
Tajništvo Zveze združenih delavcev v Mariboru, Miklošičeva 2 uraduje za stranke vsak delavnik od 9. ure zjutraj do 5. ure zvečer. Delavci, ki imate različne pritožbe, želite nasvetov in pojasnil iz svojega delovnega in službenega razmerja, morete s pridom to priložnost izkoristiti.
»Slovenski delavec« je glasilo slovenskega ka-
toliškega delavstva!
Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni!
iaftisoM umita
ZAVAROVANJE ČLANOV OUZD ZA PRIMER BOLEZNI Trajanje bolezni Prestanek bolezni nastopi takrat, ko pomoč zdravnika ni več potrebna in uporaba zdravil ni medicinsko nujna, čeprav bolezen morda v medicinskem smislu še traja (n. pr. božjastni pojavi, kronične bolezni, to so bolezni, ki »počivajo«). Ako zdravnik med zdravljenjem ene bolezni ugotovi novo bolezen, in med zdravljenjem prve in druge bolezni ni časovnega presledka, govorimo samo o enem obolenju. Prestanek bolezni ugotovi zdravnik. Tu nastane največ sporov. Zdravnik ni nezmotljiv, to je res, toda vedno nudi zdravnikovo mnenje, pri vestnem in dobrem zdravniku, največ jamstva za objektivno presojo primera; zavarovanec je subjektiven, to je, on skuša preveč uveljaviti svoje osebne koristi in zato je pogosto podana verjetnost, da z boleznijo aretirava, da navaja pojave bolezni, ki objektivno ne obstojajo, ali pa v zelo neznatni meri. Zavarovanci morajo vedeti, da zavarovanje ne sme oškodovati malenkostnega obolenja ali neznatne pojave delanezmožnosti. Pretirana občutljivost ni zavarovalni primer.
Drugod
Češkoslovaška.
Češka politika stopa pod vplivom silne zunanje katastrofe na vseh poljih na nova pota. Tako tudi v socialni politiki. Glasilo bivše agrarne stranke »Venkov« piše: Socialna politika se mora do zadnjih posledic depolitizirati. Ne stranke, temveč -država jo mora izvajati. Nič več ne bomo eentimentalno deklamirali o revščini, a revščina tudi ne bo več veljala kot krepost, niti premoženje kot zločin. Ne sme pa pomeniti revščina niti stiske niti pomanjkanja. Vso socialno službo bomo poenostavili in poenotili. Iz revščine ljudi •e ne smejo deliti visoke plače onim, ki naj služijo socialni politiki.
Odpravili bomo boje med delodajalci in delojemalci. Nobenih stavk ne bo več, pa tudi nobenih krivic.
Tudi ne bo ubijala proizvodnja, pač pa se bodo prevelikanski dobički korigirali. Socialna zakonodaja si bo zapisala na čelo krščansko načelo: vsak je moj bližnji. Socialno ne bo istovetno s socialističnim.
Se naprej bodo le sanje, da ni več revežev, resnica pa more biti, da ne bo nihče več lačen, če žive drugi v blagostanju. Nihče ne sme biti brez stanovanja, če stanujejo bogataši v lepih stanovanjih v hišah, ki so se z državno pomočjo sezidale za reveže. Imeli bomo sanatorije za ljudi s sredstvi, toda tudi za revne bolnike mora biti poskrbljeno. Socialne institucije ne bodo imele na čelu nobenega novega plemstva. A tudi človeka nevredno prosjačenje se mora odpraviti.
To so načela nove češke socialne politike in tudi pri nas bo marsikdo ta načela podpiral. Njih osnovna misel je, da spada socialno čutenje k dobri vzgoji in da je znak nekulturnosti, kdor nima srca za bližnjega v stiski ali nesreči. Socialno čutenje je dolžnost, ki izvira iz družabnosti človeka in kateri se mora pokoriti vsak, kdor hoče v človeški družbi živeti in v ; njej nekaj veljati. Seveda pa je tudi res, j da slabost človeške narave zahteva, da se { ta občna človeška socialna dolžnost tudi z zakoni sankcionira. S tem pa ni rečeno, da ne bi moglo priti človeštvo enkrat tudi do te stopnje, da bo tudi brez vseh kazenskih sankcij to dolžnost prostovoljno, a vendar v zadostni meri izpolnjevalo.
Na drugi strani pa ta nova socialna politika tudi ne priznava, da bi bilo socialno čutenje le privilegij enega razreda in da treba vse druge že kar naprej obsoditi kot nesocialne.
