st. 26 (1213)	Leto	XXIV
NOVO MESTO, četrtek, 28. junija 1973
•	••	‘’ J VsaR^anjo wWoba v Košfmiefvici np-//
„	''J.*	Ktki:/-n<Winfi<»-ifV odrasli množično
*•	'	■	?	■	—	;pHisftliijejoT<ipWatijeGUbcat de|o ojta-^^
A. A.	■}■	-V^'đem^kegb kipurja in slikarja Toneta
,Kr6»iOv->i-4-**’P90Č'’?g‘' krafcovskfgo ^■^■1	.	-	*rastai-9fr.iS^rtWiS‘er ifhezal	'•
■ • ’ 'Uni Izučil še rezbarskcrydeia;na^/;
^	stirifi lesonlh rBlicfih s prizori o^ki^Cr ;
■v - - i n
, J—
•• ’! ' h
\ t
** •
r J5žv-
.	v</;,
\ v.
. -'j-'"
♦*». . •.
I
•	'•	‘	J-’	'
'■ ■'*••■-<•-■
/
	
	■' ■ * .
	* ■
	
	
|-aU; . \ ^ Kr/' ■	
pc^.« A	
MEKtl
KOSTANJEVICA NA KRKI je pripravljena sprejeti 10.000 gostov. Za nedeljski posavsko-dolenjski praznik, posvečen, v^ liki tlačanski revoluciji iz leta 1515 in 1573, se odeva te dni v svatovsko oblačilo. Mesto je kot prerojeno; celotno Podgorje je zajel mrzlični nemir, da bi bilo vse pravočasno nared, da se bodo tisoči gostov od blizu in daleč počutili kot doma.
Prišlo pa nas bo veliko — da počastimo spomin nanje, ki so se pred 500 in 400 leti uprli nasilju takratne posvetne in cerkvene gosposke ter hudim pritiskom nazadnjaških oblastnikov. Da se spomnimo mučenikov, ki so z življenji zapečatili slovensko tlačansko revolucijo, ves njen obseg in usodni pomen za nadaljnji razvoj slovenskega naroda. V Kostanjevico bomo šli zato, da na Krškem polju povežemo naša današnja hotenja s tistimi, ki so prišla do izraza pred 400 leti. Približati si hočemo celoto dogajanj obdobja, ki je trajalo skoraj 250 let in je bilo eno največjih in najustvar-, jalnejših revolucionarnih gibanj v takratni Evropi.
Proslave uporov naših prednikov in njihov boj za razbitje fevdalnih odnosov kot za priznanje nekaterih človeških pravic so zajele zavest vse naše dežele. Pokazalo se je, da kmečki upori žive v zavesti naših delovnih ljudi veliko globlje kot smo na začetku teh proslav pričakovali. Vsa dosedanja praznovanja v spominskem letu kmečkih uporov so kot nekakšna ponovitev zgodovinskega gibanja, le da jih ljudje povsod naravno povezujejo z leti NOV in s partizani.
Tako se potrjuje resnica: za našo revolucijo je zgodovina kmečke puntarije pravzaprav njen lastni del. Zato bomo p<> novili glasno in jasno: zgodovina slovenskega naroda je predvsem zgodovina njegovih ljudskih gibanj, ne pa zgolj ozke plasti izobražencev! „ Celoten obstoj slovenskega naroda ni bil odvisen samo od župnikov, peščice politikov in izobražencev — kot marsikdaj izgleda, medtem ko so se osnovna družbena gibanja našega ljudstva potiskala na stranski tir", je lani dejal tovariš Edvard Kardelj.
Zato, hočemo poudariti: kmečki punti so bili globoko revolucionarno gibanje slovenskega naroda, v katerem je vodečo vlogo moral in jo je tudi igral tlačanski kmet. S tem pa je odprl nova pota svojemu narodu in ljudstvu.
KM« ram
mm (SDimKi^isc.
■ w
IBSTOllln] IMia
LE VKUP. LE VKUP. UBOGA GMAJNA!
(Ob novomeški razstavi, posvečeni kmečkim uporom)
v nedavno prenovljenem pritličnem hodniku, kamor so bile prenesene razstavne vitrine in mizice iz knjižnične veže oziroma stopnišča, je novomeška Študijska knjižnica v začetku maja odpria razstavo, posvečeno slovenskim kmečkim uporom. Na ta način se je ta naša kulturna ustanova pridružila številnim drugim po vsej domovini, ki so že ali pa še bodo na ta ali oni način počastile to znamenito prelomnico v zgodovini slovenskega naroda.
Novomeška razstava je prire- ki so jim avtorji M. Tomc, Širjena po podobni, ki jo je že v februarju letos organizirala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Ali medtem ko je ljubljanska obsegala nekako sto eksponatov, jih novomeška precej več in sicer: poleg blizu dvesto knjig in faksimilov še reprodukcijo znane slike hrvaškega slikarja Krste Hegedušića —
Bitka pri Spodnji Stubici, 12 ilustracij na temo kmečkih uporov, ki jih je ustvaril arh. prof.
Boris Kobe (objavljene so v letošnjem Koledarju Prešernove družbe), ter devet glasbenih del.
ca-Savin. R. Simoniti, M. Kozina in P. Sivic.
Literarno gradivo o kmečkih uporih je razdeljeno na tri skupine; poezijo, dramatiko (najmanj številna) in prozo (najobsežnejša). Nimamo dovolj prostora niti ne bi imelo smisla naštevati vsega tega pisanega gradiva, ki je zbrano približno v osemnajstih vitrinah, pač pa bomo omenili nekatere stvari:
Pesniški del začenja nemška Pesem o kranjskih kmetih iz 1. 1515. Literarni zgodovinarji namreč upravičeno domnevajo, da je ta pesem samo odmev na danes neznano starejšo slovensko puntarsko pesem, iz katere nemška pesnitev povzema v
M
Mogočno arkadno dvorišče kostanjeviškega gradu bo sprejelo obiskov^ce velikega ljudskega zborovanja prihodnjo nedeljo dopoldne (Foto: M. Vesel)
izvirnem jeziku geslo upornikov: Le vkup, le vkup, uboga gmajna. Zatem sledijo nekatere ljudske pesmi, ki iz njih odseva revno življenje slovenskega kmeta v fevdalni dobi, nato pa se vrstijo dela bolj ali manj znanih
Pesnikov, od Svetličiča, Hašnika in rešerna do znamenitih Aškerčevih balad Stara pravda, ki so poleg Kreftove drame nemara največ storile za popularizacijo kmečkih uporov med Slovenci sploh. Izmed pesniških del novejšega časa je vsekakor treba omeniti Gradnikove pesmi o tolminskih upornikih; Klopčičevo Puntarsko pesem iz 1. 1938, kije odigrala tako pomembno vlogo v dobi NOB in doživela celo vrsto natisov v različnih partizanskih glasilih in pesmaricah; Branka Rudolfa v štajerskem narečju zložene pesmi v zbirki Žvegla potepuhova (1960) ter najnovejše Menartove srednjeveške balade, ki jih je porodilo menda že letošnje jubilejno leto (Anno Domini).
Kot že omenjeno, je najmanj obsežen dramski del razstave. Med avtoiji zavzemata tu pomembnejše mesto Finžgar z igro Naša kri in B. Kreft z znamenito Veliko puntarijo, ki je po besedah Jara Dolarja „prvi obsežnejši marksistični pristop k tej tematiki". V tej skupini najdemo tudi dramatizacije Pregljevih in Bevkovih tolminskih del.
Prozni del prinaša blizu 80 del različnih avtoijev: od Jurčiča, Laha, Jakliča, Zorca, Preglja, Bevka, Va-štetove in Vinklerja pa do zadnjih novosti: Kranjčevega Zimzelena na Slovenskem in Fr. Cankarja Za staro pravdo, ki izhaja prav zdaj v Dolenjskem listu kot nadaljevanka.
