CELJE, 14. julija 1961 LETO XI. štev. 26 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZTE71 DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« OOGOVORNI UREDNIK TONE MASLO 20 PLODNIH LET Ponosno in z uspehi stopamo v •bdobje novih ekonomskih odno- sov in utrjujemo razvoj neposred- ne demokracije. S tem uresniču- jemo ideje, ki so pred dvajsetimi leti vodile delavski razred Jugo- slavije v odločilen boj z najtem- nejšimi silami, ki so grozile uni- čiti napredna stremljenja člove- štva, ga oropati dostojanstva in idej svobode ter ga pahniti v o- kove najhujšega zatiranja in iz- koriščanja, hujšega kot kdajkoli ▼ človeški zgodovini. Letos praznujemo naš občinski praznik, ki sovpada v jubilej - no leto, ko slavimo 20. oblet- nico vstaje jugoslovanskih naro- dov. V teh revolucionarnih doga- janjih ima tudi delavsko Celje svoje častno mesto. Revolucio- narno gibanje na našem področju sega daleč preko dvajsetih let na- zaj. Spopad se je začel ob prvih •rganiziranih gibanjih delavskega razreda, katerega najzavednejši del se je najbolj dosledno bil z reakcionarnimi silami tedanjega časa. Pod zastavo Partije pa so aajzvestejši sinovi in hčere de- lovnega ljudstva pripravljali ši- roke množice na dokončen obra- čun z vsem, kar se je zoperstav- ljalo naprednim težnjam in za- konitostim razvoja družbe. Ko se je sramotno zrušila ne- ljudska predvojna Jugoslavija, ko je nemški fašizem na Štajerskem pokazal svoj zverinski obraz, je odločnost in daljnovidnost Par- tije tudi na našem področju pri- žgala plamen upora. 20. julij 1941 je z ustanovitvijo prve Celjske čete bil v olajšanje in vzpodbudo zatiranemu ljudstvu. Kljub tež- kim, obupa polnim pogojem ta plamen ni nikoli več pojenjal. Vedno bolj je žarel v zavesti množic, kot duh junaške celjske čete, ki je po tragičnem koncu živela dalje v prvem štajerskem bataljonu, legendarnem pohor- skem bataljonu, kozjanskem od- redu in ob prihodu herojske Šti- rinajste divizije vzplamtel v splošnem uporu na Štajerskem. Revolucija z zmago njenega o- rožja ni bila končana. Nadalje- vala se je z delovnimi napori, z uveljavljanjem in graditvijo no- vega družbenega sistema. Podru- žabljanje sredstev za proizvodnjo, uvedba delavskega samoupravlja- nja, uveljavitev komunalnega si- stema, nova gospodarska politika in naš čvrst korak po poti nepo- sredne demokracije, so prav tako pomembne in odločilne v našem razvoju, kot so bile zmage v ob- dobju oboroženega boja. Kot so se ideje prvotno malo- številnega revolucionarnega jedra delavskega razreda razvile in vse bolj postajajo stvarnost, tako se je tudi zavest prvih revolucionar- jev v revoluciji in povojni gra- ditvi utrdila v širokih delovnih množicah. Delovni ljudje celjske občine stojijo danes v isti vrsti z vsemi našimi narodi na trdnih temeljih, ki so plod dvajsetih let našega boja in naporov. Naš delovni člo- vek se bo kot proizvajalec in upravljalec vedno bolj uveljav- ljal, kolikor večja bo njegova za- vestna udeležba pri naših skup- nih naporih. Praznično razpoloženje nam vliva novih moči, velika dogaja- nja, v katerih središču se naha- jamo, nam odpirajo in zagotav- ljajo lepšo in zaneslivejšo per- spektivo, toi je vredna človeka. Vsak naš korak in uspeh v na- šem družbenem razvoju krepi boj delovnih množic vsega sveta, u- trjuje mir, tvorno sodelovanje med narodi, s tem pa tudi našo srečnejšo bodočnost. Take misli in želje, taka zavest naj nas spremlja skozi praznične dni. Občanom celjske občine v imenu Zveze komunistov česti- tam k prazniku občine. TONE SKOK MLADINCI IN MLADINKE srednješolci, ki so se ob za- ključku šolskega leta prijavili za udetležbo na osrednji proslavi dvajsetletnice revolucije v Ljub- ljani, bodo iz Celja odpotovali s posebnim vlakom, v petek 21. ju- lija ob 11.55 uri dopoldne. S tem vlakom bodo odpotovale tudi šti- ri ibrigadne formacije — I. celjska MDB »Štirinajste divizije«, II. celjska MDB, ki bo letos avgusta odšla na avtocesto, lokalna MDB, ki bo avgusta delala v Kranju in kranjska brigada v Celju. Tem formacijam se bo pridružila še kombinirana brigada, sestavljena iz brigadirjev, ki so že ali pa bo- do še sodelovali na akcijah. Bri- gadirji naj oblečejo po možnosti brigadirske obleke. Zbor brigad je ob 10. uri zjutraj pred okraj- nim komitejem, ostalih pa ob 11. uri pred postajo. Veličastno slavje v Grižah Žalska občina je od 2. do 9. julija praznovala 20-letnico ljudske vstaje, hkrati pa tudi svoj prvi občinski praznik. Te- mu praznovanju so bile posv ečene mnogoštevilne prireditve od nastopa gasilskih društev preko proslave dneva rudarjev in dneva borcev, fizkulturnih tekmovanj do tovariškega sre- čanja borcev I. Savinjske čete ter drugih prvoborcev in akti- vistov v Žalcu, pa uprizoritve napada na rudnik Zabukovco iz 1941. leta ter partizanskega srečanja v Limberku v Grižah. Vrhunec pa je slavje doseglo zadnji dan, v nedeljo. Do- poldne je bila slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, promenadni koncert in meddruštvena tekmovanja v Grižah; popoldne pa je bilo v letnem gledališču veliko kulturno poli- tično zborovanje. Že v zgodnjih popoldanskih urah je bila cesta od Žalca do Griž pol- na ljudi. Onstran mostu si je pr- va večja skupina poiskala senco pod košatim drevjem; kakih dve sto metrov dalje so pripadniki Ljudske milice ustavljali vozila, kajti sicer bi se bilo treba pre- biti na mesto čez travnike in nji- ve. Še nekoliko dalje so vihrale zastave najrazličnejših množič- nih organizacij in društev, pod njimi pa je bila strnjena množica njih članov v živopisanih krojih. Kmalu po tretji uri je slišati zvoke godbe na pihala in povor- ka krene proti letnemu gledali- šču. Gledališče je prepolno. Prišli so od blizu in daleč in še vedno pri- hajajo. Na slavnostni tribuni se- dijo prvoborci in predstavniki po- litičnega in družbenega življenja iz občine in okraja: sekretar CK ZKS Franc Simonič, predsednik OO ZB NOV Ivan Kovačič-Efen- ka, predsednik OO SZDL Franc Lubej, podpredsednik OLO Mi- ran Cvenk, zvezni ljudski posla- nec Peter Šprajc, ljudski posla- nec dr. Ivan Kopač, predsednik okrajnega odbora za proslavo 20- letnice vstaje Jože Jošt in drugi. Ko je pevski zbor odpel Inter- nacionalo, je sekretar občinskega komiteja ZKS žalske občine Polde Rajh otvoril zborovanje ter pre- dal besedo griškemu rojaku, pr- voborcu in zveznemu ljudskemu poslancu Petru Šprajcu. Besede zvenijo trpko in grebe- jo v spomine. Minilo je dvajset let, kar je brezpravno ljudstvo, ki mu je prusko nemški militari- zem namenil suženjstvo in uniče- nje, pod vodstvom naše Partije prvikrat v svojem obstoju reklo: NE! Sledila so leta, pisana s kr- vjo brezštevilnih žrtev, ki so umi rale v kancentracijskih tabori- ščih, po ječah, po gozdovih, pov- sod tam, kjer je gorela misel na domovino in prostost. Tudi ti kraji so prispevali svoj delež. Že julija so se pričele prve organi- zirane akcije, zakaj že pred voj- no je bival v teh krajih sloven- ski človek, že pred vojno je tu domovala jasna in neizprosna partijska misel, da je osvobodi- tev izpod slehernega zasužnjeval- nega jarma najvišja vrednota, za katero je vredno tudi umreti. Imena mrtvih borcev, imena mi- lijona in sedemsto tisoč žrtev sa- mo tpotrjujejo to najvišjo življen- sko resnico naroda in narodov, ki jih je fašizem hotel zapisati pogubi. Liboje, Zabukovca, Pre- bold so bili že pred vojno žarišča revolucionarnih idej, toda če je dotlej iskra le tlela, se je poslej vedno bolj razplamtevala in se razplamtela v požar. Napad na Zabukovco, borba na Creti, to je bil samo začetek, začetek malone brez konca, mračen, toda edin- stven in brez primere v naši zgo- dovini. Izbojevali smo domovino in prostost, rodila se je nova Ju- goslavija, skupnost narodov, družba, ki je dvajset let kasneje izoblikovala svoj red do stopnje, ko je človek postal resnični člo- vek, ustvarjalec svojega lastnega blagra, hkrati pa tudi borec za mir, sožitje in enakopravnost vseh narodov sveta. dhr Šlandrov trg v Celju s spomenikom NOB V zibelki Celjske čete Spet bo zaživela Resevna. Pred dvajsetimi leti se je v njenih goz- dovih zbrala prva skupina komu- nistov, ki je zanetila iskro oboro- žene boirbe proti Okupatorju in do- mačim izdajalcem na širšem celj- skem območju, zdaj pa se bo pod krošnjami dreves na tem hribu pri Šentjurju zbralo na tisoče ljudi šentjurske in celjske občine, da počaste veliko obletnico revolucije jugoslovanskih narodov in s tem tudi borce Prve celjske čete. Glavna proslava na Resevni bo v nedeljo, 16. julija. Sicer se bodo že dan prej zbrali na njenih po- bočjih borci iin taborniki, ki bodo zakurili kresove in obudili spomi- ne na tiste dni pred dvajsetimi le- ti. V nedeljo pa se bo osrednja svečanost začela ob desetih do- poldne. Na njej bo med drugim govoril tudi nekdanji komandir Prve celjske čete Peter Stante- Skala. Ostali del proslave bodo iz- popolnili pevci, recitatorji in god- ba na pihala. Za zanimivo priredi- tev so poskrbeli tudi strelci, ki bo- do izvedli množično tekmovanje z zračno puško. Drugi del proslav v počastitev dvajsete obletnice vstaje ter na čast praznika mesta Celja, 20. ju- lija, kot spomin na ustanovitev Prve celjske čete, pa se bo odvijal takole: V sredo, 19. julija se bo ob pe- tih popoldne začel na stadionu Bo- risa Kidriča velik atletski miting s sodelovanjem nekaterih najbolj- ših atletov JLA. To prireditev pa bodo izpopolnili še orodni telovad- ci ter judoisti Olimpa. Bogat in zanimiv pa je program prireditev na sam praznik Celja, to je za 20. julij. Tako bo ob de- vetih dopoldne otvoritev novega gasilskega doma ob Dečkovi cesti, ob enajstih bo v mali dvorani Na- rodnega doma odprta razstava na- črtov in maket za kulturni center celjskega mesta. Medtem, ko bo ob dvanajstih skupna slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora ter Občinskega odbora Zveze borcev bo ob petih popoldne slavnostni zaključek del pri regulaciji Savi- nje. Ob tej priložnosti bodo pri no- vi brvi čez Savinjo odkrili še spo- menik savinjskemu splavarju. In končno bo ob 18. uri komemoraci- ja pri novi grobnici na Golovcu. -mb V letnem gledališču v Grižah so v nedeljo ob svečani proslavi 20- letnice vstaje pripravili tudi bogat kulturni program. Na sliki vi- dimo mešani zbor med nastopom —"m ZVEZNI SEKRETAR ZA DELO Ljubčo Arsov v Celju V torek je celjski okraj obiskal zvezni sekretar za delo tovariš Ljubčo Arsov. Spremljali so ga predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher, republiški sekretar za gospodarstvo inženir Viktor Kotnik in pomočnik zvez- nega sekretarja za delo tovariš Roman Albreht. Visoki gostje so v Celju najprej obiskali Tovarno emajlirane po- sode, kjer so se zanimali za razne probleme, zlasti pa za razvoj de- centralizacije in za probleme raz- deljevanja dohodka. Po ogledu Emajlirke je gostom priredil v mali sejni sobi občinskega ljud- skega odbora še kratek sprejem predsednik celjske občine tov. Franc Rupret. Tu so gostje dobili Po sprejemu na občini so/ v sprem- stvu sekretarja Okrajnega komi- teja Zveze komunistov Slovenije tov. Franca Simoniča gostje od- šli v Velenje. VSI V LJUBLJANO na osrednjo proslavo 20-letnice vstaje V petek. 