Ni isto socialna politika in socialistična politika. More se tudi slabše situiranim pomagati brez političnih špekulacij, zaradi ideje same.
In tako tudi socialne ustanove niso same sebi namen in njih interesi ne smejo biti važnejši kot interesi onih posameznikov, zaradi katerih so bile ustanovljene. Ne sme biti možna ta nesmiselnost, da bi ljudje trpeli, ker imajo preveč socialnih institucij, ker so te postale važnejše od socialnega dela samega.
V zvezi s tem pa je treba izreči še eno resnico, da mora za socialne ustanove veljati pravilo, da so tem bolje organizirane, čim manj imajo birokratizma. Ce kje, potem se napake birokratizma pokažejo v socialni ustanovi posebno živo.
Na podlagi takšnega čisto človeško pojmovanega socializma bo treba izgraditi vse socialne ustanove in prevelike razlike
Običajno prestane bolezen praktično takrat, ko je zavarovanec postal spet sposoben za delo in zaslužek, čeprav ne morda v istem znesku, ker je to odvisno večkrat od prilik na trgu in ne od zdravstvenega stanja zavarovanca. Praviloma mora zavarovanec postati sposoben za svoj prejšnji poklic, za svoje redno prejšnje delo.
Stare bolezni.
Zavarovanec ima pravico do dajatev iz naslova bolniškega zavarovanja ne glede na to, kako in kdaj se je bolezen pojavila, pri delu ali izven dela, po krivdi ali brez krivde, četudi je bolezen zavarovanec nalašč ali namenoma povzročil (v tem primeru odoade hranarina). Posebno je potrebno podčrtati, da tudi tzv. »stare« bolezni dajejo pravico do podpor, ako se akutno pojavijo, isto velja za bolezni, ki jih je imel zavarovanec, preden je stopil v zavarovanju podvrženo delo. V slednjem primeru seveda ni izključeno, da je zavarovanec stopil v delo samo zato, da dobi dajatve na račun zavarovanja. V takem primeru morajo biti dajatve odklonjene. Bolezen mora biti pred vstopom v delo skrita, ne akutna.
se bodo izravnale, ljudje pa bodo živeli znosnejše, prizanesljivejše, lepše življenje.
Francija.
Francoski zunanji minister Bonnet je na seji parlamenta izjavil, da so Francijo iznenadile • demonstracije v italijanskem parlamentu. Francija ne bo nikoli pristala na to, da odstopi le ped svoje zemlje Italiji. Vsak poskus, da bi se takšna prizadevanja uresničila, bi znal roditi oborožen spopad. To velja i za Tunis i za Korziko i za Savojo in Somalijo in za vsa francoska ozemlja. Te besede ministra Bonneta je zbornica sprejela z viharnim odobravanjem.
Kar se Španije tiče, ostane francoska vlada zvesta svojemu načelu o nevmeša-vanju in je prepričana, da "bi se Španska
vojna hitro končala, če bi druge države pustile španski narod, da sam uredi svoje zadeve.
430 francoskih časnikarjev je poslalo apel na poslansko zbornico, v katerem zahteva razpust komunistične stranke, ker je njen cilj uničenje civilizacije. Sklicujejo se na dejstvo, da je doslej že 18 evropskih držav prepovedalo komunistično stranko, ker so uvidele njeno škodljivost za blagor svojih narodov.
Daljnji Vzhod.
Japonci hočejo po izjavi zunanjega ministra Arita na Kitajskem odpraviti pol-kolonialno stanje. To bi bilo v interesu same Kitajske, kakor tudi vse vzhodne Azije. Sodelovanje Japonske, Mandžurije in Kitajske mora med drugim služiti tudi temu, da se zagotovi nedotakljivost vzhod-dne Azije ter neodvisnost vseh treh držav in njihov individualni razvoj. Japonski program določa ustanovitev velike enotne gospodarske skupnosti. Ta skupnost vzhodne Azije ne pomeni, da se bodo te države ogradile nasproti tuji trgovini sploh. Arita je posebno naglasil tesne trgovinske zveze med Mandžurijo in angleškimi ter francoskimi kolonijami. Nameravani novi red v Vzhodni Aziji bo zagotovil ne samo trajno stabilnost v tem delu države, pač pa tudi gospodarsko delavnost tujih držav v Vzhodni Aziji.
BELE2RE
POD ŽITOM SO PLEVE ...