Med to, z literarno ambicijo oblikovano gradivo, so vpletena tudi nekatera dela, ki sicer niso leposlovnega značaja, so pa v tesni zvezi s problematiko kmečkih uporov, To so nekateri odlomki iz Trubarjevih del, med njimi tudi iz pravkar izšle faksi-milirane izdaje Cerkovne ordninge, in pa faksimile znamenitega pisma Ivana Cankarja bratu Karlu 19. marca 1903.
Pričujoča razstava bo odprta vse poletje, jeseni pa jo bo do-
polnila še razstava znanstvenih del o kmečkih uporih. Prav bi bilo, ko bi si obe ogledalo čim-več ljudi, predvsem šolske mladine, saj se da obisk zelo lepo vplesti v pouk spoznavanja družbe oziroma zgodovine in materinega jezika. Prav mladini pa so v prvi vrsti namenjene razstave, ki se skozi vse leto vrste v prostorih novomeške Študijske knjižnice.
ELER
ZBOROVANJE
se bo začelo ob 10.30 v ko-stanjeviškem gradu. Prireditelji prosijo vse udeležence velikega ljudskega slavja, prirejenega v počastitev 400-le-tnice hrvaško-slovenskega kmečkega punta, da pridejo dovolj zgodaj na grajsko dvorišče zaradi pravočasnega in nemotenega začetka zborovanja. — Slavnostni govornik bo Sergej Kraigher, predsednik skupščine SRS, sodelovali pa bodo združeni mladinski pevski zbori, godba na pihala, Mladen ^r-ment, Miha Baloh, folklorni ansambel LADO, AFS ,JFrance Marolt“ in partizan-dlci pevski zbor.
Te dni po krški
1 V" ■
obcini
Šentvid spominu puntarjev-tlačanov
Na četrtem kulturnem tednu bo tokrat v Šentvidu pelo 41 pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva - Kipar Peter Jovanovič je sklesal iz hrasta spomenik, posvečen kmečki puntariji -Pokrovitelj letošnjega tedna je Janez
Vipotnik - Šentvid nas znova vabi
Med kraje, ki so v kulturnem življenju slovenskega podeželja zadnja leta prišli v ospredje zaradi take ali drugačne razgibanosti, je že nekaj let tudi Šentvid pri Stični. Lani so v začetku julija pripravili že tretji kulturni teden, znova posvečen slovenski pesmi in delu amaterskih pevskih zborov. V Šentvidu so z mogočnim nastopom 28 pevskih zborov iz zamejstva in številnih domačih krajev počastili rojstni dan predsednika republike tovariša Tita. Bil je to mogočen praznik slovendce pesmi in nadvse dostojna TOČasti-tev našega vsenarodnega praznika. Letos namenjajo srečanje v Šentvidu 500-letnici slovenskih kmečkih uporov. Pokrovitelj četrtega kulturnega tedna je tokrat Janez Vipotnik, generalni direktor RTV Ljubljana.
Prvi pevski tabor je v Šentvidu pri Stični pred štirimi leti prebudil štiri domače zbore; lani se jih je zbralo že 27. Tabor pevcev v Šentvidu postaja po besedah priljubljenega partizanskega skladatelja in pevovodje Radovana Gobca priljubljeno in potrebno pevsko srečanje tako za naše pevce in pevke, kot za zbore slovenskih narodnih manjšin iz Italije,
Avstrije in Madžarske. Pevski tabori v Šentvidu imajo zelo jasno očrtan namen: ohraniti hočemo slovensko zborovsko pesem! Hočemo pevske zbore, kmečke, delavske in mestne, majhne kot velike - skratka vse, ki so prepričani o tem, da je naša pesem del naše srčne kulture in slovenske narodnostne zavesti.
„Brez lastne pesmi bi postali brezbarvna narodnostna skupina, ki bi izgubila trdna tla pod seboj,“ je lani med drugim dejal tovariš Gobec na veličastnem ljudskem zborovanju ob sklepu III. kulturnega tedna.
Letos gredo v Šentvid še širše: kulturni teden so namenili proslavljanju slovenskih kmečkih puntov.
Tako bodo imeli spet vrsto prireditev, ki hkrati kažejo na živčen in razveseljiv gospodarski vzpon tega lepega dolenjskega kraja. Tako bodo že to
SOBOTO - 30. junija, ob 18. uri slovesno odprli cesto Ivančna gorica
—	Radohova vas, zvečer pa bo v Šentvidu koncert moškega zbora „Slava Klavora" iz Maribora. - V NEDELJO - 1. julija, bo ob 14. uri slovesnost ob prevzemu novega gasilskega avtomobila s sprevodom od šole do gasilskega doma, nato pa tekmovanje gasilskih društev grosupeljske občine. Ob 20. uri se bodo domačini lahko nasmejali Marinčevi ,JComediji o komediji** v izvedbi domačega kultumo-prosvetnega društva.
' V TOREK - 3. julija, bodo ob 19. uri odkrili spomenik materi z otrokom v parku bolnišnice v Šentvidu, takoj nato pa bo nastop folklornega ansambla iz Karlovca, pa tudi ognjemet in kresovi.
dolenjski list
Ljudski umetnik kipar Peter Jovanovič iz Spodnje Žetine pod Blegošem je znova obogatil dolenjske galerije na prostem: takale je njegova ,4*UNTARIJA‘‘, ki bo krasUa Šentvid pri Stični.
V SREDO - 4. julija, bo ob 9. uri koncert godbe LM. Ob 10. uri bodo slovesno odkrili spomenik ,JPuntari-ja“, ki ga je iz mogočnega hrastovega debla sklesal kmet in kipar Peter Jovanovič izpod Blegoša. Nastopilo bo dvesto petdeset članov mladinskega pevskega zbora, enota JLA, zaledne enote SLO, govoril pa bo predsednik Društva slovenskih pisateljev Miško Kranjec. Popoldan ob 16. uri bodo zaigrali prikupni harmonikarji ansambla KP „Triglav** iz Karlovca.
V SOBOTO - 7. julija zvečer, se bo začel tabor pevskih zborov. Najprej bodo nastopili šentviški, okoU-ški in zamejci pevski zbori. - V NEDELJO - 8. julija, bo nastopilo kar 41 pevskih zborov iz številnih krajev. Slavje in srečanje bodo sklenili ob 14. uri s sprevodom vseh pevskih zborov, folklornih skupin, gasilcev, lovcev, šoferjev, narodnih noš, mladine, ^kupin ameriških Slovencev in drugih. Ob 14.45 bo na sklepnem slavju govoril pokrovitelj Janez Vipotnik, dirigent Radovan Gobec pa bo vodil nastop 1800 pevcev vseh pevskih zborov.
Na vse prireditve, prijetna srečanja in bogat kulturni užitek vabi prebivalce dolenjskih krajev pripravljalni odbor, v katerem so znani in požrtvovalni javni delavci in člani vodstev skoraj vseh organizacij gostoljubnega Šentvida pri Stični.
SPOŠTUJMO NAVODILA PROMETNIKOV!
Cesta iz Kostanjevice do gradu je v zadnjem delu sorazmerno zelo ozka in bo le s težavo kos ogromnemu prometu, ki se ji obeta to nedeljo. Prometni organi zato posebej prosijo vse udeležence velikega zborovanja v gradu, da dosledno upoštevajo vsa navodila miličnikov in njihovih sodelavcev.
Upoštevajte tudi parkirne prostore, ki so vidno označeni, da ne bo nepotrebnih zastojev ali gneče tam, kjer ni potrebno.
PRIREDITVENI ODBOR
Danes ob 11. uri ]x>do na Vidmu odprli novo bencin^o črpalko in avtomatsko pralnico avtomobilov; oboje odpira podjetje ISTRA -BENZ. - Ob 17. uri bodo v Kostanjevici odprli vzgojno-varštveno ustanovo in šolsko igrišče, ob 18.30 pa filatelistično razstavo na temo „Osvobodilna in revolucionarna gi-Ijanja na jugoslovanskih tleh in v svetu**.