21. julija bo Ljublja- na odeta v nadvse slavnostno ob- lačilo. Ta dan bo v glavnem me- stu naše republike osrednja re- publiška proslava v počastitev dvajsete obletnice revolucije, pro- slava, ki bo na vse udeležence za- pustila prav gotovo nepozaben vtis. Saj na koncu koncev ne gre samo za proslavo pomembne obletnice začetka oborožene vsta- je, temveč istočasno za obuditev vseh tistih spominov iz dela Ko- munistične partije v predvojnem razdobju, za revolucijo, borbo in zmago ter končno za uspehe, ki smo jih dosegli v letih po vojni. Dvajset let je minilo od tistih dni, ko so najboljši sinovi in hče- re naših narodov začeli s svojo krvjo in življenji pisati najsvet- lejše dni naše zgodovine. To so veliki zgodovinski dnevi. Spomi- ni nanje bodo prehajali iz roda v rod in bodo budili v njih obču- tek ponosa, je med drugim v svo- jem govoru na proslavi v Titovem Užicu dejal predsednik Tito. To velja tudi za proslavo v Ljublja- ni, ki bo prav tako kot vse osta- le vzbujala občutek ponosa, ve- likega ponosa. Zato, vsi v Ljub- ljano. Ne zamudite srečanja ob tako pomembnem jubileju! Ljubljana bo lepo sprejela na desettisoče in še več gostov iz vseh predelov naše ožje domovi- ne. Na novo urejenem prostoru v Tivoliju se bo lahko zbralo okoli 250.000 ljudi. Ves ta, prostor bo obdan z objekti, ki bodo služili poznejši zabavi, na južni strani pa bosta oder in tribuna za pev- ce. V sredini zborovalnega pro- stora bo 60 metrov visok stolp za žaromete, ki bodo osvetljevali vso okolico. Glavna proslava se bo začela ob osmih zvečer. Naznanilo jo bo 16 fanfaristov. Zatem bodo zdru- ženi pevski zbori in godbe zapeli in zaigrali Internacionalo. V tem času bodo na drogove dvignili ju- goslovansko, slovensko in partij- sko zastavo. Spet bo zadonela pesem. Po slavnostnem govoru bodo nastopili še združeni pevski zbori. Proslavo bodo izpopolnili ognjemeti z gradu, nebotičnika, Tivolija in helikopterja. Po zbo- rovanju bo prosta zabava ne le na zabaviščnih in gostinskih ob- jektih v Tivoliju, temveč tudi v vsem mestu. Celo mesto bo eno samo veliko zabavišče. Po zboro- vanju bodo z izbranimi sporedi nastopili najpomembnejši umet- niški ansambli in športne skupi- ne. Skratka zabave in razvedrila za vse in za vsakogar. V celjskem okraju se priprave za udeležbo na proslavi v Ljub- ljani v glavnem že bližajo kon- cu. Po prevoznih sredstvih sodeč, ki bodo tisti dan vozila proti Ljubljani, se bo samo iz celjske- ga okraja udeležilo osrednje pro- slave nad 18.000 ljudi. Gotovo pa je, da bo ta številka v resnici še višja. NEKAJ SPLOŠNIH NAVODIL ZA UDELEŽENCE PROSLAVE V LJUBLJANI PA PRIOBCU- JEMO NA DRUGI STRANI LI- STA. -an Odslej več skupnega dela V ponedeljek je bil v Narodnem domu plenum okrajne- ga komiteja Ljudske mladine. To pot se je sestal z namenom, da bi obravnaval probleme študentske mladine, pod dvugo točko dnevnega reda pa da analizira delo klubov mladih pro- izvajalcev v industriji. Plenum je vodil Zvone Dragan, udele- žila pa sta se ga še podpredsednik OLO tov. Cvetko Pelko in predsednik politično ideološke komisije pri okrajnem odboru SZDL tov. Srečko Pratnemer. V uvodnih mislih, ki jih je plenumu posredoval predsednik okrajnega odbora Zveze študentov Tone Mastnak, je bilo največ be- sed o štipendiranju. Tako je že v uvodu povedal, da je sedanji si- stem štipendiranja zastarel in da bo zato treba vnesti vanj koreni- te spremembe. Ko je govoril o nujnosti štipendij, je poudaril, da je štipendija ekonomsko upravi- čena le v primeru, če je za podjet- je to smotrna investicija, študen- tu pa solidna podpora za študij. Povprečna višina štipendij — se- dem tisoč dinarjev — v novih po- gojih ne zadošča več. Študent, ki nima vsaj dvanajst tisoč dinarjev mesečnih dohodkov, nima zago- tovljenih osnovnih življenjskih pogojev. Vse to podaljšuje dobo (Nadaljevanje na 3. strani) Mladinski rekord! Kljub izdatnemu porazu v tekmi proti »Veležu« iz Mostarja je celjska plavalna ekipa v tem dvoboju zabele- žila svoj največji uspeh. Boris Orel je daleč naj- boljši na najdaljši progi, mladi Dani Vrhovšek pa je znova popravil svoj čas v hrbtnem slogu in za desetin- ko sekunde popravil tudi državni mladinski rekord. Slej ko prej pa drži trdi- tev, da ima »Neptun« nekaj odličnih plavalcev, vendar pa ekipa kot celota ni tako dobra. ©CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 26 — 14. julija 1961 Mnogo je že kanilo besedi o de- lovnem programu novega ameri- škega predsednika Kennedyja in marsikatera že tudi o tem, da pro- gram narediti ni težko, težko pa ga je izpolnjevati, ko zadene na težave, predvsem pa na protipro- grame svojih zopernikov. Zato morda ni odveč, če povzamemo še enkrat glavne črte njegove nastop- ne poslanice, ki jo je naslovil na sodržavljane. Pred njimi je prise- gel, a tudi »pred vsemogočnim bo- gomi«, kakor pravi. Kaj je prise- gel? Da bo branil — svobodo za vsako ceno, da bo zanjo podprl vsakega prijatelja in kljuboval slehernemu sovragu. Stare prija- telje ZDA vabi k složnemu sode- Ivanju: »Če bomo združeni, bo le malo tega, česar ne bi zmogli v bojnem metežu novih skupnih pu- stolovščin. Če bomo razdvojeni, bc le malo tega, kar bi zmogli — za- kaj silovitemu kljubovanju se ne moremo upreti samo z naključnim početjem, razcepljeni in neenotni.« Nove, mlade države vabi v krog svobodnega sveta, češ, naj branijo pridobljeno svobodo in naj ne za- jahajo tigra, da jih ponese k obla- sti. Če bodo to storile, jih bo tiger požrl (katerega tigra misli Kenne- dy, menda ni težko uganiti). latinska Amerika naj ve, da jo bo njena severna sestra rešila rev- ščine, ne zato, ker isto hočejo tudi komunisti, ne zaradi popularnosti ampak zato, ker je tako prav, in ker samo tako lahko reši redke bogatine — Latinska Amerika pa naj ve, z njo pa vse druge sile, da namerava ameriška polobla slej ko prej sama gospodovati v svoji hiši. OZN ne sme biti forum psova- nja, ampak zaščitnik slabotnih no- vincev. Države, ki hočejo biti so- vražnice ZDA, naj se potrudijo, da ohranijo mir. ZDA jim ne bodo nudile izkušnjave s šibkostjo, am- pak se bodo oborožile zadovoljivo toliko, da jim orožja ne bo treba nikoli uporabiti. Samo ravnotežje groze, groze pred smrtno silo atoma, zadržuje morilsko roko po- slednji vojni človeštva. Obe strani sta prekomerno obremenjeni s stroški moderne oborožitve, zato bi pogajanja ne smela potekati iz bojazni. Obravnavajmo probleme ki nas združujejo, ne tiste, ki nas ločujejo. Obe skupini držav naj absolutno nadzorujeta orožje, ki grozi z absolutnim uničenjem Znanost naj ustvari srečo, blagi- njo, ne strahoto in škodo. Iz džun- gle sumničenja in nezaupanja zgradimo mostišče sodelovanja, ne trepetajmo za ravnotežjem, ampak ustvarimo svet zakonitosti, v kate- rem bodo močni ostali pravični slabotni pa bodo varni, mir za zmerom zagotovljen. To ne bo jutri, to morda ne bo niti v štirih letih, toda začeti je treba s sporazumevanjem, če ho- čemo odpraviti poglavitne sovraž- nike človeštva — trinoštvo, revšči- no, bolezen in vojno. Kennedy je končal s pozivom na Amerikance, naj ne mislijo, kaj lahko domovina zanje stori, am- pak kaj oni zanjo lahko store, kaj lahko store vsi Amerikanci za svo- bodo človeštva, in končno dal svo- ji vladavini še religiozni klicaj. Poslanica je v lepe besede zavila vsa poglavitna vprašanja sodob- nega sveta, in vključila vse idejne in razredne osnove hladne vojne ki jih je postavil stari Churchill v Fultonu leta 1946. • In zdaj še kratka konfrontacija s prakso prvih mesecev njegove vladavine. Čeprav je prevzel Dullesovo in Eisenhovoerjevo dediščino ali pa prav zato, je pokazal v nekaterih svojih potezah, da bi rad ustvaril nekaj trajnega, dokončnega in do- ločnega. Če hoče uresničiti svoj načrt ekonomske pomoči, potem mora osvoboditi nekaj sredstev, ki se trosijo za oboroževanje, nekaj sto milijonov dolarjev dnevno po vsem svetu. Če hoče svobodnemu svetu razširiti »Domat«, mora pre- pričati nove države, da jim kapi- talistična pomoč lahko več nudi kot socialistična. Tu je Kennedy že požel nekaj težkih neuspehov v Južni Koreji, v Južnem Vietnamu v Laosu, v Z AR, v Kongu pa se je razgalil kot dobro kamufliran neo- kolonialist. Blamažo je doživela tudi njegova politika v Latinski Ameriki. Nekateri so videli v dunajskem sestanku drzno potezo ameriškega predsednika. Zdaj je že jasno, da je do tega moralo priti in da je samo odraz nujne potrebe današ- njega časa. Toda, če bo Kennedy zares ho- tel nekaj storiti, bo moral tiste be- sede o nalogah znanosti vzeti za- res. T. O. pri nas je Človek, ljudstvo vse. naš poglavitni smoter je, Čimprej in Čimbolj Človeško ustva- riti boljše življenje ljudem, posameznikom in vsej skupnosti. POHOD v počastitev jubilejnega leta Osrednje proslave dvajsete ob- letnice ljudske revolucije, ki bo v Ljubljani, se bo udeležilo tudi okrog pet tisoč mladincev in mla- dink celjskega okraja. S