Janez je hišo gradil. Jože pa mu jo je podiral. Janezu ni bilo prav, a Jože je imel prav. Saj je vendar vladala demokracija, vladala je »čista« svoboda. Kakšna pa je demokracija, kakšna je svoboda, če Jože Janezu podirati ne sme. Doli diktatura, živela svoboda!
Narod je lepšo bodočnost gradil. Razni Alberti, Aleši, Celestini pa so jo podirali. Narod jih je zato še plačeval. Saj so delali in rušili v imenu svobode.
Zadnjič pa je Janez Jožetu eno gorko prislonil v sramoto vsej demokraciji, v ponižanje čisti svobodi. Sit je bil take svobode. Preneumno se mu je vse skupaj videlo. — Narodu se tudi zdi.
Sedaj bo tudi narod pogledal pod »sito in rešeto«. Kar je zadnjič skozi padlo, to so pleve za na gnoj. Tja jih bo odložil, da popolnoma segnijejo.
K POGREBU VABIMO RDEČE GENERALE
Maribor, Ljubljana, Jesenice, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik so se nekdaj vsak dan bolj rdečile. Marksizem jih je objemal kar z obema rokama in pil je po njih iz naroda njegovo srčno kri, pil je delavske žulje. V borzah in zbornicah se je kotil, po beznicah se je množil. Rdeči pas, s katerim so hoteli zvezati narod in ga ukleniti, pa je tekom let strahotno ogorel in preperel. Maribor, Ljubljana, Jesenice, Trbovlje in Hrastnik — vsi so siti rdeče blagovesti, rdečih bataljonov, rdečih generalov. Umrla je njihova oblast za večno. Mi jo bomo pokopali. K pogrebu vabimo rdeče generale.
NAŠI NAMEŠČENCI
Izšla Je »Bodočnost« štev. 10—12 s sledečo vsebino: 1. Nameščenec v javnem življenju, 2. Novejša socialna zakonodaja v naši državi (Rudolf Smersu), 3. Spomin dr. Janeza Ev. Kreka (I. Dolenc), 4. Še nekaj pripomb k uredbi o odpiranju in zapiranju trgovin, 5. Sosvet delegatov TBPD v Mariboru, 6. Kako se godi trgovskim pomočnikom, 7. Nov način strokovne borbe, 8. Nov volivni red za Pokojninski zavod v Ljubljani, 9. Poklicne posvetovalnice, 10. Pravni svetovalec.
Romunija.
Na pobudo samega' kralja Karola je v
Romuniji osnovana stranka, ki nosi ime »Fronta narodnega prebujenja« in bo izvedla splošno enotno delo za ureditev države. Ta stranka bo imela edina pravico postavljati kandidatno listo za parlamentarne volitve in bo oblast smatrala vsako politično delo izven nje za protizakonito.
Španija.	I
General Franco je izdelal zakonski načrt, ki vrača bivšemu kralju Alfonzu prejšnja imetja in se bo zaradi tega kralj Alfonz vrnil v Španijo.
Amerika.
Na vseameriški konferenci v Limi v južni Ameriki, severoameriški zunanji minister Hull razvija zelo uspešno delovanje za »organizacijo samoameriške trgovinske politike«. Cordel Hull se z uspehom trudi, da bi južnoameriške države, med njimi v prvi vrsti Urugvaj, Argentino, Brazilijo in Peru pridobil za to, da čim bolj opuste trgovino z Evropo in se posvetijo razmahu trgovine z ostalimi ameriškimi državami. Na konferenci v Limi sicer še ne bodo sprejeli dokončnih sklepov v tem pravcu pač pa je severna Amerika ponosna na to, da je duhovno popravila vse, da postane gospodarska samostojnost ameriških držav resnično dejstvo in da se bo angleško-ameriška gospodarska skupnost, ki je nastala s trgovinsko pogodbo, razširila sedaj tudi na vse ameriške države.
PO SVETU
Angleški vojni minister o papežu. Pri
slovesni blagoslovitvi nove katoliške šole v Plymouthu je vojni minister Hore Be-lisha izrazil vidno priznanje sv. očetu Piju XI. »Tudi druge veroizpovedi so danes dolžne hvaležnost sv. očetu in posameznim visokim dostojanstvenikom vaše cerkve,« je dejal. »Z najglobljim spoštovanjem jim želim izraziti svojo hvaležnost. Vsaka dogma ima svoje mučenike in vsaka tudi daje velike može. Med najplemenitejše ljudi naše dobe pa spada mož, ki stoji na čelu vaše cerkve.«
Križ se vrača v češke šole. Prosvetni minister Karpas je izdal odlok, po katerem mora biti po vseh razredih državnih ljudskih, srednjih, učiteljskih in obrtni-šKih šol na častnem mestu obešeno sv. razpelo.