Jutri bo Splošno mizarstvo Krško odprlo v Kostanjevici na Krki svoje nove proizvodne prostore. Ob
16.30	bodo vaščani Zabukovja pri Raki odprli novo vodovodno zajetje in oskrbovalno omre^e za 14 vasi KS Raka.
V	soboto bo radioklub Krško priredil tekmovanje radioamateijev „Po poteh kmečkih uporov**, ob 15. uri pa bodo na Raztezu odprli krajevni vodovod. Veselje bo ta dan tudi v Kostanjevici: ob 18. uri bodo dali v promet obnovljeno cestišče skozi mesto.
V	soboto ob 19. uri bodo v likovnem salonu odprli razstavo Borisa Kobeta ,JDolina Krke** in ciklus „Punti**. Recitirala bo umetnica Elvira Kraševa.
Gubčev kip bo odkril kmet Danijel Planinc
Gotovo vas zanima, kdo je kmet, ki bo prvega julija odkril spomenik Matiji Gubcu in tlačanski revoluciji v Kostanjevici. Danes vam ga predstavljamo. Danijel Plarunc z Libne pri Krškem je mož, ki ga je doletela ta čast. Daleč naokoli ga poznajo kot nekdanjega odbornika občinske skupščine, aktivista Socialistične zveze in dolgoletnega kooperanta Agrokombinata v Krškem.
Bil je predsednik prve kmetijske zadruge, ki so jo po vojni ustanovili na Vidmu. V vasi in občini so mu tiste čase zaupali vrsto družbenih dolžnosti, ker so cenili njegovo razgledanost in ker je užival ugled pridnega in dobrega gospodarja.
V i^adih letih je Danijel kar požiral knjige, ve povedati njegova sestra, ki zdaj živi v Stari vasi. Večinoma si jih je izposojal v knjižnici prosvetnega društva na Vidmu.
Danijel Planinc je zanimiv sobesednik. Potrdil je govorice, da piše dnevnik, odkar je 1947 prevzel kmetijo za očetom. To je knjiga njegovega življenja in dela ter življenja družine. Tudi oče je vodil dnevnik, ko je 1897 začel gospodariti. Zanj pravi, da je imel zelo lepo pisavo. Dnevnik se je med vojno izgubil. To je bilo takrat, ko so starši pobegnili na Zdole, da bi ušli selitvi v nemška taborišča.
Vinogradnik Planinc je ponosen, da bo odkril spomenik Gubcu, čeravno je vest sprejel neko-liko zaskrbljeno s pripombo, da bi se kak „šolan človek pred množico ljudstva in televizijskimi kamerami znašel bolje od nje-ga ... .
Puntarsko Rodovino dobro pozna. Veliko je bral o dogodkih pred štirimi stoletji. Tega je že dolgo, vendar so mu kljub temu dobro ostali v spominu.
„Človeku pride v kri, da se vedno za nekaj bori,** je pripomnil. „Včasih si je pom^al s koso, pozneje s pu^o, zdaj pa z besedo in z delom,** je počasi povedal svojo misel. Malo je počakal, pobrskal po spominu in nadaljeval:
„Libna je zgodovinski kraj. Nihče ne ve, koliko rodov je h-velo tukaj. Izkopanine nam o njih veliko povedo. O moji rojstni vasi sem bral v Seljački buni in morda še kje, vendar se naslova knjig ne spominjam več. V njih sem zasledil, da so se pri čevljarju Planincu na Libni v Gubčevem času zbirali puntarji. Stara, debela , lipa in orjaška smreka pri cerkvi sta v preteklosti doživeli marsikaj zanimivega in zares je škoda, da sta samo nemi priči tistih dni. V knjigah o puntih ju omenjajo, samo ne vem, če sta zares talco stari.
Tlačani, ki so se golih rok uprli gospodi, so zaslužili, da smo jim postavili spomenik na puntarskih tleh. Naš narod se je od nekdaj boril za svobodo. Nekoč ga je spodbujalo petelinje pero, nazadnje pa peterokraka zvezda Nobena premoč mu ni mogla vzeti poguma! “
JOŽICA TEPPEV
Kmetje - z avtobusi na nedeljsko proslavo
Največja slovenska proslava ob 400-letnici slovensko-hrva-škega kmečkega punta ter 500-letnici kmečkih uporov na Slovenskem bo v nedeljo, 1. julija, v gradu v Kostanjevici na Krki. Odbor za proslavo pri občinski konferenci SZDL v Krškem je poskrbel tudi za to, da bi na veliko posavsko-dolenj-sko ljudsko zborovanje prišlo kar največ kmetov.
Po vseh vaseh krškega območja so pripravili dobro obveščanje za obisk, razdelili precej letakov in plakatov in zbirali prijave za prihod na nedeljsko osrednjo pokrajinsko prireditev. Pri tem so se prireditelji zlasti potrudili, da bi omogočili kar največjemu številu tistih kmetov, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, prihod v Ko-
stanjevico. Omogočili jim bodo brezplačne prevoze z avtobusi.
„To je naš poseben prispevek Socialistične zveze Krško kmetom za udeležbo na proslavi Gubčevega punta. Gre torej za prispevek SZDL tistim kmetom s krškega puntarskega ozemlja, katerih predniki so pred stoletji sodelovdi v puntu ...“ je med drugim dejal na zadnji tiskovni konferenci predsednik občinske konference SZDL Lojze Štih, ko je seznanjal novinarje s pripravami za veliko nedeljsko ljudsko zborovanje.
Tudi sindikati v krški občini so izdatno podprli svoje podružnice, da bi bila udeležba na zborovanju 1. julija kar najbolj množična, saj bo slavje le tako imelo vsestranski pomen.
„V današnjem času je potrebno približati sloven^e-mu človeku celotno dogajanje tistega obdobja, ki je, kot rečeno, trajalo več kot 200 let. To je bilo eno največjih, najbolj intenzivnih revolucionarnih gibanj v takratni Evropi, gledano seveda skozi prizmo majhnega sloven^ega ljudstva. Za njegove moči je bilo to izredno vztrajno in pomembno revolucionarno gibanj. S tem je potrebno okrepiti samozavest slovenskega človeka. Te samozavesti je v preteklosti slovenskemu nareku marsikdaj manjkalo. NOB mu jo je ponovno vrnila. Toda, zdi se, da so že na delu sile, ki poskušajo razvrednotiti NOB tako, kot so nekaj sto let poprej poidcušale in tudi marsikdaj uspele razvrednotiti pomen kmečkih puntov ..
EDVARD KARDEU
St. 26 (1213
BEH5SIIEB1
Kmečki punti so zasi drani v srcih vsega slovenskega ljudstva
Spomnimo se (dostikrat prezrte) zgodovinske resnice: prva tiskana slovenska beseda ni, po doslej znanih dejstvih, Trubarjev katekizem (1551), marveč klic kmetov na upor iz leta 1515 in geslo: »le vkup, le vkup, uboga gmajna«, objavljeno na letaku z landsknehtovsko puntarsko pesmijo
Ena prvih velikih pokrajinskih proslav 500-letnice kmečkih vstaj na Slovenskem in 400-letnice slovensko-hrvaškega punta je bila lani konec junija v Sevnici. Srečanje pevskih zborov iz vsega slovenskega etničnega prostora, med njimi vrhunskih zborov to in onstran slovensko-hrvaške meje ter zborov s Tržaškega in Koroškega, je bilo namenjeno spominu nekdanjih tlačanov — revolucionarjev. Z odkritjem spomenika Matiji Gubcu v Sevnici ter veličastnim skupnim nastopom 700 pevcev na sevniškem gradu je po vsej Sloveniji odjeknilo geslo nekdanjih puntarjev „le vkup, le vkup uboga gmajna". O kmečkih uporih, ki so s svojimi dejanji pokazali pot c^o revolucionarnega velikega vzpona slovenskega ljudstva sredi našega stoletja v Osvobodilni fronti slovenskega naroda, je v Sevnici lani junija govoril tovariš Miloš Poljanšek, predsednik prosvetno kulturnega zbora slovenske skupščine. O kmečkih puntih je ob tej priložnosti med drugim povedal naslednje tehtne misli.