poseb- nim vlakom bo odpotovalo v Lju- bljano okrog tisoč srednješolcev, ki se jim bodo pridružile še štiri mladinske delovne brigade celj- Kocenov trg, z vodnim stolpom, zanimivim obokom ter starimi svetilkami daje obilo priložnosti za iskanje motivov skega okraja. Ostala mladina — predvsem delavska in kmečka — pa bo prišla v Ljubljano s svo- jimi delovnimi kolektivi. Posebnost letošnjega praznova- nja bo pohod pohorske brigade Miloša Zidanška, ki jo bodo se- stavljali borci in mladinci ter mladinke celjskega, mariborske- ga in murskosoboškega okraja. Brigada bo odpotovala iz Mari- bora že jutri in se bo napotila skozi Slovensko Bistrico in Oplot- nico na bojišče Pohorskega ba- taljona na Osankarico. Tu bodo tudi prenočili, naslednji dan pa krenili proti Pesku in Lovrencu na Pohorju v Ribnico. Od tod bodo pot nadaljevali po parti- zanski poti proti Bručkovi baraki — Robniku — Kristanovi žagi in preko Antona v Primož na Po- horje. Ta večer bodo prenočili v Vuzenici, sedemnajstega julija pa bodo nadaljevali pot proti Dra- vogradu in Slovenj Gradcu, kjer si bodo ogledali muzej narodno- osvobodilne borbe. Nato bodo obiskali še Mislinjo in po krat- kem počitku krenili proti Vita- nju, Stranicam in Zrečam. Od tod se bodo naslednji dan napotili proti Dobrni in Velenju in se u- stavili šele v Gornjem gradu. De- vetnajstega julija se bodo usme- rili proti Črnivcu in Kamniku, kratek čas postali v Motniku, na- to pa nadaljevali pohod proti Trojanam in Zagorju. Dan nato bodo obiskali Savo, Litijo, Mirno in Trebnje, naslednji dan — 21. julija pa obiskali Urh pri Ljub- ljani. Ves čas pohoda bo brigada — v krajih, kjer bo prenočevala — prirejala partizanska srečanja, rajanja, razgovore itd. Šoferski praznik Vsaiko leto proslavljajo šoferji 13. julij kot svoj praznik. Zaradi prometne službe so ga letos poča- stili v celjskem okraju v soboto in nedeljo, 8. in 9. julija in to na ve- likem šoferskem taboru v Logar- ski dolini. Letošnja proslava pa je bila posvečena še 20-letnici vstaje in je bila zato toliko bolj svečana in pomembna. Glavni del proslave se je začel v nedeljo zjutraj, ko je med dru- gim spregovoril predsednik Okraj- nega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov tov. Metod Sulič. V svojem govoru je poudaril po- men praznika, zlasti pa še desete obletnice obstoja celjske podruž- nice organizacije poklicnih šofer- jev in avtomehanikov. V prizna- nje za uspešno detlo je Okrajni od- bor Združenja podelil spominska darila in zlate značke ustanovnim članom celjske podružnice. Ob zaključku proslave je spre- govoril še predsednik celjske po- družnice Združenja šoferjev in avtomehanikov Anton Dobnik in podelil najprizadevnejšim članom dve srebrni in šest priznanj v ob- liki diplom. J. K. Petek, ?. julija V POČASTITEV dneva vstaje srbskega ljudstva so bile v mnogih krajih te re- publike slavnostne proslave |'.n druge prireditve. Najpomembnejše proslave pa so bile v Arundjelovcu, na Kosmaju, v Beli Crkvi in Vitomirici pri Peči. Sobota. 8. julija PREDSEDNIK TITO je prispel na Bri- one, kjer bo ostal nekaj časa na okre- vanju. Nedelja, 9. julija V POČASTITEV 20-LETNICE VSTAJE so bile v Črnomlju velike proslave slo- venskih železničarjev, med katerimi so odkrili spominska obeležja v Veliki Buč ni in Stranski vasi ter izročili namenu novi postajni poslopji v Semiču in Ro- salnicah. Ponedeljek, 10. julija LJUDSKA SKUPŠČINA BiH je med drugim sprejela zakon o višjem šolstvu. Torek, 11. julija V NARODNEM MUZEJU v Ljubljani so odprli zanimivo razstavo »Ure skozi stoletja«. Sreda, 12. julija PREDSEDNIK Ljudske skupščine Slo- venije Miha Marinko je z generalpod- polkovnikom Radom Pehačkom obiskal gradbišče zasavske ceste na odseku Ren- ke—Zagorje, kjer d'elajo pripadniki JLA. NEKAJ NAVODIL Udeležencem osrednje proslave 20-letnice revolucije v Ljubljani v petek, dne 21. julija Po podatkih, ki jih je zbral poseben odbor za udeležbo prebivalcev celjskega okraja na osrednji republiški prosla- vi v počastitev 20-letnice vstaje, ki bo v Ljubljani 21. julija, bo iz našega območja odpeljalo v glavno mesto re- publike 1115 osebnih avtomo- bilov, nadalje 200 kamionov, 42 avtobusov, 965 motornih koles ter štirje vlaki. Z vsemi temi prevoznimi sredstvi bo lahko v Ljubljano prišlo naj- manj 18.000 ljudi iz celjskega okraja. . ODHODI MOT. VOZIL Da bi bil prevoz vseh udele- žencev proslave v Ljubljani opravljen brez zastoja in kar najhitreje, je bil izdelan to- čen urniik odhodov posamez- nih zvrsti vozil iz okrajnih središč. Tako je bilo določe- no, da morajo vozniki motor- nih koles zapustiti Celje 21. julija najpozneje do 12. ure, osebni avtomobili tudi do 12 ure, avtobusi do 12.15 ure ter kamioni do 12.30 ure. Ker bodo v poznejših urah vozile skozi celjsko mesto dolge kolone vseh vrst motor- nih vozil iz mariborskega in murskosoboškega okraja, za- pozneli vozniki ne bodo mogli kreniti na pot, najmanj pa voziti po glavni cesti Maribor —Ljubljana. V tem pogledu in predvsem še zaradi varno- sti prometa, bo vladala stroga disciplina. Zato že sedaj pro- simo vse voznike motornih vozil in njihove koristnike, da upoštevajo prej navedene ure odhodov in da pridejo pravo- časno na zborna mesta. Ze iz časovne razpredelnice o odhodu posameznih vrst motornih vozil iz Celja proti Ljubljani, je očitno, da bodo na čelu kolone vozili motori- sti, da bodo njim v krajšem časovnem presledku sledili ossbni avtomobili, da se bodo nato zvrstili avtobusi in na- zadnje kamioni. Vsa motorna vozila bodo dobila posebne znake, ki jih bodo morala nalepiti na stek- la. Vsi znaki so v obliki tri- kotnika z rdečim robom, v trikotnikih pa velike črke O (za osebne avtomobile), A (za avtobuse) ter T (za tovorne avtomobile). Motoristi ne bo- do imeli posebnih znakov. Po prihodu v Ljubljano bo- do vsa motorna vozila iz se- vernega predela Slovenije, in tako tudi iz celjskega okraja, parkirala na levi in desni strani Titove ceste od pošte do centralnega stadiona, ozi- roma na ulicah, ki vpadajo na Titovo cesto z desne, oziroma leve strani na tem predelu. ODHODI VLAKOV Vozni redi odhodov poseb- nih vlakov iz okraja: iz Celja ob 11.55 (mladinski), ob 13.08 iz Velenja, ob 12.48 iz Rogat- ca in ob 16.47 iz Celja. Na vseh vlakih bo 50% popust. Da bi preprečili nepotrebno gnečo in prerivanje ter zago- tovili polno zasedbo posebnih viakov, bodo delovni kolek- tivi, oziroma ustrezni občin- ski odbori prodajali vozne karte že nekaj dni pred od- hodom v Ljubljano in sicer na osnovi prijav, ki so jih zbrale sindikalne podružnice, oziroma politične in družbene organizacije. PARKIRNI PROSTORI V CELJU Ker bo večji del motornih vozil iz celotnega celjskega okraja krenil na pot proti Ljubljani iz mesta ob Savinji in da bi tudi v Celju zagoto- vili nemoteno in najbolj or- ganizirano zbiranje posamez- nih vrst vozil, so bili določeni naslednji parkirni prostori. Vozniki motornih koles se bo- do zbirali na Malgajevi, Ka- juhovi in Trubarjevi ulici z vhodom v ta predel preko mo- sta pri Vulkanizaciji. Osebni avtomobili bodo imeli zborno mesto prii letališču v Levcu. Tovorni avtomobili, oziroma kamioni se bodo pred odho- dom v Ljubljano zvrstili na Dečkovi cesti, z vhodom z Mariborske ceste, ter vse na- dalje po cesti mimo gostilne pri Culku do Joštovega mlina. Zbirališče avtobusov pa bo v Zidanškovi ulici, oziroma pred Narodnim domom. ZBIRALIŠČA VOZIL IZ DRUGIH OBČIN Medtem, ko se bodo na na- vedenih parkirnih prostorih v Celju zbrala vsa motorna vo- zila iz celjske, nadalje konji- ške, šentjurske, šmarske in laške občine, se bo del vozil iz šoštanjske občine priklju- čil glavni koloni, ki bo kreni- la iz Celja, na križišču v Pe- trovčah. Vsa vozila s te stra- ni bodo morala parkirati na cesti, ki pripelje iz Arje vasi, nikakor pa ne na glavni ce- sti. Tam se bodo morala zvr- stiti po istem vrstnem redu, kot bodo vozila krenila na pot iz Celja. Na čelu bodo torej motoristi, za njimi osebni av- tomobili, nato avtobusi in na koncu kamioni. Ta vrstni red velja tudi za ostale priključke ki jih bomo še navedli. Naslednje zborno mesto za vozila bo Žalec in sicer leva stran glavne ceste (odcep). Vozila iz Prebolda in njegove okolice se bodo priključila glavni koloni na križišču v Latkovi vasi. Vozila iz spod- njega dela mozirske občine in deloma tudi iz šoštanjske bo- do imela svoj zadnji parkirni prostor pred uvrstitvijo v glavno kolono na cesti Na- zarje—Šentrupert. Vsa vozila, ki bodo čakala na priključitev glavni koloni, se bodo morala zbrati na par- kirnih prostorih v Arji vasi, Žalcu, v Latkovi vasi ter v Šentrupertu v tistih urah, ki so predvidene za zadnji od- hod posameznih zvrsti vozil iz Celja. Tako se bodo morali tudi na teh mestih zbrati mo- toristi najpozneje do 11.30 ure, osebni avtomobili do 11.45, avtobusi dio 12 ure ter kamioni do 12.15 ure. Za- mudniki se ne bodo mogli vključiti v kolone. Zato še en- krat, bodite točni! Hkrati pa upoštevajte vsa navodila, ki jih bodo dajali reditelji in mi- ličniki. Posebej opozarjamo, da bo- do dvakratne vožnje motor- nih vozil, povsem nemogoče. To se pravi, da se posamezna vozila ne bodo mogla po pri- hodu v Ljubljano vračati na- zaj in peljati še druge udele- žence. Kakor za prihod v Ljubljano, tako bo poseben red vožnje veljal tudi za po- vratek, za odhode iz glavnega mesta republike. Podrobnejši vozni red za vsa motorna vozila bo ob- javljen v nedeljski in po- znejših številkah Dela. PROŠNJA OSTALIM KORISTNIKOM CESTE MARIBOR—LJUBLJANA Zaradi izrednega prometa in reda, ki bo moral vladati ta dan na cesti prvega reda Maribor—Ljubljana, prosimo vse voznike vprežnih vozov, kakor tudi traktoriste, da v petek, 21. julija krenejo z glavne na stranske ceste že ob desetih. Poznejša vož- nja teh vozil na tej cesti bo strogo zabranjena. Prav tako prosimo kolesar- je, zlasti pa tiste, ki bodo za- pustili delo ob dveh popoldne in ki se bodo iz Celja peljali proti Vojniku, da naj bodo vsaj enikrat disciplinirani ter da naj zavijejo na cesto čez Ljubečno in Trnovlje proti