Vojaštvo na Grenlandu. Severni otok Greniand je s svojimi 2,175.000 kvadr. kilometri največji otok na svetu. Te dni bo doživel posebnost. Od kar so ta otok odkrili, dooi prvič vojaško posadko. V vsej tišini je danska vlada zgradila razne vojaške naprave, ki si jih niti maloštevilni iiivropci v tej deželi niso mogli prav razlagati. Med drugim so osnovali več petrolejskih in bencinskih skladišč, na raznih krajih so zgradili velike tanke. Grenlandska posadita seveda ne bo rukaka nevarnost, prvič zato, ker bo štela samo šest častnikov, sedem podčastnikov in približno sto vojakov, drugič pa zato, ker so Danci med redkimi narodi, ki nimajo nobenega zanimanja za to, da bi drugim narodom kazali močno pest.
Policija v zadregi. V New Yorku so se meščani pritožili na policijo, naj ta v bodoče več ne ustavlja avtomobilistov z dvignjeno roko, ker to preveč sliči nemškemu nacijskemu pozdravu. Policija je v zadregi in ne ve, ali naj ustavlja motoriste z miganjem ušes, ali z nihanjem noge.
V papeževi okolici so zelo v skrbeh zaradi novega napada naduhe. Prof. Milani je obiskal sv. očeta in ugotovil, da se je njegovo stanje poslabšalo zaradi njegovega včerajšnjega napora, ko je prisostvoval slavnostni otvoritvi pontifikalne znanstvene akademije.
V nedeljo so bile v vsej Slovaški volitve za slovaški deželni zbor. Po vesteh iz raznih delov'pokrajine so Slovaki v ogromni večini glasovali za vladno stranko oziroma za Hlinkovo ljudsko stranko, ki so se ji po sestanku v Zilini priključile tudi druge stranke. Udeležba volivcev je bila izredno velika in računajo, da je za Hlin-kovo stranko glasovalo približno 98% volivcev.
Službeno glasilo švicarske velike lože »Alpina« prinaša zanimive podatke o položaju prostozidarjev v svetu: Kljub mnogim državnim prepovedim je masonerija izgubila neznatno število svojih podružnic in članov.
Dosedaj so bile ukinjene lože v sledečih državah: SSSR, Madžarski, Italiji, Portugalski, Nemčiji in Poljski. Brez posebnih prepovedi pa so izdihnile pod pritiskom vlade v Turčiji, Romuniji in Ceško-Slo-vaški. Tudi na Finskem je aktivnost zelo omejena. Nekaj časa so bile ukinjene tudi v Španiji in Braziliji.
List zaključuje: Zunanji položaj je zelo slab, vendar še ne brezupen, ker so prepovedi zadele 15.000 bratov proti 4,500.000, kolikor jih je na vsem svetu.
Italijanski napadi na Francijo zaradi Tunisa trajajo še naprej. V »Giornale d’Italia« piše G a y d a, ki velja kot tolmač Mussolinijevega mišljenja, da se Francija zelo moti, če misli, da bo Italija še nadalje trpela v Džibutiju francoskega vratarja k njenemu afriškemu imperiju.
Nemčija bo v kratkem začela delati tudi na svoji vzhodni meji trdnjavski pas.
fr* 11 * i - t-t-	*	*	*■	*■
3	•	t
j HRANILNICA in POSOJILNICA
| Jesenice - Gorenjsko
i	Gosposvetska	c.	37.	:	J
1	::
l	želi
f	-	!•
•>	L
■)	! ►
J;	vsem	čitateljem	h
X »SLOVENSKEGA DELAVCA" t •)	►
* i*
■I	i-
J:	blagoslovljene	božične X
•»	■ ►
l	praznike in srečno	l
1 novo leto 1939	[
|,
Denar je v trdih pesteh!
Zato otrokom le praktična darila!
Vse potrebščine za Šolo
v največji izbiri!
Vse knjige za šolo in dom!
Za delavstvo merila vseh vrst
dobite pri
NOVI ZALOŽBI
t Ljubljani, Kongresni trg
Ust tedaj* za konzorcij: Prežel] Franc, Ljubljana. — Urejuje Križman. Andrej, Tunjl ca. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj,Groblje.
SONCE IN SENCE DOMA IN DRUGOD