Malo katero dejanje v zgodovini našega naroda je pustilo tolike posledice vse do današnjih dni, kot so to storili prav kmečki punti. Živeli so v zavesti naših ljudi, našega kmeta, delavca, izobraženca. Preprosti ljudje so sestavljali o njih legende in ljudske pesmi, po večerih obujali spomin nanje. Ustvaijalci umetniki so ob veličini tlačana puntarja dobivali'pobude za besedno, glasbeno, likovno in druge vrste ustvarjanja in ob njem kovali spomenik nikdar do konca premagane osebnosti naših ljudi. Tako so se kmečki punti zasidrali v bistvo . vsega slovenskega ljudstva.
Vendar čas in odmaknjenost sta storila svoje. Vsakdanje delo s težavami in uspehi, skrbi za jutrišnji dan so prekrili to enkratno obdobje v zgodovini našega naroda. Zbledelo je in se umaknilo drugim, glasnejšim dogodkom.
' In če je to res, če je današnje življenje hitrih korakov v razvito civilizacijsko družbo s številnimi protislovji nekoliko odda-
Nedeljski spored
1. julija ob 7.30 bo v kulturnem domu v Kostanjevici najprej slavnostna seja družbenopolitičnega zbora občine Krško. Na njej bodo podelili medalje Janeza V. Valvasorja.
Ob 8.45 bodo pri Lamutovem likovnem salonu odkrili spomenik dr. Ivanu Oražmu, v gradu pa bo ogled Oražmove spominske sobe. — Ob 9.45 bodo v gradu odprli prve prostore vinogradniškega in vinarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije.
Ob 10.30 se bo na grajskem dvorišču začelo veliko ljudsko zborovanje.
Ijilo zgodovinsko resnico kmečkih uporov, potem je prav, da jo obudimo v zavesti slovenskega človeka in na novo odkrijemo njegovo tlačansko kmečko revolucijo, ves njen obseg in njen pomen za nadalj-
Miloš Poljanšek, predsednik prosvetno kulturnega zbora skupščine SRS
nji razvoj slovenskega naroda.
Kar štiri stoletja nas ločijo od obdobja velikih, krvavih dogodkov, stoletja, v katerih je bil slovenski n^od pod priti^om tujih sil, sovražnih kakršnemu koli napredku. Tako idejno, politično, kakor tudi uradno kulturno izročilo je potiskalo družbeno dediščino kmečkih vstaj v ozadje. Šele z našim narodnoosvobodilnim bojem, dejanjem, ki pomeni vsebinsko nadaljevanje in nov vrh tudi v puntih porojene mish o svobodi in" večji pravičnosti, se je začel proces pravega vrednotenja kmečkih puntov in vloge, kakršno je odigralo takratno kmečko ljudstvo.
Vsem tistim glasovom, ki govore o revščini naše zgodovine in o tem, kako nimamo ničesar, kar bi nam dajalo pravico po narodni samobitnosti, se zoper-
stavljajo rana zgodovinska dejstva o vstajah slovenskih kmetov, o neverjetni povezanosti naših prednikov zoper fevdalizem in vsakršno zapostavljanje. Množičnost in vzajemnost, kakršno smo doživljali v prav takšnem aU še večjem obsegu, bolje organizirani samo še v letih socialne revolucije in narodne osvoboditve, je osnovna značilnost takratnih dogodkov. Zatorej smo upravičeni oživiti in poudariti zgodovinsko resnico kmečkih uporov in obdobje, v katerem so se odvijali, saj pomeni hkrati s protestantizmom in začetkom slovenske besedne kulture neizbrisno osnovo za tisto napredno družbeno, narodno in kasneje izpričano razredno samozavest, do katere smo ne samo upravičeni, marveč potrebni tudi v današnjih dneh.
Od kmečkih puntov do socialistične samoupravne družbe
Tukaj, na tem mnogoštevilnem zboru ste navzoči rojaki iz matične domovine, Slovenci iz zamejstva Koroške, Primorske in Trsta, dragi mejaši iz Hrvatske in drugi. Naj pred vami poudarim:
Revolucioriarni zanos našega kmetstva iz časov puntov je zanos naše preteklosti, obdobja Prešerna in zahteve po združeni Sloveniji, gibanja velikih narodnih taborov pred dobrimi 100
leti, mish I. Cankarja, veljavnih še današnji dan, vehčastnega in enkratnega obdobja v naši zgodovini, tj. NOB, prav tako zanos sedanjega časa in v njem razvijajoče se socialistične samoupravne družbe in zanos jutrišnjih dni. Iz takega zanosa je takrat iz naših ljudi izšla kal v obliki zavesti o pripadnosti istemu ljudstvu, istemu narodu, in če hočete , kal o usodni povezanosti z narodi današnje Jugoslavije.
Čeprav še ni temeljiteje raziskana sočasnost in s tem vsaj posredna soodvisnost velikih puntarskih gibanj z začetnimi koraki slovenske književnosti, je vendarle že danes mogoče trditi, da so bili prvi pisci v slovenskem jeziku Trubar, Bohorič, Dalmatin in ostali prepričani pripadniki svojega ljudstva. Reformacija je skupaj s kmečkimi punti dvignila slovensko ljudstvo iz fevdalne razkosano-sti v politično silo, vredno samostojne usode, kar so prepričljivo potrdila prav zgodovinska dejanja zadnjega obdobja, vezana na zavestno dejavnost delavcev, kmetov in izobražencev pod vodstvom KP in tovariša Tita.
Dragocena dediščina vseh naših delovnih ljudi
Danes so kmečki punti in socialno giabnje v obliki reforma-
Sevnica (Vischer, izrez, 1681)
cije dediščina nas vseh, naših delovnih ljudi. Od tistih časov dalje se želja naših ljudi po napredku, večji pravičnosti in pravih človeških odnosih vleče skozi kasnejša obdobja kot rdeča nit in se vpleta kot razvijajoča se zavestna sila v vsebolj razviti in problemsko zapleteni družbi. Prehaja v spoznanje, da mora biti človek in njegovo de-
lo	temeljno gibalo vsega bodočega, to bodoče pa naj bo od današnjega še boljše in popolnejše. .
Povrnimo se za hip v obdobje kmečkih uporov in jih na kratko označimo.
Takratni čas slovenskemu kmetu nikakor ni bil naklonjen. Njegov položaj se je začel v drugi- polovici XV. stoletja močno slabšati, saj je zemljiška gosposka povečevala podložniška bremena. Le-ta so postala poglavitni vzrok za odpor graščinski oblasti. Bremenom so se pridružila še pustošenja, ki so jih prinašali spopadi med plemiči, kakor tudi vedno hujši, pogost-nejši in obsežnejši turški vpadi na slovensko ozemlje.
Kmečke vstaje na Slovenskem in na slovensko-hrvaški meji so bile pod vplivom idejnih in političnih tokov takratne Evrope, vendar hkrati izvirno dejanje družbenih revolucionarnih gibanj v slovenskem ljudstvu. Na širšem ozemlju srednje Evrope niso bile samo sočasne manifestacije množične kmeč-
Brez pretiravanja tedaj lahko trdimo, da so reformacija in kmečki upori položili temelj slovenskem narodu. V teh bojih je bila spočeta prva slabotna iskra zavesti slovenske skupnosti, ki je potem v 19. stoletju tako burno prodrla na površje. Revolucionarni, nastopi, tudi če se končajo s porazom, so vselej dokaz žive sile naroda. Narod, ki molče trpi zatiranje, je obsojen na pogin. Reformacija in kmečki punti so dokazali, da živa sila slovenskega ljudstva ni bila strta in svoj prihod v zgodovino je najavil slovenski narod z najveličastnejšo revolucionarno akcijo, ki je nista mogla ubiti v glavah in srcih Slovencev ne zatiranje, ne čas. V tem je sila revolucionarne tradicije.