Vojniku. Kolesarji, ki se vo- zijo v Savinjsko dolino, pa naj ta dan izkoristijo pot ob železnici, ne pa glavno cesto. Sicer pa ta dan ne bodo smeli parkirati na glavni ce- sti niti avtobusi rednih prog. Tudi oni se bodo morali umakniti, samo zavoljo tega, da bi ne ovirali povečanega prometa. SERVISNA SLUŽBA V petek, 21. ter v soboto, 22. julija bo opravljala ser- visno službo za vsa motorna vozila Avtoobnova ob Ljub- ljanski cesti. PROSIMO VAS, da se točno držite vseh teh, pa tudi tistih navodil, ki vam jih bodo dajali reditelji, vod- niki, oziroma prometni milič- niki. Le s pomočjo največje- ga razumevanja vseh ter stro- gega reda, bo moči izvršiti veliko nalogo, ki jo bo moral prav na dan osrednje repub- liške proslave opraviti pro- met. V BOJ ZA SVOBODO V spomin na Prvo celjsko četo Tf omaj dober mesec je trajala njena aktivnost in vendar je v tem kratkem času, v prvih dnevih oborožene vstaje, zanetila iskro upora in pripomogla, da se je raz- plamtela v velik in neugasljiv pla- men, v vseljudsko borbo proti okupatorju in domačim izdajal- cem. Prva celjska četa. Zrasla je iz klica Komunistične partije Jugoslavije po uporu, na- stala je kot posledica aktivnega dela Partije med delavskim razre- dom. Ustanovljena je bila v bliži- ni celjskega mesta, na Resevni pri Šentjurju. Svoje močno zaledje je imela v Celju in njegovi okolici, kjer je že v prvih dnevih narod- noosvobodilnega gibanja zraslo ne- šteto javk in kjer je partijsko or- ganizacijo in Osvobodilno fronto takrat vodil sekretar Tone Grčar. Prva celjska četa. Ze v sredini julija so se pri kmetu Muleju na Resevni zbrali njeni prvi borci. Nekaj dni zatem, dvajsetega julija, pa so se sestali v gozdu, nedaleč od te domačije. Spregovoril jim je Franjo Vrunč- Buzdo, njihov prvi komandir. Ko jim je orisal položaj, ki je nastal z vdorom okupatorjev v deželo in opozoril na naloge, je govor za- ključil z vzklikom: »V boj za svobodo!« Komaj slišno, toda razločno, po- gumno in odločno so mu odgovo- rili: »V boj!« Tako se je začelo ... Začel se je upor, oborožen upor proti tistim, ki so mislili, da bodo uničili slovensko ljudstvo. V kroniki Prve celjske čete so razen dvajsetega julija še pred- vsem pomembni štirje datumi. Četrtega avgusta, nekaj minut po polnoči, je plamen zajel velik kozolec na Čatrovem posestvu v Bukovem žlaku. To je bila prva sabotažna akcija, v kateri so sode- lovali Franjo Vrunč, Peter Stante, Hermina Seničar in Karel Vovk. Tisto in naslednjo noč so se oglasili rdeči petelini tudi na stre- hah onih posestev v Spodnji Sa- vinjski dolini, ki so jih Nemci za- plenili takoj po prihodu. Enajstega avgusta sta se Franjo Vrunč in Peter Stante podala pro- ti Slivnici. Hotela sta si ogledati položaj, kajti četa se je priprav- ljala za napad na žandarmerijsko postajo. Vendar sta padla v zase- do. Stante se je rešil, Vrunča pa so zajeli v strugi Voglajne ter ga štirinajst dni pozneje ustrelili v Mariboru. Tako je Prva celjska četa izgubila svojega prvega ko- mandirja. Na čelo čete je stopil Peter Stante-Skala. Sledil je umik. Nemci so napadli staro taborišče, kjer niso našli ni- kogar. Borci Prve celjske čete so bili znova na pohodu. Tokrat so se umaknili na Javornik, v Langer- jeve peči. Tu so jih šestnajstega avgusta obkolili žandarji. Partiza- ni so se izmuznili iz obroča. Pri tem pa se je težko poškodoval nji- hov komandir Peter Stante. Padel je čez skalovje. Del čete se je za- tekel v bližino Dramelj, drugi del pa v Zvodno, kjer je vzpostavil zvezo s Farčnikovo družino, znano javko Prve celjske čete. Zaradi težkih poškodb, je bil komandir Peter Stante za nekaj časa za ak- cijo nesposoben. Tedaj je po nalo- gu Pokrajinskega komiteja prišel na to področje Vilč Slander, Slav- kov brat, in sprejel poveljstvo če- te. Postal je njen tretji in zadnji komandir. Spet so sledili premiki. Pot jih je vodila proti Bohorju. Na Dolu pri Planini so za vedno obračuna- li s komandirjem žandarmerijske postaje. Zatem so odšli v Šentru- pert in se zatekli v Zavškov mlin. Vmes je prišla izdaja. Nemci so obkolili mlin. Vnela se je bitka, ki se je končala tako, da so oblego- ■ valci zažgali mlin in z njim vred borce Prve celjske čete. Pravijo da je takrat izgubilo življenje pet njenih članov. Zadnji boj Prve celjske čete je bil končan; bil je 27. avgusta 1941. leta. Razen treh komandirjev so bili v prvi sestavi Prve celjske čete še Ivan Skvarča-Modras, Miro Verč- kovnik, Jože Turk, Jože Mlakar Rudi in Jožica Hribar, Hermina Seničar, Karel Vovk, Milan Boršič in Ivan Novak. Pozneje sta se jim pridružila še Arabca Junis in Krim. En mesec in sedem dni je bila dolga pot Prve celjske čete. Četu- di kratka, je bila uspešna, saj je potrdila, da tod živi uporno ljud- stvo, ki ljubi in ceni svobodo. Prva celjska četa je bila uniče- na, toda klic njenega prvega ko- mandirja »V boj za svobodo« je ostal. Za člani Prve celjske čete so ga osvojili tisoči in tisoči bor- cev. M. B. Mulejeva domačija na Resevni CELJSKI TEDNIK STEV. 26 — 14. julija 1961 ^^^ Somo do pol poti • . . V TEH DNEH SO BILI SESTANKI VSEH KOLEKTIVOV V CELJSKI OBČINI. NA NJIH SO OBRAVNAVALI USPEH PODJETJA, PROBLEME ANGAŽIRANIH SREDSTEV V ZALOGAH, VPRAŠANJA LASTNIH SKLADOV, INVESTICIJ IN OSEBNIH DOHODKOV. NAMEN TE AKCIJE V CELJSKI OBČINI JE BIL SPODBUDEN, SAJ SO HOTELI Z NJO DOSEČI DVOJE, DA BI SE KOLEKTIVI RESNEJE POGLOBILI V PROBLEMATIKO SVO- JEGA PODJETJA, HKRATI PA DA BI ČLANI ZBORA PROIZVAJALCEV SPOZNALI PRO- BLEME SVOJE VOLILNE ENOTE IN DA BI Z NJIMI BILI SEZNANJENI PREDSTAVNIKI OBČINSKIH POLITIČNIH FORUMOV. TODA... Res toda! Kajti že pred začet- kom sestankov kolektivov je bilo jasno, da je rok preKiaieK, ua do zadeva skratka »speljana« na hi- tro r0K0. V vsako podjetje naj bi šli namreč po trije eiani Komisije (član zDora proizvajalcev, cian občinskega komiteja in Cian ob- činsKega sindikalnega sveta), ki bi morali preanoano podrobno prou- čiti osnovne probleme podjetja. Toda kuko naj proučijo Kar cez noc vcasm tuui perečo prouiema- tiko, s katero se ubadajo v podjet- jin in lie liajucjo iz.j.iuo končanem slavju na slavnostni seji vseh množičnih in političnih organizacij tega kraja v dvorani zadružnega doma nadaljevali ob predvajanju barvnih partizanskih diapozitivov. Strmec, ki ima 145 članov ZB je ta dan, kot svoj krajevni praznik nadvse slavnostno počastil, saj se je ob grobnici zbrala nepričako- vana množica bližnjih in daljnjih vaščanov, med njimi pa tudi 6 mater in vdov padlih. Pionirka Tatjana iz Celja je recitirala več ganljivih Kajuhovih pesmi. fc. Dan borca na Pohorju 4. julija smo se že zgodaj zjutraj odpravili iz Šentvida, Planine, Sevnice, Zabukovja in drugod z avtomobili in peš na partizanski pohod v naš prelepi Bohor. Na Grmadi vrh Bohorja, kjer so se vršile hude borbe z Nemci, sta nam v svojem pripovedovanju obujala spomine tovariša in prvo- borca našega kraja Ivan Luskar- Dušan in Ivan Dobršek-Janko o dogodkih, ki so se odigravali na Bohorju v času narodnoosvobodil- ne borbe, kjer so imeli do zob oboroženi Nemci zelo velike izgu- be, čestokrat so jih naši hrabri partizani obkolili in s slabšim orožjem kaj pošteno naklestili. Ze- lo zanimivo je bilo tudi, ko smo pod vodstvom Doberška in Luskar- ja obiskali bivšo partizansko bol- nico in Prešernovo tehniko v Zaj- selah. Ob tej priliki sta nam tova- riša pripovedovala, kako in v kakšnih pogojih so bolnico gradili in kakšne težave so imeli z bolni- co, v kateri je imel požrtvovalni zdravnik dr. Drolc čestokrat polno ranjencev in jih zelo skrbno zdra- vil. P. J. Gradili bodo športni park Uprava telesnovzgojnega društ- va »Partizan« v Laškem je na zad- nji seji sprejela sklep, da bodo v naslednjem obdobju uredili ob do- mu »Partizana« športni park. Vsd objekti bodo služili enako pripad- nikom »Partizana« in gojencem šol. Sodijo, da bodo z gradnjo šport- nega parka pričeli lahko že v na- slednjih mesecih. Material in po- trebna finančna sredstva za za- četna dela je obljubil Občinski ljudski odbor v Laškem. Vsa mož- na dela pa bodo opravili s prosto- voljnim delom. Nbv športni letni objekt bo se- gal od doma »Partizana« globoko v sedanji laški park, ki ga je v ta namen društvu odstopilo zdravi- lišče. Po načrtu bo ob domu asfaltira- no rokometno igrišče, pravtako asfaltirajo igrišče za košarko, igri- šče za odbojko in atletske napra- ve. Ker je prostor tik ob Savinji, ga bodo zavarovali z visoko žično ograjo. Drobne iz Slov. Konjic Podjetje »Kostroj« je pred krat- kim začelo v bližini tovarniških prostorov graditi nov stanovanjski blok, kjer bo dobilo nova stano- vanja šest delavcev podjetja. V teh dneh zaključujejo grad- bena dela pri gradnji šestnajst- stanovanjskega bloka za podjetje »Konus«. Sodijo, da se bodo novi stanovalci lahko vselili v nova stanovanja že v naslednjih mese- cih. V istem času bodo končali grad- bena dela pri gradnji in ureditvi stanovanjskih prostorov prosvet- nih delavcev v Vitanju. Ta grad- bena dela je odobril Občinski ljud- ski odbor in jih bodo plačali s sredstvi občine. S tem pa bo vse- kakor tudi laže pridobiti prosvet- ni in zdravstveni kader v Vitanje. ZA UREDITEV KONJIC Pred kratkim so skoraj na vseh stavbah v centru Slov. Konjic na- mestili lončke s cvetlicami, kar seveda zelo ugodno vpliva na zu- nanjo ureditev kraja. Ker so v za- četku letošnjega leta uredili tudi samo središče mesta, zdaj pa tr- govsko podjetje ureja nekatere starejše trgovske lokale, bo to vse pripomoglo k lepšemu zunanjemu videzu mesta samega. REPUBLIŠKE PROSLAVE DNEVA VSTAJE SE BO UDELE- ŽILO 800 LAŠCANOV Odbor za organizacijo udeležbe na republiški proslavi, ki bo 21. julija v Ljubljani, je na svoji seji sprejel sklep, da se bo te prosla- ve udeležilo okoli 800 Laščanov. Pisarniški pomenek Delo v pisarnah je večkrat zelo pisano. Če je to pisarna občinske- ga odbora SZDL ali občinskega komiteja ZKS in podobno, je delo še pestrejše. Tu se zbirajo in ob- ravnavajo različni dogodki iz da- našnjega razgibanega življenja na- ših občanov, da je delo povrhu še zelo zanimivo, a tudi zahtevno. Ta- ka pisarna pa terja tudi veliko od- govornost od administrativne mo- či, ki mora dobro spremljati živ- ljenje in celo celotne organizaci- je in večkrat hitro ukrepati. Samo malo smo pokukali k to- varišici Kristini na Smarskem, ki že vrsto let dela v pisarni. Obiska ni niti vzela resno, pač pa je resno delala in se nam kar od pisalne- ga stroja ljubko smejala ter se malo pošalila. Presenečena je bila edino v trenutku, ko je »šklocnil« aparat, da je kar za hip ostrmela pri stroju. Dobra pisarniška moč je prava »duša« organizacije, pravijo. To drži. Če je delo na tekočem, če hi- tro lahko postreže s podatki, ki jih vodilni ljudje potrebujejo, da lah- ko naglo rešujejo zadeve, če hitro piše in odgovarja na vloge, je to neprecenljiva vrednost. In tovari- šica Kristina dobro dela, so pove- dali. »Oh, ti nesrečni zapisniki!