Edvard Kardelj — Sperans o pomenu kmečkih uporov za slovenski narod
ke volje, marveč celo nekaj let pred znano Nemško kmečko vojno, ki je kasneje služila za preučevanje družbenih protislovij fevdalnega obdobja. Vse premalo so še raziskane vstaje naših prednikov v XVI. in XVII. stoletju, da bi mogli priti do dokončnejših sodb o tem, kako globok pomen so imele in kako so delovale na oblikovanje in krepitev zavesti slovenskih ljudi v tistih časih. Nekaj pa je iz spoznanj in raziskav v zadnjem obodbju jasno razvidno:
Kljub vojaškim porazom veličanstvena moralna zmaga
Kmečki punti pomenijo kljub porazom, ki so jih doživljali, veHčastno moralno zmago.
V	kasnejših stoletjih so učinkovali na razvoj slovenske narodne zavesti, na ustanavljanje slovenskega naroda kot sodobne tvorbe in sploh na obstanek našega naroda. Tov. Edvard Kardelj meni o pomembnosti kmečkih puntov za nastanek in razvoj slovenske narodne skupnosti takole:
„Nič ne bi pretiravali, če bi rekli, daje prav v kmečkih puntih bilo odločeno, ali se bo slovensko ljudstvo^ obdržalo kot samostojen kulturni, etnični element in se razvilo v samostojno nacijo ali ne.“
Največja upora: 1515 in 1573
v številni vrsti manjših in večjih puntov pri nas je treba posebno naglasiti pomembnost dveh. Največja in najpomembnejša kmečka upora v slovenskih deželah sta bila „sloven-ski“ kmečki upor 1515 in upor, ki je 1573. leta združil slovenske in hrvaške kmete. Po svoji ozemeljski vseobsežnosti, trdovratnosti in globljem zgodovinskem pomenu je vreden poudarka prav že od samega začetka poimenovani „slovenski“ kmeč-ku punt. Iz osamljenih upomi-ških središč je prešel v širšo kmečko zvezo in zaobsegel ozemlje takratne Kranjske, Štajerske in Koroške. Številčno moč kmečke .vojske ponazarja podatek, da je štela na ozemlju,
(Nadaljevanje na 4. str.)
piše
FRANCE CANKAR
Pobijala sta mirne podložnike, zapirala jih v ječe in jim požigala domove. Bila sta hujša od Turkov ...
Cesar je poslance poslušal, sprejel njihovo pritožbo in obljubil, da jo bo dobro proučil, nato pa pravično sodil.
, Do tu je bil cesar še miren in kar človeški. Ko pa je začel govoriti o Fridrihštajnu, se je razhudil in napravil poslancema pridigo, da so jima lica obledela, ušesa pa zagorela. Zaradi pokola na gradu je Kočevce temeljito oštel, ker so si samovoljno krojili pravico. V svojih kronovinah bo sodil razsojal in zlasti obsojal samo on, cesar. To naj si zapomnijo tudi Kočevci!
Ko se je cesar malo pomiril, je še dodal, da zaradi umora zakupnega gospoda barona Thurna ta hip še ne bo ukrepal, t^a dejanja pa da nikakor ne bodo ostala brez posledic. Nič kaj milostno ni odpustil cesar Maksimilijan kočevskih poslancev, ki pozneje nista znala povedati, kako sta sploh našla
pot iz cesarjeve sobe. Kar hitro sta se pobrala iz lepega Innsbrucka in naglo, kolikor so le premogle noge njunih konj, hitela domov na Kočevsko. Močno ju je skrbela bodočnost in cesarjeve jezne besede so še dolgo odmevale v njunih ušesih kot trobenta sodnega dne.
Dogodki na Fridrihštajnu in v Kočevju so slovenski Kmečki zvezi bili znamenje, naj tudi ta svojo ,,staro pravdo“ izbojuje z orožjem. Slovenski kmetje so napadli mnogo gradov in jih zavzeli. Za kočevske upornike so bili zlasti važni n^adi na gradove v Ribnici, Ortneku, Cušperku in ostali bližnji okoirci, ker so uspehi slovenskih upornikov močno ohrabrili tudi nje. Potr-dih so v njih prepričanje, da v borbi s krivico niso osamljeni, saj se je upor širil po vseh deželah, skoraj do samega Dunaja. Kranjsko plemstvo je zaprosilo ono Koroškem za pomoč. Ko so
koroški plemiči pri Althofu potolkli kmečko vojsko, so prihiteli Kranjcem na pomoč.
Cesar je izdal proglas na uporniške kmete, naj odložijo orožje in se vrnejo k svojim opravkom. Kmetje se za proglas niso dosti zmenili, ker so iz izkušenj videli, da v njihovem boju ne gre veijeti nobeni plemiški besedi, tudi cesarjevi ne. V odgovor na proglas so napadli cclo Ljubljano, ki jo je začela oblegati vojska slovenskih kmečkih upornikov. Kočevski uporniki so se jim z veseljem pridružili. Prvega maja je odrinilo sto petdeset kočevskih kmetov iz Kočevja proti Ljubljani, kjer se je že zbralo na tisoče upornikov.
Jonke je ostal v Kočevju, ker je imel polne roke dela z upravo dežele, kajti ni bilo laliko spraviti sto različnih mnenj pod en meščanski ali kmečjci klobuk.
Kočevski četi se je v Ribnici pridružilo sto navdušenih mož. Jesti in piti je bilo v tem mestu dovolj, zato jim je počitek v Ribnici bil po godu. V Velikah Laščah, v Dobrepoljah in v drugih krajih so pritekale vedno nove čete kmetov. Ko so naslednjega dne proti večeru prišli do Ljubljane, je bUo mesto že obkoljeno od uporniške vojske. Če bi vodje te silne vojske, kije štela skoraj deset tisoč mož, stopili skupaj in se dodobra pomenili o skupnem napadu, bi mesto prav gotovo zavzeli. Toda Gorenjci so imeli svoje načrte, Dolenjci zopet svoje in se niso mogli zediniti. Meščani so vsak hip pričakovali splošni napad, vendar ga ni in ni hotelo biti od nikoder.
Kočevci, ki so se še dobro spominjali svojega napada na l'’ridrihštajn, so na lastno -pest poskusili napad na mesto na dolenjski strani. Preplezali so obzidje in bili že v mestu, ko jih je zapazil mladi vitez Un^ad, ki je nadzoroval ta del mesta. Ungnad je bil poveljnik plemiških čet, potolkel je že nekajkrat upornike v avstrijskih deželah in je
sedaj kot izkušen vojščak pomagal oblegani Ljubljani. Ko je zapazil vdor Kočevcev, je hitro zbral četo izkušenih vojakov in kaj hitro opravil s slabo oboroženimi kmeti. Tostran zidu je obležalo več kot trideset kočevskih kmetov, ostali, med njimi tudi njihov poveljnik Urban, pa so se manj ali huje ranjeni komaj rešili prek obzidja. Težko ranjenega Urbana so zvlekli do prebivališča, kjer je brez moči obležal na otepu slame.
V	dveh dneh je bilo obleganje Ljubljane končano. Nesloga med voditelji in hudo deževje sta opravila svoje. Trumoma kakor so prihajale, so se čete upornih kmetov tudi razhajale izpred obleganega mesta, ki je za njimi pozvanjalo iz vseh cerkvenih zvnov. Tudi Kočevci so odšli. Na petih vozovih z volovsko vprego so vozili ranjence, peščica preostalih pa je s sklonjenimi ^avami trudno štorkljala za njimi. Med ranjenci je na umazani slami ležal tudi Urban, ker ni mogel ne hoditi ne jahati. Na smrt potrt je zrl v sivo oblačno nebo. Kako drugačen je bil ta povratek od tistega s FridrSištajna! Kako ga bo sprejel Jonke, ker mu ne bo mogel opravičiti smrti trideseterih najboljših kočevskih kmetov?
Ko je Jonke slišal nesrečno novico, je prebledel. Obšla ga je temna slutnja, da je to začetek konca. Na Urbana se zaradi njegove neizkušene prenagljenosti ni jezil. Kaj pa je mogel opraviti s svojo peščico kmetov v Ljubljani, ko pa so odpovedali voditelji desettisočerih! Jonke je sklical svet enajsto-rice in povedal, da se po ponesrečenem obleganju Ljubljane slabe novice kar vrstijo. Štajerski kapetan Dietrichstein je napadel kranjsko uporniško vojsko in jo docela potolkel. Sedaj pa se uporni kmetje na Kranjskem kar po vrsti brezpogojno predajajo in prosijo za milost. Ker je boj za „st^ro pravdo" končan tako, Kot pravijo poročila iz drugih dežel, kaj naj store na Kočevskem, da se ubranijo najhujših posledic? O tem
naj bi razpravlj^ svet in potem po najboljši vednosti ukrepal.
Posvet je bil zaradi Urbanovega neuspeha in pod vtisom slabih novic iz drugih krajev omrtvičen in črnogled. Sklenili so poslati k vicedomu in cesarju poslance. Ti naj bi obema sporo-čih, da se tudi Kočevci pokorijo, toda s pogojem, če jim priznajo njihove nekdanje pravice brez silvestrskih samovoljnih dopolnitev.
Na «vojo vlogo vicedomu pa so sprejeh kratek odgovor, naj se brezpogojno predajo in izročijo oblastem vodje upora, da jini te sodijo. Svet enajstorice na to ni pristal. Kljub temu da je to zahtevo odločno zavrnil, si je bil na jasnem, da bo vicedomova najemniška vojska kmalu potrkala tudi na vrata Kočevja.
Val kmečkih uporov je na Koroškem in Štajerskem odtekel in počasi sta se v deželo vračala mir in red. Sila in zvijača sta pomagali plemičem do zmage, dosti pa je pripomogla tudi neenotnost kmečkih voditeljev.
Tudi Kranjska se je počasi pomirila. Ko so stotine beguncev bežale čez hrvaško mejo, da bi si rešile življenje, je tudi Jonke razmišljal o tem, kako bi doseger poravnavo z oblastmi. Mnogo mish se mu je motalo po glavi. Ali naj zbeži kot toliko dru^? Preganjal je take misli in jih tudi dokončno pre-
(Nadaljevanje na 4. str.)
8t. 26 112131 - 28. |unl|a 1973
DOLI
KMEČKI PUNTI V SRCIH VSEH SLOVENCEV
(Nadaljevanje s 3. str.)
kjer je tedaj prebivalo nekaj nad 500.000 prebivalcev, kmečka zveza okrog 80.000 članov,
Ker kmetje s svojim velikim uporom 1515 nisoiuspeli, so se upirali naprej. Po vrsti manjših uporov je prišlo do novega velikega upora v zimi 1572-73, ko so se v tukajšnjih krajih slovenski in hrvatski kmetje povezali med seboj. Po svojem zunanjem uspehu je bil sicer ta upor precej manjši kakor „slovenski** kmečki upor 1515, po svoji notranji zamisli pa je bilo to gibanje najzrelejše med vsemi, kar jih poznamo.
,3misel proslav je v tem, da takratni čas približamo potrebam današnjega naše^ človdca, da proslava deluje na njegovo zavest v smislu krepitve .prepričanja, da je slovenski narod, čeprav m£g-hen, vendarle sposoben s svojimi lastnimi močmi braniti ne samo svoj obstoj, ampak tudi v sebi n^ti dovolj moči za progresivni družbeni razvoj.“
EDVARD KARDEU
Nameni, vredni obuditve: šlo je za prelomne usodne odločitve
Cilje upornikov, ki so že od samega začetka zasnovali upor neverjetno široko in množično, moremo razumeti samo s pomočjo takrat že sto let starega nepretrganega puntarskega izročila na naših tleh. Uporniki so hoteli razviti lastno kmečko trgovino, organizacijo obrambe zoper Turke in tako povezati slovenske dežele in „ostanke** Hrvatske v trdno in nerazdeljivo enoto. Najodločneje so nameravali odpraviti vse številne graščinske dajatve in se tako znebiti izkoriščanja zemljiške gosposke. V Zagrebu so nameravali ustanoviti svoje „cesarsko namestništvo** v kmečkih rokah, ki bi samo odločalo in pobiralo davke in skrbelo za obrambo dežele pred Turki. S habsburškimi deželami bi jih vezal le skupni vladar. Tudi duhovščini so želeli omejiti posvetne pravice.
Imena voditeljev, kot so Česnik, Klander, Šterc, Gregorič, Gubec in druga, so imena, vredna obuditve. To so osebnosti iz obdobja kmečkih uporov, ki so s svojimi dejanji nakazale pot do velikega revolucionarnega vzpona slovenskega ljudstva
T-ipn vvm^
I »	'	•	;	•	.	I	\	\\’	M	'
/A''i , ' M' ii i ; I’ il li l'	■
njiki......................
' f i'''
sredi našega stole^a v Osvobodilni fronti slovenskega naroda.
Kmečki punti so bili stole^a tista velika moralna vrednost, ki nam je krepila moči v trenutkih težkih narodnostnih bojev za ohranitev in pravičnejša družbena razmerja. Današnje slavje je začetek praznovanja 500-letni-ce puntov na Slovenskem in 400-letnice Gubčeve vstaje. Tukajšnji kraji po dolini Save, od Susedgrada do Sevnice in Radeč so neposredna prizorišča velikega hrvaško-slovenskega punta. Ljudje, ki žive tod naokoli, to vedo. Ponosni so na dejanja svojih prednikov in jih cenijo kot svoja.
Ob spomeniku fevdalnega obdobja, sevniškem gradu, že dva dni odmeva pesem slovenskih zborov. Kot je to pred skoraj 400 leti počelo kmečko ljudstvo, izraža vzgib slovenske množice v vsem svojem zanosu in z vso odločnostjo:
— to je srečanje pevskih zborov iz vsega slovenskega etničnega prostora;
— srečanje vrhunskih pevskih zborov z lokalnimi z Zasavja in Sp, Posavja;
— zborov z one strani sloven-sko-hrvaške meje;
— in kar naj poudarim s posebnim veseljem: zborov s Tržaškega in Koroškega,
J/ l,
'K M l
' ' VVvV
I- N	'
d
m
v
Tole podobo je v linolej urezal 134etni kostanjeviški učenec Vil. razreda Miha Baikovič, doma iz Cmeče vasi na Goijancih. Marsikateri poklicni ustvarjalec bi se postavil z njo. Smisebii razpored, obkladanje prostora, zanesljiva linija, pestrost struktur, to je le nekaj prvin, ki odlikujejo to podobo. Še posebej zbuja pozornost hotena ali nehotena siinbolika; kačja g^ava, na ^avi krona, ki predstavlja grad, po glavi pa kljub temu, da je kača nadvse nevarna in strupena, predrzni puntarji, ki so se lot^ same urone — gradu in ga b^o v divjem srdu razdejali. Tak je odmev preprostega gorjanskega šolaija na temo II. grafičnega bienala „Le vkup, le \4cup, uboga gmajna!**
Slednji prinašajo med nastopajoče osvežilno glasbeno misel. Pesem je čez mejo eden od „branikov** narodne zavesti in narodnega obstoja in tudi umetniško najdosegljivejša zvrst našim ljudem.
Pesem - žlahtna zakladnica narodove ustvarjalnosti
Te dni se srečujemo s pesmimi iz vseh obdobij naše ^asbe-ne kulture. Od pesmi iz XVI. stoletja Jakoba Petelina Gallusa preko skladb naših čitalničarjev (buditeljev narodne zavesti v XIX. stoletju), naše zanosiie revolucionarne pesmi < iz NOB pa do stvaritev najmlajšega rodu, ki poizkuša v zvok ujeti našo sedanjo podobo življenja. Nje povezuje narodna pesem, ki je po izrazu in tehtnosti nedosegljiva podoba vseh doživetij in spoznanj slovenskega človeka in ki najlepše označuje gibanje njegovega bistva. Med narodnimi pesmimi, ki jih ni mogoče razvrstiti med lepe in lepše, marveč le po doživljajski usmerjenosti in razsežnosti, ima vendar posebno mesto naša pesem z roba slovenskega nacionalnega prostora. Slovenci na meji z germansko in romansko kulturo so ustvarili in ohranili zvočno izpoved v obliki pesmi, podobno, kot je pesnik izpel verze o bolečini naroda, ki jo ponazarjata školjka in biser.