« je vzkliknila, ko smo jo povprašali o delu. Pa se jih je že navadila, saj ji skoraj nobeden ne uide. Upamo, da jih bo še veliko napi- sala z veselim nasmehom! s Proslave ob zaključku šolskega leta Ob zaključku šolskega leta je bila na osnovni šoli v Mozirju za- ključna proslava, ki so se je poleg -učencev in staršev udeležili tudi predstavniki krajevnih političnih organizacij. Šola je predvideno učno snov kljub pomanjkanju uč- nega kadra v glavnem predelala. Od 368 učencev, ki so obiskovali šolo, je napredovalo v višje razre- de 340 učencev ali 92,40%. 305 učencev je bilo brez slabe ocene. Najboljši je bil 7a razred, v kate- rem ni bilo niti enega učenca s slabD oceno. Tudi šolski obisk je bil v preteklem šolskem letu kar dober, saj znaša 96,9%. Od učen- cev, ki so končali zadnji razred osemletke se jih je največ odločilo za študij na učiteljišču, ekonom- ski srednji šoli in tehnični srednji šoli. Razveseljiva je tudi ugotovi- tev, da ni bilo v preteklem šol- skem letu na šoli niti enega disci- plinskega prekrška. Tudi delo šol- ske zadruge je bilo zelo aktivno. V tekmovanju šolskih zadrug je prejela zadruga dve nagradi, in to radijskih sprejemnik in fotoapa- rat. Denarni izkupiček, ki so ga dobili od prodanih pridelkov, ki so jih pridelali na šolski zemljo, so podarili šolski mlečni kuhinji. V nadaljevanju proslave so učenci izvedli krajši kulturni pro- gram. Na koncu proslave je dobilo 63 najboljših učencev in učenk pismene pohvale. Za najboljša me- sta, ki so jih dosegli učenci na ob- činskem športnem tekmovanju v okviru jugoslovanskih pionirskih iger pa je prejelo 9 učencev di- plome. -er Kako so ravnali z menoj! Bila sem brez dela. Vesela sem bila, da sem končno dobila delo v domu Dušana Finžgarja kot sna-« žilka. Nekajkrat mi je upravnik tudi sam rekel, da sem pridna. Po- tem me je na vsem lepem uprav- nik doma odpustil. Poklical me je k sebi in mi izročil delovno knji- žico. Hkrati mi je hladnokrvno pojasnil, da se moram javiti pri posredovalnici za delo. Taka bliskovita odpoved se mi je zdela nepravilna. Zato sem se pritožila pri inšpekciji za delo, kjer so tudi upravniku doma po- vedali, da tako hitro le ne gre. Vzel me je nazaj v službo — toda to je bila le taktika, saj mi je po kratkem času dal redno odpoved. Povedal mi je še, da je tako skle- nil upravni odbor dijaškega doma. Tudi to se mi je zdelo zelo čud- no, saj so v upravnem odboru iz- obraženi in razgledani ljudje. Ti vendar ne bodo nasedali nekim posebnim muham upravnika. Zato se je mož zanimal pri predsedniku upravnega odbora, če so res mojo pritožbo in odločitev o odpustu obravnavali na upravnem odboru. Ta je povedal, da ne, da pa se hkrati spominja, da je podpisal neko odpoved, ki jo je napisal sam upravnik. Zdi se mi, da je tako ravnanje upravnika doma Dušana Finžgar- ja, tov. Ambroža skrajno nepra- vilno. Angela Poštaj Zagrad 82a Domača zanimivost Sukanec v kuri Na pomlad je bilo. Pred hišo sem cepil drva. Pri delu mi je odletel gumb s suknjiča. Poklical sem ženkico in jo prosil naj mi ga zašije. Prinesla je v igli Za- taknjen precej dolg kos niti, na- kar mi je zašila gumb. Nato si je zataknila iglo za jopico. Ko je v hiši hotela še nekaj zašiti, je ugo- tovila, da igle ni več, skratka iz- gubila jo je. Čez dober teden je za praznik zaklala kuro. Po vseh pravilih jo je začela obdelovati in rezati. Na- enkrat pa je močno zavpila. Še sam sem se hitro pozanimal, kaj da je. Prvi hip sem menil, da se je morda urezala z nožem. Toda ugotovila sva, da se je upiknila v izgubljeno iglo, ki jo je pred časom kura našla in pozobala. Zanimivo je to, da je kura kljub igli v želodcu še kar naprej nesla in da ni kazala znakov obolenja. N. Š. Juriš na Selce V dneh 1. in 2. julija je krajev- na organizacija Zveze borcev Str- mec pri Vojniku ponazorila dvo- dnevni partizanski pohod po poti slavne XIV. divizije. Ob sodelo- vanju s petimi sosednjimi organi- zacijami ZB je 69 članska parti- zanska patrola iz več strani na- padla zlogasno »Kokličevo kme- tijo« na Selcah. Napada na kmeti- jo so se poleg članov patrole ude- ležili še trije bivši aktivisti, pri- bližno tisoč nekdanjih sodelavcev in simpatizerjev OF pa je z borci obujalo spomine na najtežje dni NOV. Razstava tehnične dejavnosti šolarjev Kot v domala vseh krajih okra- ja so tudi šoštanj ski otroci te dni ob zaključku leta priredili zani- mivo razstavo del, ki so jih sami naredili in ki sodijo v tehnično izobraževanje. Razen tega so raz- stavili tudi svoje druge storitve — likovne in podobno. Poplava tudi v Sentjuiju Ob hudih nalivih, ki so zajeli celjski okraj pred nastopom zad- njih vročih dni, je prestopil na- brežje tudi potoček, ki teče skozi Šentjur. Sodijo, da ni posebne škode, razen one, ki jo je voda napravila na poljih. V gostiščih cenike na vidno mesto Tako kot smo potrošniki v trgo- vini navajeni pogledati na vago, smo tudi v gostiščih pred plačilom navajeni pogledati na cenik. To po mojem mnenju ni slaba navada. Le, da je ni možno povsod upora- biti. Tako sem na primer v gostišču »Ojstrica« zaman pogledoval po ceniku. Na žalost ga nisem našel. Morda je le kje. Toda, če je, je zelo dobro skrit. Ko sem celo zve- del, da je pri njih cenik, sem se nehote vprašal, čemu potem ta ce- nik služi. Ali ni morda narejen zgolj zato, da bi zadostili predpi- som. Primer »Ojstrice« žal rti osamljen, zaradi tega tudi menim, da imamo potrošniki pravico za- htevati, da v vseh gostiščih name- stijo cenike na mesta, od koder jih bodo gostje lahko videli. I, G. ROJAKI NA OBISKU Poletna sezona je tu. Mnogo tu- ristov, domačih in tujih si ogle- duje lepote naše dežele. Med temi so tudi naši rojaki iz Amerike in drugih držav, ki se vračajo v svo- jo domovino po mnogih letih. Ro- jaki prihajajo obujat spomine na svojo mladost, ljubezen in tudi ža- lost. Tudi Ivana Sasek in Jože Klemen sta prišla v domovino, da bi si ogledala napredek, katerega smo dosegli po vojni. Vprašali smo jih za vtise — ta- kole so odgovarjali: 0 »Kako vama ugaja pri nas?« I. SASEK: »Veliko se je spre- menilo. V Jugoslaviji sem namreč že tretjič. Prvič 1950. leta, potem 1956., no in letos. Če primerjam stanje, kakršno je bilo ob mojem prvem obisku in letos, moram re- či, da ste zelo, zelo napredovali. Takrat si nisem mogla mnogo ku- piti, danes pa dobim kar hočem. Vidim, da ste zgradili mnogo no- vih tovarn in stanovanjskih blo- kov in kamor pridem, povsod je vse lepo urejeno. Posebno mi uga- jajo ljudje, ker so vsi tako pri- jazni.« J. KLEMEN: »Prvič sem na obi- sku v domovini. Prej nisem imel priložnosti, da bi prišel in še bolan sem bil večkrat. Da, dosegli ste velik napredek. Preden sem odšel v Ameriko, nisem mogel dobiti nikjer službe in še brezposelnost je bila velika. Zdaj pa vidim, da so vsi ljudje preskrbljeni« »Zakaj in kdaj ste odšli v Ame- riko?« I. Sasek: »V Ameriko sem odšla 4. marca 1913. leta. Težko mi je, kadar se spomnim tega dne. Ta- krat sem zadnjič videla mamo in očeta. — Za to pot sem se odločila zaradi mnogoštevilne družine. Dve sestri sta že bili tam in poslali sta mi karto. Drugače ne vem, če bi bila šla« J. Klemen: »Kaj sem hotel, mo- ral sem iti, ker ni bilo nikjer za- služka. Hm, hitro mine čas, od te- ga je že štirideset let!« »Imate v Ameriki kakšne kul- turne ustanove ali društva?« I. Sasek: »Da, slovenski izse- ljenci imamo društvo SNPJ (Slo- venska narodna podporna jedno- tM). Posamezna društva SNPJ p« imajo svoja imena in tudi števil- ke. Društvo pomaga članom, če so bolni ali pa če so v stiskah. Nekaj časa sem bila tajnica našega dru- štva v Indianapolisu. Delo je bilo prenaporno, zato sem ga morala opustiti. V teh društvih imamo tu- di svoje zbore, ki se uče naše na- rodne pesmi in včasih prirejajo razne koncerte in sodelujejo tudi na mitingih.« J. Klemen: »Sestra je že pove- dala kakšna društva imamo pri nas. Imamo tudi svoje prostore, kjer se navadno zvečer zberemo in obujamo spomine in igramo karte, da čas hitreje mine.« Z Ivano Sasek je prišla tudi njena vnukinja Kathy Sasek. Kathy si je že dolgo želela, da bi obiskala Slovenijo, predvsem pa rojstni kraj svoje stare mame. Če- prav ne zna govoriti slovensko, pa vendar se zdi, da razume ljudi, kaj govore. »Kathy, kakšen vtis ste dobili o naši deželi?« smo jo vprašali. »■Moram reči, da je vaša dežela čudovita. Moja stara mami mi je pripovedovala o njej. Sedaj vidim, da mi je povedala še premalo. Te vaše gore in morje ... vse je tako lepo!« »■Vidim, da vam ugaja pri nas Mogoče vas je kaj posebno navdu- šilo?« »■Da, hoja v gore.« »Pridete še kdaj .v našo deželo?« »Upam, da jo bom lahko videla vsaj še enkrat. Z navdušenjem bom pripovedovala mojim prijate- ljicam o vaši deželi, ljudeh in o vsem, kar sem videla.« Vsaka lastovka se rada vrne v svoje gnezdo in tudi naši rojaki. Niso razočarani. Videli so svojo domovino na novi poti k izgradnji trdih temeljev socializma. Radi se vračajo v svojo domovino, da jo vidijo v novi luči, v boljšem živ- ljenju. Njih je pregnala iz domo- vine lakota in pomanjkanje dela Danes so ponosni, da tega ni več in da lahko vidijo svoje brate in ostale delavce s smehljajem na ustih. K. Z. CELJSKI TEDNIK STEV. 26 — 14. julija 1961 ^^^ TELESNA VZGOJA IN ŠPORT BROONIK - 7.466 točk, TUDI KOLNIK IZBOLJŠAL DOSEDANJI DRŽAVNI REKORD _ KOPICA VRHUNSKIH IZIDOV Trije deseterobojci. Od leve: Kolnik, Vravnik in Brodnik Redki, ali celo edinstveni so primeri, da bi bilo na enem at- letskem mitingu, kakršen je bil v soboto in nedeljo v Celju, dose- ženih toliko vrhunskih izidov, kot jih je bilo to pot. Mnogim dr- žavnim in republiškim rekordom so se priključili še celjski in oseb- ni. Skratka, celotno tekmovanje v atletskih mnogobojih je mini- lo z znamenju odličnih rezulta- in na splošno zadovoljstvo vseh. Pa začnimo pri deseterobojcih. Že začetek je obetal, da se bo bor- ba za najboljše mesto vodila med Kolnikom in Brodnikom. Brod- nik je bil odličen, Kolnik še bolj. Tako je bilo vse do devete disci- pline. In šele zdaj, tik pred za- ključkom izredno napornega tek- movanja, je prišlo na vrhu lest- vice do spremembe. Brodnik je z odličnim metom kopja (70,24 m) ne samo dohitel, temveč tudi pre- hitel svojega klubskega tovariša. Pa ne samo to; oba tekmovalca sta že po deveti disciplini prema- gala mejo sedem tisoč točk in s tem zrušila dosedanji državni re- kord. Do konca je preostala le še ena disciplina, najtežja med de- setimi — tek na 1500 metrov. Oba sta tekla previdno, morda celo preveč. Vendar je bil Brodnik neprimerno boljši, saj je z rezul- tatom 4:48,0 zbral 343 točk, med- tem ko se je moral Kolnk s ča- som 5:40,0 zadovoljiti le z 41 toč- kami. Borba med velikima tek- movalcema je bila s tem zaklju- čena. Inženir Jože Brodnik je za- sedel prvo mesto in zbral 7466 točk. S tem rezultatom bi se na zadnjih olimpijskih igrah plasi- ral na peto mesto! Miro Kolnik je bil drugi z 7087 točkami, kar bi na rimski Olimpijadi zado- stovalo za osmo mesto! Oba sta porušila dosedanji državni re- kord, Brodnik pa je postavil no- vega, s katerim se uvršča med najboljše deseterobojce na svetu sploh. Njun nastop pa je navrgel še nekaj osebnih in celjskih re- kordov. Tako je Brodnik posta- vil kar pet osebnih in med njimi en celjski rekord (skok v višino), Kolnik pa enega in to v teku čez visoke ovire. Oba pa sta dosegla naslednje izide: (prvi rezultati so Brodniko- vi, drugi pa Kolnikovi): 100 m: 11,5 — 10,7; daljina: 6,67 — 7,14; krogla: 14,35 — 13,77; višina: 186 — 174; 400 m: 50,6 — 50,4; 110 m: 14,8 — 14,9; disk: 40,58 — 39,61; palica: 400 — 420; kopje: 70,24 — 54,13; 1500 m: 4:48,0 — 5:40,0. Za- nimiva je primerjava njunih medsebojnih nastopov. Od dese- tih disciplin je bil Brodnik v še- stih boljši od Kolnika. Ostala mesta v deseteroboju so zasedli: 3. Ledič (Dinamo) 6187, 4. Sluga (ŽAK Ljubljana) 5254, 5. Vravnik (K) 5183, 6. Kecman (Par- tizan) 5175 in 7. Zilnik (K) 4622 točk. Izredno zadovoljiv je uspeh in plasrrmn mladinca Kladivarja, Vravnika. Istočasno z deseterobojci so se pomerile tudi najboljše jugoslo- vanske atletinje v peteroboju. Z devetimi točkami prednosti je zmagala Ljubljančanka Irena Škerjanc, ki je zbrala 3843 točk. Na drugo mesto pa se je plasira- la članica Kladivarja, Nataša Ur- bančičeva, ki je dosegla 3834 točk. Tretja je bila tekmovalka Mla- dosti iz Splita, Dunja Jutronič s 3695, četrta Stanka Perišič iz Sa- rajeva 3529, peta Ostrovška iz mariborskega Branika 3510:, še- sta Cedejeva 3176 itd. Miting pa je dal še dolgo vr- sto drugih odličnih rezultatov. Ta- ko je Kunej postavil državni in slovenski rekord pri skoku v vi- šino za pionirje z rezultatom 163 cm. Koklič je v isti disciplini do- segel osebnega z višino 181 cm. Nadalje so tekačice Šerbec, Silan, Cede in Lubej dosegle v štafeti 4 krat 1000 metrov s časom 49,5 najboljši letošnji izid v državi. Razen tega je Šerbčeva v teku na 200 metrov postavila državni re- kord za mlajše mladinke (26,2) Kramaričeva pa na isti progi dr- žavni rekord za pionirke v času 27,2. In končno, osebni in celjski rekord je postavil tudi Peterka v metu kladiva z rezultatom 50,76 metra. V tej disciplini je bil od- ličen še mladinec Vidmajer, ki je vrgel člansko kladivo 50,60 metra daleč in s tem zabeležil osebni najboljši izid. NOVA OBRATNA AMBULANTA CINKARNE Otvoritev nove obratne ambulante Cinkarne, je v pozdravnem govoru med drugim dejal direktor tovarne tov. llil- bert Kamilo, sodi v vrsto doprinosov ko- lektiva k proslavi dvajsetletnice revo- lucije. V Cinkarni so gojili dolgo vrsto let težnjo po ureditvi zdravstvene službe. Stari in neprimerni prostori ambulante niso bili primerni za uspešen razvoj te službe. Zato je kolektiv pred približno enim letom začel z lastnimi sredstvi in pomočjo Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje z gradnjo novih prostorov obratne ambulante, kii so bili v petek dopoldne izročeni svojemu namenu. Z novo ambulanto je njen kolektiv, k,i ga vodi dr. Gabrijel Hrušovar, dobil naj- boljše pogoje za uspešno delo in uve- Od 3. 7. do 8. 7. 1961 je bilo rojenih 22 dečkov in 19 deklic. Poročili so se: Milan Srebot, krojač iz Globokega, in Danfijela Jagonak, krojačica iz Celja. Jožef Sovič, zidar iz Celja, im Antonija Tepež, čistilka iz Celja. Alojzij Tajn- šek, uslužbenec LM iz Celja, in Marga- reta Kranjc, bolniška strežraica iz Trno- velj. Viljem Lampret, delavec, in Eva Točko, bolniška strežnica, oba iz Celja. Leopold Salobir, geometer, in Cvetk a- Angela Bornšek, katastrski referent, oba iz Celja. Ivan Ribnikar, univerzitetni asistent in Ana-Ksenija Zeleznik, pred- metna učiteljica, oba iz Šoštanja. Janez Rojnik, upokojenec, in Terez/ja Mast- nak, upokojenka, oba iz Celja. Želko Zagajšek, absolvent medicine iz Ljub- ljane in Angela Rehar, odkupni refe- rent iz Celja. Umrli so: Marija Hribšek, gospodinja iz Celja, stara 44 let. Franja Golob, gospodinja iz Celja, stara 72 let. Ljudmila Korošec, gospodinja iz Stranic, stara 42 let. Mak- similjan Medved, samostojni mlinar iz Podčetrtka, star 52 let. Ivan Lužnik, de- lavec iz Celja, star 51 let. Antonija Štefaneič z Vranskega je padla s skednja in si poškodovala gla- vo, roko in nogo. — Ivan Ravnak iz Za- dobrove si je pri delu poškodoval oko. — Pri padcu s kolesom si je nogo po- škodoval Rafael Trobiš iz Pečovnika. — Dušan Boršič iz Ljubljane je v Grobel- iiem padel z voza in si zlomil roko. — V Šaleku pri Velenju je kača pičila 14- letno Danico Dobelšek. — Amalija Vi- denšek s Kersnikove ulice je padla In dobila poškodbe v kolku. — Janez Ko- vačič je v Bonarju pri Pristav: padel s češnje in si zlomil nogo. Ježe Štampe iz Trnovelj si je pri delu poškodoval hrb- tenico. — Marija Moškon iz Veternika je padla in si poškodovala nogo. NOVA STOJNICA Te dni se je na ograjenem pro- storu, na vogalu doma OF, pojavi- la lična stojnica, na kateri so raz- porejeni najrazličnejši spominki, pa tudi razglednice. Kot vse kaže. se je za to celjsko novost zavzelo domače Olepševalno in turistično društvo. PLENUM STRELCEV Jutri, v soboto 15. t. m. se bo ob petih popoldne začel v posebni sobi Zdraviliškega doma na Do- brni plenum Okrajnega strelskega odbora. V osrednji točki dnevnega reda bodo razpravljali o vlogi ob- činskih strelskih odborov pri utr- jevanju strelskih družin. ljavljanje. Ambulanto so namreč gradili v času, ko se je tudi področje delovne niedKline močno razgibalo. Zdaj bodo imeli v tej ambulanti vse pogoje za kulturno obdelavo človeka, imeli bodo možnosti za razvoj enovite medicine, ki vsebuje kuratlvo, kot zlastri še preven- tivo. Zlasti pa bo nova ambulanta nu- dila se boljše pogoje za strokovno izo- braževanje kadrov na področju medi- cine dela. Tako bo tudi ta kolektiv imel možnost strokovno znanstvenih prispev- kov k ugotovitvam delovne medicine. Skratka nova ambulanta odpira kolek- tivu možnosti izredno bogatega in plod- nega dela. V novi ambulanti so vsi potrebni pro- stori za splošno ordinacijo, za rentgen, centralno kartoteko, nadalje prostori za zobno ambulanto, za psihologa dela, za patronažno sestro, laboratorije, za oseb- je in podobno. Ob otvoritvi nove obratne ambulante sta kolektivu Cinkarne kot tudi ambu- lante čestitala pomočnik sekretarja za zdravstvo LRS dr. Saša Cvahte ter pred- sednik sveta za zdravstvo pri OLO Ce- lje dr. Marjan Bele. Slavnosti pa so se poleg ostalih udeležili še Cveto Pelko, Franc Rupret, dr. Janez Lovšin, Miilan Loštrk in drugi. Krompir 30 (53—40), čebula 100—120 (100—150), česen 160 (100-200), fižol stročji visok 90—100 (100—120), fižol, stročfi ni- zek — (80—100), fižol, zrno visok 90—150. (150), isolata 40—50 (50—80), špinača — (100—150), cvetača 50—70 (60—100), radič: — (100), ohrovt 50—40 (40—60), peteršilj 100 (120—150), pesa 50—70 (60—80), ra- barbara — (140), koleraba 50—40 (40—80). redkev — (40), redkvica — (100), ko- renjček 60—75 (60—80), paprika 160—180 (—), paradižnik 90—120 (—), gobe sveže — (200-500), jabolka 70-80 (50-80), hruške 70—104 (90—110), maline — (200—230), marelice 80—120 (70—100), borovnice — (100—130), jagode — (550), jajca 25 (23— 25), kokoši — (700—ilOOO), piščanci — (480), zajci — (250—800). Trg je bil dobro založen. Se vedno pa primanjkuje perutnine in jajc. Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor. Poskusimo Peti člen pred kratkim sprejetega odloka o videzu naselij in javni snagi v občini Celje med drugim pravi: Dvorišča in ostalo utrjeno okolje stanovanjskih in dru- gih stavb mora biti stalno urejeno in vzdrževano. Omo- gočen mora biti reden odtok padavinske vode in temeljito čiščenje. Divja zarast (plevel) se mora stalno odstranjevati. Tako odlok, oziroma njegov člen. V resnici pa? Samo kratek sprehod po celjskem mestu nam pove, da smo v mnogih primerih daleč od teh lepih besed in da so mnoga dvori- šča, okolja hiš ter zelenice vse prej kot skrbno ali primerno oskrbovane in urejene. Zato, zaenkrat le splošen poziv vsem prizadetim, da po- manjkljivosti odpravijo, pri- hodnjič pa konkretno, če prvi nasvet ne bo zalegel. Poskusi- mo. -an VRHOVSEK 1:09.9 NA STO METROV HRBTNO Končno smo tudi Slovenci dobili plavalca hrbtnega slo- ga, ki je stometrsko progo preplaval v boljšem času od ene minute in deset sekund. To se je posrečilo mladincu celjskega Neptuna, Dani ju Vrhovšku, ki je na tej progi dosegel čas 1:09.9. Bilo je to na tekmovanju drugega kola slovenske plavalne lige v Vid- mu-Krškem, kjer so se morali plavalci in plavalke Neptuna ponovno zadovoljiti s četrtim mestom, navzlic temu, da so zbrali za skoraj dva tisoč točk več kot v prvem zavrtljaju. Kakor prvo kolo, tako je tudi drugo potrdilo, da ima Ljub- ljana najmočnejšo ekipo tek- movalcev in tekmovalk in na- dalje, da imajo pri Neptunu zelo močno moško, toda pre- več slabo žensko vrsto. Dani Vrhovšek ŽNK CELJE novi član SCL V nedeljo je bila v Ljubljani povratna in hkrati zadnja tekma kvalifikacijskega turnirja za vstop v slovensko consko ligo, v kateri sta se pomerila domači Grafičar in enajstorica železničarskega no- gom3tnega kluba iz Celja. Kakor v prvi tekmi, ko so Celjani po- vsem nadigrali grafičarje, tako je premoč žsiezničarske enajstorice prišla do izraza tudi v povratnem srečanju. Navzlic temu, da so ime- li gostje v obeh polčasih več od igre, so zabili en sam gol, ki ga je dosegel odlični Belcer. S to povsem zasluženo zmago so si Celjani zagotovili mesto v druž- bi najboljših slovenskih nogomet- nih enajstoric. To je lep uspeh; re- zultat trdega in požrtvovalnega dela. Tako bo imelo Celje tudi v naslednji tekmovalni sezoni v tej ligi dva predstavnika — Kladivar- ja in ŽNK Celje. V odločilni tekmi je zmagovalno moštvo nastopilo v naslednji po- stavi: Radoševič-Perovič, Vidmar- Vodnik Boško Jaramaz, odlični peterobojec celjske »»kipe JLA Zupan, Reberšak, Herič-Cencen. Belcer, Devčič, Letner, Regner. Igralci 2NK Celja Tudi lovci Obletnico dneva vstaje ter praznik Celja bodo počastili tudi lovci, člani družine Hum. Tako bo- bo v nedeljo, 23. julija pripravili pri Petričku tekmovanje v stre- ljanju na glinaste golobe. ZMAGA SLOVENSKIH TELOVADCEV TINE ŠROT — TRETJI V nedeljo je bil v Passauu prijateljski dvoboj v vajah na orodju med reprezen- tancama Slovenije in Bavarske. V slo- venski vrsti je nastopil tudi član gabr- skega Partizana Tine Šrot, ki je v skupni oceni zasedel tretje mesto za Cerarjem (47.15 točke) in Trojarjem (46.10), Šrot pa je zbral 46.05 točke. Naj- boljši domačin je bil šele četrti: ŠAIIISTI ZA 20. LETNICO VSTAJE Med organizatorje prireditev na čast dvajsete obletnice vstaje so se vključili tudi šahisti. Tako se bo v soboto, 22. 7. ob devetih dopoldne začel v mali unionski dvorani šahovski brzoturnir reprezentanc slovenskih mest. Med njimi bo tu- di ek;pa iz Celovca. Drugi dan, to je v nedeljo, 23. tega meseca, pa bo na vrsti še dvoboj mestnih re- prezentanc Celja in Celovca v šahu. POKAL - ZA EKIPO LJUBLJANSKE GARNIZIJE Minuli četrtek in petek je bilo na sta- dionu Borisa Kidriča atletsko prvenstvo pripadnikov zagrebške vojne oblasti. Za- nimanje za ta nastop je bilo upravičeno, saj so mnogli rezultati govorili o viso- kem nivoju atletike v armadi. Razen tega pa smo videli tudi nekatere znane atlete in reprezentante, kot Grujiča, Murata, Žižiča, Tomiš-ča itd. Izredno do- bri so bili rezultati pri skoku v višino, kjer je žižič postavil nov rekord JLA z rezultatom 186 cm, ki pa žal ne bo pri- znan, ker so potrjeni le tisti vrhunski rezultati za rekorde JLA, ki so doseženi na vsearmijskem tekmovanju. V efcipnem ocenjevanju je zmagala ekipa Ljubljane z 23.535 točkami, drugi so bili Celjani 22.975, tretji tekmovalci iz Zagreba 20.892 in četrti atleti reške garn;!zije z 19.841 točkami. V posameznih disciplinah pa so zma- gali: 100 m: Gamza (L) 11.9; 400 m: Gru- jič (Z) 49.6; 800 m: Gruj.č (Z) 1:52.2; 1500 m: Ambrlnac (L) 4:02,0; 5000 m kros: Murat (Z) 11:40.6; 5.000 m: Krstič (C) 16:51.8; 4 krat 100 m: Ljubljana 46.1; 4 krat 400 m: Ljubljana 5:40.4; višina: Zižič 186, Tomišič (oba C) 183; daljina: Spasojevič (R) 6.47; troskok: Supek (L) 13.58; disk; Popovtič (C) 40.0 krogla: Popovič (C) 14.10; kopje: Kač (R) 55.13. Zelo zanimivo je bilo tudi tekmovanje v peteroboju. kjer je nastopilo osem atletov. Zmagal je Pero Duvjak iz Ljub- ljane, ki je zbral 2.855 točk. Predstav- nika celjske garnizije Jaramaz in Vladi- čič sta se plasirala na tretje oziroma četrto mesto. Kakor na začetku, ko je tekmovalce pozdravil generalni major tov. Hočevar, tako je bila tudi ob zaključku uspelega dvodnevnega mitinga krajša slovesnost, pri kateri je zmagovalna ekipa Ljublja- ne prejela v dar lep pokal. Iz vrst najboljših tekmovalcev je bila sestavljena reprezentanca zagrebške vojne oblasti, ki bo 21. in 22. tega me- seca prav tako v Celju, nastopila na vsearmijskem prvenstvu. i NE POZABITE! i Dne 21. in 22. julija bo na i stadionu Borisa Kidriča v Ce- 4 lju vsearmijsko prvenstvo v i atletiki. Nastopili bodo naj- 4 boljši atleti vseh štirih vojnih i oblasti, nadalje mornarice, le- 4 talstva in garde. Vsekakor iz- 4 reden in visoko kvaliteten 4 športni dogodek, ki sodi med 4 največje športne prireditve 4 pripadnikov JLA v poča^t ~ev 4 dvajsete obletnice rev iiuci Predsedstvo Zveze kmetijskih zadrug Celje, Cankarjeva l/I GELEE ROTALE — MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo doiMt« v vseh lekarnah. Lekarne, ki prepa- rata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani. KUPIM UNIVERZALNI cik-cak šivalni stroj ku- pimo. Ponudbe na Bolnišnica Vojnik pri Celju. KUPIM razne ostanke blaga. Lebarič, Predel 24, Šmarje pri Jelšah. RAZPISI Upravni odbor Delavske univerze Celje razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji: srednja izobrazba oz. ustrezna kvalifikacija za samostojno računovod- sko delo. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe pošljite do 31. julija 1961 na upravo Delavske univerze Celje, Mal- gajeva ulica 4, p. p. 73. Podrobnejše in- formacije prav tam oz. po telefonu 30-24. SVET LEKARNE LAŠKO razpisuje natečaj za delovno mesto FARMACEVTSKEGA TEHNlKA(-ico) z večletno prakso. Osebni dohodki se določijo s Pravilni- kom o osebnih dohodkih Lekarne. Rok natečaja: 14 dni oziroma do zasedbe de- lovnega mesta. MELBROSIN — preparat cvetnega prah« in matičnega mlečka (GELEE ROiALE) garantiramo znanstveno stabiliziran proizvod MELBRO — COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še ni- majo, naj ga nabavijo pri »Kemofar- maciji« v Ljubljani. Uredništvo Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 uprava: Celje, Trg V. kon- gresa 5 — poštni predal 152 — tele- fon 23-75 in 20-89 — Tekoči račun pri Narodni banki Celje: 603-ii-i-b56 — izhaja ob petkih — letna naroč- nina 800, polletna 400, četrtletna 200 din — Inozemstvo 2.400 din — posamezna številka 20 din — rokopisov ne vračamo. ZANIMIVOSTI Abdul E'Krim in Mehmed Junis BORCA PRVE CELJSKE ČETE STA BILA PALESTINSKA ARABCA Med borci prve celjske čete, ki so 27. avgusta po junaškem boju v go- rečem mlinu pod Šentrupretom tragično padli, sta bila tudi Junis iti Krim. Generalpodpollkovnik Pc>ter Stante-Skala, kii je bil drugi komandir čete v svojih spominih pravi, da sta bila odločna in pogumna borca. O obeh bor- cih, ki jih je slučaj zanesel med celjske prvoborce, se doslej ni vedelo ne- zanesljivega. Nekateri so bili mnenja,, da sta bila Novozelandca, drugi pa spet da sta bila Arabca. Posrečilo se nam je priti do zanesljivih podatkov, ki so močno razjasnili slučaj, fci je za prve partizanske grupe v Sloveniji gotovo posebnost. Po- datke smo dobili pri Vladki in Dušanu I1ERCOGU: Cret... Kraj, kjer sta v julijski noči iz transporta skočila Junis in Krim. Bele čr- tice kažejo smer njunega bega, puščica pa hišo, kjer so med ivojno živeli Hercegovi, gostitelji obeh beguncev do odhoda v par- tizane j Hercogovi so stanovali v hiši v Cretu številka 71, v zadnji hiši ■a sedanji Drameljski cesti. Hiša je bila takrat bolj na samoti kot je danes, sredi polj nasproti no- vozgrajene Tovarne organskih barvil. Bilo je prve dni julija 1941. Hercogovi so rahlo spali. V stal- ni napetosti v dneh, ko so Švabi selili zavedne Slovence, so pri- čakovali najhujše. Tista noč je bila hladna. Neka- ko med tretjo in četrto uro zju- traj je Dušan Hercog slišal pri- tajeno trkanje. Sprva je pomislil na gestapovce, ko pa je trezneje pomislil, da bi gestapo gotovo po- vzročila večji trušč, je šel odpi- rat. Na odprti verandi pred vrati je presenečen zagledal dva moška. Eden se je pravkar pobiral s tal, drugi pa stal z dvignjenimi roka- mi in vpraševal po angleško: — Are you German? Ste Ne- mec? Dušan je hitro ocenil položaj in oba moža, odvrnil njun sum in ju spravil v hišo. Kmalu so bili vsi na nogah... Hercogovi so gledali oba mlada moža. Eden je bil naseden, drugi visok. Ne, gestapovska maškera- da to gotovo ni bila. Bila sta temnopolta in oba ranjena. Večji je imel na sebi angleške vojaške hlače, srajco, pulover in čepico. Imel je do krvi obdrgnjeno bra- do. Manjši je bil le v kratkih spodnjicah, v vojaški bluzi. Imel je rano na glavi. Oba sta bila bo- sa, okrvavljena, preplašena in dr- getala sta od hlada, saj sta se po vseh štirih plazila skozi rosno travo. Hitro so ju nahranili, jima oči- stili rane in ju obvezali. Nihče od Hercogovih ni znal angleško, toda za prvo silo so se sporazumeli. Bilo je jasno, da sta pripadnika angleških kolonial- nih čet, ki sta uspela pobegniti z vlaka. Tiste dni so skozi Celje vo žili številni transporti zavezniš- kih vojakov na poti v ujetniška taborišča... Naslednje dni so pri Hercogo- vih premagovali jezikovne teža- ve. Pomagali so si s kretnjami rok in slovarji Preko Krušiča in Lenke Gabrovčeve so bili o be- guncih obveščeni tudi celjski akti- visti. Povrnimo se k obema »Angle- žema«. S ' pomočjo slovarjev so Hercogovi o njiju zvedeli kdo in od kod sta. (Tak droben angleško- nemški slovarček je tov. Hercog pred nevi ponovno našel, v njem pa njuni imeni in kraj od koder sta. To je poleg arabskega pod- pisa enega od obeh zelo važen in zanesljiv dokument). Manjši je bil Abdul E. Krim, narednik, star enaindvajset let. Govoril je odlično angleško. Višji je bil Mehmed Junis, vojak, star 19 let. Krim je bil po poklicu se- dlar, Junis pa kmečki sin. Poro- čen je bil le Krim. Oba sta doma iz Djurusluma (kraj je zapisan