Mladi spominu puntarjev
Mladi likovni svet se bo na temo „Le vkup, le vkup, uboga gmajna ., pomeril 21. oktobra, na krajevni praznik Kostanjevica, ko bo nadvse slovesno odprt III. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev. Ob tej priložnosti bo izšel bogat katalog v slovenščini in srbohrvaščini, ki bo trajno ovekovečil likovni odziv jugoslovanskih otrok na puntarsko tematiko ob 400-letnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora in ob legendi o ljudskem junaku in kmečkem borcu Matiji Gubcu.
Dela že prihajajo z vseh koncev Jugoslavije in žirija, ki jo sestavljajo najveljavnejši poznavalci otroškega likovnega izražanja (kot je n.pr. dr. Karlavaris, ki bo zastopa Vojvodino), bo imela obUo dela, da bo odbrala 120 grafičnih listov za razstavo.
Odmev prireditve je vsekakor velik že doslej. Sekretarka Zveze jugoslovanskih društev prijateljev mladine, tovarišica Serbedžija, ki se je nedavno mudila v Kostanjevici, nam je povedala, da je v Sovjetski zvezi videla velike povečave fotografij slikovnega gradiva iz kataloga za II. bienale, s katerimi so okrašene stene ene izmed uglednih reprezentančnih hiš v Volgoradu.
Krško (po Valvasorju, izrez, 1679)
Ne samo zavoljo potrebe po zabavi in težnji k izUvom lepih doživetij je nastajala pesem, marveč z muko in samoizpo-vedjo, v želji, da bi rojaki dognali odločUne življenjske trenutke. O smrti, o ljubezni, žalosti, veselju, o upomosti in celi verigi doživetij nam poje koroška, beneška in primorska pesem. Ne z nedomišljerto poudarkom, marveč s kleno glasbeno mislijo nas očara in prevzame.
Pesmi iz revolucionarnega obdobja so pesmi upora, strahotnega trpljenja, bojev in zmag. Prebudile so v nas samozavest kmečkega ljudstva in jo spojile s samozavestjo borcev partizanskih brigad, med katerimi je bila tudi legendama Gubčeva.
Nezadržna rast neupogljivega naroda
Petsto let od kmečkih uporov je za nimi. Petsto let in še več v katerih je nezadržno rasla podoba neupogljivega naroda, ki si je z zadnjim svojim dejanjem zasnoval demokratično samoupravno socialistično družbeno ureditev, je odmevala njegova pesem.
Dvodnevna prireditev pevskih zborov se odvija pod geslom .„Le vkup, le vkup, uboga
gmajna**. Po njem je nastala pesem, ki je ostala prisotna v našem narodu kot spomin na težke preizkušnje naših prednikov v puntarskih časih in ki je v NOB doživela največjo množičnost in dejansko potrditev. Čas ji vse do danes ni odvzel svežine niti ji zmanjšal poleta; njeno besedno in glasbeno srž je oblikovalo nešteto naših ljudi, ki so se s polno zavestjo upirali uničenju slovenske narodne samobitnosti.
Zato n^g za konec opozorim na dostikrat prezrto zgodovinsko resnico:
Prva slovenska tiskana beseda ni, po do sedaj spoznanih zgodovinskih dejstvŽb, Trubarjev katekizem (1551), čeprav se resnično šele s Trubarjem prične slovenska književnost, marveč klic kmetov na upor iz leta 1515 in geslo našega srečanja.
Skozi te, prve slovenske tiskane besede, objavljene na letaku s landsknehtov^o puntarsko pesmijo, ki jih bo z zanosom kmalu zapel 700-članski pevski zbor združenih zborov ,4e vkup, le vkup uboga gmajna**, in druge pesmi upora naj med nami znova močneje zaživi misel na obdobje vstaj kmečkega ljudstva.
MILOŠ POLJANŠEK
miii
Tudi kostanjeviški šolarji sodelujejo v pripravah in prijavah za III. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev. Željko Koljančič, učenec 6.a razreda, si takole predstavlja napad tlačanov na grad.
(Nadaljevanje s 3. str.) gnal. Ostati mora v deželi, pa naj priđe, kar hoče! On je bil začetnik upora in prva glava sveta enajstorice, za vse je odgovoren le on in nihče drug.
Ko se je dokopal do te odtočitve, mu je bilo laže in ga ni zmedla niti zla novica, ki so mu jo sporočili iz okolice Ribnice; vice-domovi vojaki so v Ribnici, ki se jim je predala brez boja! Spet je zasedal svet enajstorice, vendar to pot ni bil polnoštevilen; nekaj previdnežev se je opravičilo z nujnimi deli. Med zasedanjem sveta je poveljnik vi-cedomove vojske poslal v mesto sla z zahtevo, naj se uporniki predajo. V imenu kranjskega vicedoma jih je pozv^, naj se predajo vicedomovi milosti, odprejo mestna vrata, vrnejo grad Fridrihštajn in vodje upora: Ivana Jonkeja iz Mozlja, Urbana iz Slovenske vasi in Koeniga iz Starega Loga, zvezane izroče poveljniku vicedomove vojske v Ribnici,	,	.
Ko je slišal to zahtevo, je Jonke odšel v mestni grad in zbudil poseko, ki je imela tiste dni stražno službo. Bili so sami Ko-privničani. Izbral je petnajst mož, ki so dobro poznali vsa pota in steze po Kočevskem, in jih poslal na vse vetrove. Sli naj bi priklicali kmete v Kočevje k obrambi mesta in dežele. Svojo nalogo so dobro opravili. Že v zgodnjem jutru je Jonke imel zbranih dvesto petdeset krepkih mož. Petdeset jih je pustil za stražo v mestu, z ostalimi pa je odkorakal proti Stari cerkvi, kamor je prišlo iz Slovenske vasi in Starega Loga še kakih sto mož. S temi možmi je nato v bližini pripravil zasedo za bližajočo se najemniško vojsko.
Proti poldnevu se je na cesti od Ribnico sem prikazala sto mož' številna najemniška vojska. Kakor so pozneje zvedeli, je bil njen poveljnik neki plemenitaš Mangerspurg.
Kočevski kmetje so iznenada planili na vojake. Poveljnik, ki je jahal daleč pred svo-
DOLENJSKI UST
jo vojsko, je bil v hipu obkoljen in pobit na tla. Do resnične bitke skorajda ni prišlo, ker so kmetje presenečene in trudne vojake razpršili in jih v manjših gručah kar na veliko pobijali, Le malo vojakov se je rešilo v bližnji gozd. Med veseUm vriskanjem in ukanjem se je kmečka vojska, zdaj oborožena s pravim orožjem od pobitih vojakov, vračala v mesto. Tudi brzega sla so poslali v Staro cerkev in Kočevje s sporočilom o zmagi. Spet so se razmajali zvonovi in prenašali vest o zmagi kmečkega orožja po vsej deželi ter budili že malo uspavano misel o končni svobodi.	., v ,
Poveljnik in šestdeset vojakov je obležalo tistega dne na bojišču, padlo je pet kočevskih kmetov, dvajset kmetov in prav toliko najemnikov pa je bilo ranjenih. Mrtve vojake so tam v bližini pokopali v neki globoki jami, padle kmete pa so prepeljali v mesto in jih svečano pokopali.