fo- netično in bi bilo zaenkrat nemo- goče ugotoviti točno ime) v Pa- lestini. Ker pa so se med tem ča- som politične meje Bližnjega Vzhoda spremenile, je težko reči ali je njuna ožja domovina v se- danjem Izraelu, Jordanu, Liba- nonu ali pa v sirijskem delu Združene arabske republike. Mehmed Junis in Abdul Krim sta bila ujeta na Kreti, kjer se je tolklo veliko angleških kolonial- nih čet, med temi tudi Novoze- landci, zato so bila mnenja o na- rodnosti obeh zelo deljena. Nem- ci so z ujetniki grdo ravnali. Zato so mnogi poskušali pobegniti. Ju- nis in Krim sta povedala, da sta skočila iz vozečega vlaka (na rampi v Cretu) in se pri tem po- tolkla. Njun pobeg je bil gotovo organiziran, saj sta mislila, da sta izskočila v Zidanem mostu, za katerega sta vedela, da je na novi meji med Nemčijo in Italijo. Toda kaj več o tem očividnem načrtu Hercogovi niso zvedeli... (Dalje prihodnjič) Na morje, na dopust greste dekleta. Kaj naj natvezim vam v vezilo za slovo? Da morje doživetja vam obeta? Da vreme sončno bo za vas, lepo? Da sonce bi lepo vas osmodilo. da fantje zagoreli vsak večer obkrožali bi vas kot morsko vilo in stiskali za vas se v gost špalir... Želim romantike vam ob zatonu, ko sonce se v morje ko- pat gre, da ko dvanajstič udari bat po zvonu, še ne razdate pamet in srce. Pomnite, da sonca ni brez sence, da moč laži se ob veče- rih veča, da včasih rado se sprevrže v čenče, kar prej veljalo je kot čista sreča. Zato dekleta: Hodite po desni, varujte se pripeke, ki smodi! Ni vsak zlat, ki poje lepe pesmi in ženin vsak, ki sladko go- vori. Varujte se, če kdo pred psi vas straši in vas prijazno v svojo barko vabi. Razlika je le v tem, da fant počasi, a »cu- cek« v vodi vas na hitro zgrabi... KOMU ZVONI? ZVONI TEBI! Pretekli teden je ves kulturni svet pretresla nepričakovana novica o nesrečni smrti enega največjih ameriških pisateljev Ernsta Hemingwaya. Po daljši bolezni se je znova odpravljal na lov, pri čiščenju puške pa se je orožje sprožilo ... Ernst Hemingway je bil rojen pred 63 leti v Michiganu v Ame- riki. Divjina mičigenskih gozdov ga je privlačila že kot dečka, kot mladenič pa je že začel izpovedo- vati svoje vtise s pisano besedo. To kar je pisal, kar je ljubil in spoštoval, to je bil Hemingway tu- di sam. Odločen, preprost, pogu- men in odkritosrčen. Svoje roma- ne, novele in reportaže je doživ- ljal in je v tem popolnoma podo- ben svojemu rojaku Jacku Lon- donu. Proti koncu prve svetovne voj- ne se je Hemingway kot vojni do- pisnik znašel na evropskem boji- šču. Tu je nastal njegov znamenit roman, ki je gola obsodba vojne — »Zbogom orožje«. Po vojni je kot pisatelj pisal o »izgubljeni generaciji«, veliko je potoval, njegova strast pa so bile bikoborbe, potovanja, lov in nevar- nosti. Ko se je svobodoljubni in na- predni svet spoprijel prvič s fašiz- mom, je Hemingway spet krenil na pot. Doživel je špansko revo- lucijo, ki jo je opisal v impresiv- nem romanu »Komu zvoni«. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je nemirni pisatelj najprej priklju- čil Kitajcem v boju proti Japon- cem, pozneje pa je bil na strani francoskih partizanov. Hemingway je bil umetnik, kate- rega življenje samo je bilo razbur- ljiv roman. Prepotoval je Afriko, lovil zveri, se boril s prirodo in stihijo. Padel je z letalom ob tla, se ponesrečil, potem se je izlizal in prijel za pero. Nastala je čudo- vita reportaža »Sneg na Kilimand- žaru«. S svojo jahto je križaril po Karibskem morju, leta je živel med Kubanci in tam zasnoval svo- jo mojstrsko novelo »Starec in morje«. Bil je telesno krepak, bra- dat, pisal je stoje in v dušku, po- tem pa spet v dušku krenil na no- va potovanja, novim doživetjem nasproti. Kot je živel, je tudi umrl nenavadno: — Komu zvoni?, vpra- šuje v posvetilu svoje knjige in odgovarja: — Zvoni tebi! — c. k. Ernest Hemingway — Nobelov nagrajenec, najvidnejši pisatelj našega časa je mrtev. TA EMANCIPACIJA Dekleti se srečata in se sredi ulice navdušeno poljubujeta. To vidi mlad moški in nejevoljno za- brunda: — Tako je to dandanes! Ženske se vse preveč ukvarjajo s stvarmi, ki pripadajo moškemu spolu ... — Saj razumete? (KOZERIJA) Še dobrih reči se preobješ, kaj se ne bi slabih. Saj razumete? Nekje se je nabralo preveč bi- rokratov, ki so nekoč bili dobri, zdaj pa so postali coklje. Saj ra- zumete, ali ne? Toda tam niso razumeli nove- ga časa, pa so po birokratsko re- ševali problem. Zmanjšali bomo število birokratov in birokracije bo manj, so si dejali. Kadar potegne vihar čez pla- njavo, podere le krhko rast, tr- dožive bilke imajo pregloboke korenine, da bi jih izruval. Tako so tudi storili. Dali so sapam svobodo, da se je razvila v hru- pen pišč, kar pade naj pade ... Toda kot ima vse svoje stop- nje, jih ima tudi birokracija. Hirarhija je trdoživa reč. Zato so birokrati višjega »ranga« proglasili nedotakljivost svojih vrst. Napisali so ganljive odpustnice, namenjene onim na nižji lestvici birokracije. Toda ker že tako čas veleva in ker z ljudmi ne kaže rav- nati kot s številkami (kak čudovit napredek), so se odločili za human postopek. Odpustnice so izročili človeku, ki je bojda imel odnos in nastop, ki je z dobročutnim pogledom poškilil čez naočnike in z nasmehom podiral ovire največjim težavam z učinkovito krilatico: — Saj razumete? — Tako je šel naš »vrtnar« s trnjem v rokah med ljudi... Trkal je na vrata, zavijal med grede hišnih vrtov, plezal po stopniščih, lezel v kleti, se potil ob pripeki in se zamakal v potu svojega obraza. Trudil se je, da bi ublažil presunljive novice, se nasmihal, dopovedoval in tolažil: Saj vendar razu- mete? Živemu človeku se vse pripeti, tudi najneverjetnejše reči. Zelo mi je žal! Sočustvujem! Toda saj razumete?... Kup »trnjevih« pol belega, a s črnim popisanega papirja se je manjšal v njegovem naročju. Pri vsakih vratih eden manj, po vsakem nasmehu in izrečenem sočutju. Poteklo je dopoldne, minil je obed in večer se je kradel v hodnike in na stopnišča. Raznašalec je štel preostale liste... Skelele so ga oči in obrazne mišice so se od nasmihanja utrudile. Še malo in težavna pot bo končana... Zleknil bo utrujene noge po kavču in razmišljal o življenju, ki preseneča. Osemintrideset, devetintrideset... Toda kaj za vraga je to. Prebledel je od strahu. Smeh mu je uplahnil. Čisto natančno je vedel, da so napisali štirideset odpustnic. Kje je štirideseta? Jo je res izgubil, ali pa kje pustil dve? Nič, tako je sklenil, drugi dan bo vzel dopust in ponovil pot, da jo najde. Ko pa je bolj mrtev kot živ prišel domov, ga je na mizi presenetila petdeseta odpustnica. Toda kot krpa je prebledel, glasila je na njegovo ime. Suha, brez tolažbe, brez nasmeha, brez krilatice: — Saj razumete? — -ček Milko Jagodič: Prvo vkrcanje (odlomki iz dnevnika) Mladi Celjan Milko Jagodič, dijak Srednje pomorske šole v Piranu, se jet v juniju kot vsi drugi dijaki drugega letnika prvič vkrcal kot »član po- sadke« na ladjo LABOR, ki pripada veliki obalni plovbi, katera ima svoj sedež v Piranu. Bodoči pomorščak je že znan našim bralcem, saj nam je že nekajkrat poslal svoje prispevke iz Pirana. Tokrat smo pomolili nos v njegov dnevnik, ki ga je pisal med vožnjo po Severnem Jadranu: Četrtek, 15. junija: ... V Novi sem prišel že dopoldan. »Laborja« še ni bilo v lulki. Da bi si pregnal pričakovanje in nestrpnost sem se »sprehodil« iz avtobusom do Selc. No, ni dolgo trajalo, ko sem v kanalu zagledal »Laborjeve« jam- bore. Vedel sem kakšna ladja je, saj sem jo večkrat videl v Pira- nu. Zdaj ise je začela tekma. Po- hitel sem nazaj v Novi, da bi bil pred ladjo v lulki. Toda znova sem bil malice razočaran. Nisem se smel vkrcati, ker je ladja s ipo- sadiko vred prestajala carinski pregled ... Šele čez dve uri sem smel stopiti na njeno palubo ... Ladja mi je bila takoj zelo všeč enako njena posadka, ki me je takoj obkrožila in obsula z vpra- šanji ... Kapitan barba Jerman je bil prijazen, da me je hitro minila trema. Odkazal mi je ka- bino prvega oficirja, ki je bil ta čas na drugi dolžnosti. Zelo po- membno je bilo tudi to, da sem se hitro seznanil tudi z ladijskim kuharjem, no zafkaj je jasno ... Med posadko je bilo pol Sloven- cev, pol Hrvatov ... Doživetij za /prvi dan je bilo dovolj. Po krajšem sprehodu sem v svoji prijazni kabini hitro za- spal. Nedelja, 18. junija: ... Ze tretji dan sem na »Laborju«. Od včeraj popoldan plujemo. V Novem smo natovarjali les za Benetke. Moje silužba ni bila težavna, še manj pa odgovorna. Skrbel sem za sve- žo pitno vodo z obale, pospravljali sem kapitanovo kabino, čistil kr- milarnico. No, to vse skupaj ni dalo dela za nekaj ur. V soboto me je barba prvikrat spustil h krmilu. Moram reči, da sem bil »živčen«. Spočetka sem vozil »slalom«, pa me je kapitan kmalu spravil v red. Kapitan, to sem opazil, nikomur preveč ne zaupa krmila. Ne vem kdaj je sploh ispal? Vsem je rekel »lac- man«. Bržčas je s tem mislil »LariJdsmanine«, ali po naše »iko- peruslke podgane« ... Istrski polotok je za nami... Morje je malce razburkano. Mo- je občudoječe mnenje o »Lafoorju« je nekoliko upadlo, ker nas je elegantna in bleščeča potniška ladja Jadran s svojimi sedemnaj- stimi vozli prehitela kot »preši- ša« Mercedes polžastega Spačika. No, kaj bi, saj je »Jadran« en- krat hitrejši od nas. Tudi mor- narske zavisti sem se mimogrede nalezel od posadke. Pred nami smo v daljavi za- gledali italijansko obalo. Spet sem bil pri krmilu. Tokrat že kar dve uri. Pluli smo mimo Piave proti Benetkam. V teh trenutkih sem čisto ipazabil, da sem sam in tja »prakticiral« tudi z metlo v rokah. Ko smo pluli mimo prvih svetilnikov smo spet videli naš »Jadran«, toda plavajoči hotel je bil že na poti iz Benetk v domo- vino. Bil sem prvikrat čez naše meje. Na tihem sem si prehod v ino- zemstvo drugače predstavljal. Ta- ko preprosto je vse. Sicer pa se še nismo privezali na »bovo«. Okoli nas že plešejo motorni čolni z pi- lotom, policijo in cariniki... (Konec prihodnjič) Ladja na morju je osamljen otok, v tujini pa košček domovine pod nogami