Jonke je korakal pred svojo vriskajočo vojsko. Kjerkoli so se priklali, so jih ljudje veselo pozdravljali. Zopet je prišel v mesto kot zmagovalec, toda mnogih, ki so ga nekoč pri vhodu v mesto navdufeno pozdravljali, tokrat ni bilo. Napravili so se silno zaposlene, v resnici pa se niso več hoteli za-meijati gospodi v Ljubljani, katere stisnjena pest je že visela nad njihovim mestom.
Neenotnost med kmeti in meščani je z vsakim novim dnevom postajala očitnejša in je niti Jonkejeva sicer vedno učinkovita domiselnost ni mogla več premostiti. Trgovci, gostilničarji in obrtniki so bili nezadovoljni. Vzdihovali so za nekdanjim blagostanjem, kajti v nemirnih dneh je prenehala vsa trgovina z drugimi deželami, gostilne so brez tujih potnUcov opustele, zaradi splošnega obubožanja so ostali rokodelci brez naročil in brez zaslužka. In ko so prišli do seštevka vseh svojih težav, so kaj hitro prišli do njihovih vzrokov; kmečki upori in ta nadležni podeželan Jonke! Od te ugotovitve pa do izdajstva jc pri meščanih bil samo en korak.
Ko je milostljivi gospod kranjski vicedom zvedel za usodo svoje najemniŠce čete pred Kočevjem, je presenečen obsedel, da so se že bali, če ga ni udarilo božje. Da se je kaj takega zgodilo v njegovi oblasti, ko sta se drugod že vrnila stari red in mir! Še bolj pa se je začudil, ko so mu povedali, da je v njegovi predsobi odposlanstvo iz Kočevja in prosi, naj ga zasliši.
MUostljivi gospod vicedoin je moral za eno uro počivat, nato pa jih je sprejel, potrpežljivo poslušal, kaj mu Jonke predla-ga glede prenehanja sovražnosti, in tudi milostno vzel od njih opečateni zvitek, v katerem so bili ti predlogi jasno zapisani. Ko so odposlanic končali, jih je milostljivi gospod vprašal, če niso morda česa pozabi-U. Oni pa so gospodu zatrjevali, da so vse naročeno vestno sporočili, vse ostalo pa da je njihova milost dobila zapisano. Njihova milost kranjski vicedom je nato zelo blagohotno odpustil odposlance, jim zaželel srečno pot, in ko so bili že skoraj pri vratih, pripomnil z ljubeznivim nasmeškom, da bo poskrbel za čim hitrejši in najprimerneje odgovor mestu Kočevju in svetu enajstorice. Ko so odposlanci koračili po širokem kamnitem stopnišču vicedomske palače
•	proti vežnim vratom, se niso mogli dosti načuditi izredni prijaznosti milostljivega gospoda. Eden od njih pa je bil prepričan, daje zadel pravo, koje rekel, da je kar čutil med razgovorom z vicedomom vpliv dogodkov pri Stari cerkvi.
Ta poslanec je. prav zares zadel v črno; eno uro pozneje so namreč vsi trije kočevski odposlanci ležali v najgloblji ječi Ljubljanskega gradu, vklenjeni v najtežje verige, kar jih je ta dan premogel grajski ječar.
Mozeljčan Jonke je čakal svoje odposlance, dolgo čakal. Ko pa so minili že trije dnevi od njihovega odhoda, je spoznal, da nima več kaj upati. Težko je reči, kako mu je bilo pri srcu, ker zaupnejc ni ž nikomer govoril o stvareh, ki niso imele najtesnejše zveze z uporom. Samo kadar sta prišla
Urban in Koenig, mu je bilo laže. Z njima je lahko govoril tudi o stvareh, ki so bile docela brezupne.
Bilo je poletje in zoreče Idasje se je pripogibalo k tlom. Mesto je postalo vznemirljivo mirno in temni,. često prezirljivi pogledi meščanov so dali slutiti, da se pripravlja nekaj neprijetnega. Potniki za Reko so povedali, da zbira vicedom v Ljubljani veliko vojsko. Proti komu neki, če ne proti Kočevju?
Jonke je opažal, kako njegova vojska kopni. Ni bilo lahko sredi poletja držati skupaj sto petdeset ljudi, ki so bili nujno potrebni na svojih kmetijah. Pri izmenjavi straže jih je prihajalo vedno manj. Niso se mu izneverili, to nikakor ne, le razumeti niso mogli, da je stati na straži tako potrebno kakor sušiti domače seno.
Tistega dne sta bila pri njem v mestu Urban in Koenig. Pospravila sta seno, zdaj se lahko pri prijatelju malo oddahneta. Začelo je deževati. Bil je pravi dež brez bliska in groma, nekaj za kmeta, ki sovraži strelo in točo. Lilo je v potokih in kot smola črna tema je pokrila pokrajino. Legli so k počitku, ker so bili trudni, a tudi zato, ker se v dežju tako prijetno zaspi.
Pri gornjih mestnih vratih sta se stražarja zavlekla v suh kot in se otresala spanca. Nista dosti pazila. Kdo bi ob takem vremenu silil v mesto, čez visoko zidovje?
A so vendar v hipu bili tu. Trop neznanih oborožencev je pridrl iz sredine mesta. Stražar je skočil pokonci, a že so ga zgrabile močne pesti, ga stisnile k steni in mu potisnUe v usta krpo prav v hipu, ko je hotel zakričati. Še bolj se je začudil, ko je videl, da se je dvižni most spustil na opornike in je stotina temnih postav hitela v mesto.
Pri južnih vratih sta bila stražarja budnej-ša. Ko sta . zaslišala topotanje mnogih moških korakov, je eden stražarjev stekel v grad in zatulil, da je odmevalo od zidov, da je sovražnik v mestu. Posadka je skočila pokonci iz zgrabila za orožje. Napadalci so vdrli v grad, še preden je posadka mogla zapahniti vhod na grajsko dvorišče. V temi je bitka divjala kar na slepo, dokler niso nenadoma zagorele bakle. Kočevci so padali kot klasje na njivi. Tudi Urban in Koenig sta se le še komaj branila. Jonke je spoznal, da so izgubljeni.	......
Skočil je pred svoje ljudi m jim zavpd, naj ustavijo boj. Ubogali so ga. Obrnil se je proti napadalcem. Ker je v njihovem poveljniku prepoznal plemiča Ungnada, je stopil k njemu in mu dejal, da ve, da išče njega, Jonkeja, zato se mu predaja, prizanese pa naj kmetom.
Ko sta pristopila k njemu še Urban in Koenig, so vso trojico okovali skupaj in za-stražili. Ko je poveljnik Ungnad zavzel mesto in ga zastražil, so trojico voditeljev upora odgnali na Fiidrihštajn. Tam je Jonke ukazal straži, naj se preda, ker je ^j končan. Ubogali so ga in spustili dvi^a most. Plemič Ungnad je ž dvesto oklepniki zavzel Fridrihštajn brez kaplje krvi. Sredi grajskega dvorišča je pred novo posadko in tremi ujetniki prebral cesarjev ukaz;
( Nadaljevanje na 5. str. )
St. 26 (1213) - 28. |unl|q 1973
Rekli so...
Gubec - puntar, Gubec • partizan
o	kmečkih puntih sem razmišljal že kot učenec v osnovni šoli, ko smo se učili o njih. Že takrat sem občudoval velikega junaka boja za staro pravdo Matijo Gubca, ki je sicer žalostno končal svoje življenje, a je s svojimi puntarji povzročil trajni preplah med graščaki in drugimi zatiralci. Zato ni čudno, da smo se v NOV Slovenci zatekli h Gubčevemu imenu in po njem poimenovali eno izmed svojih brigad, ki je v številnih bojih pomagala uresničiti tiste ideje, za katere so se borili naši kmetje že pred več stoletji.
SLAVKO SMERDELI
Uporna kri
ANDREJ TOMŠIC, predsednik izvršnega odbora temeljne kulturne skupnosti Ribnica:
„Takrat je bilo kmečko gibanje zelo napredno. Združevalo je kmete v boju za osnovne človeške pravice, čeprav ni imelo političnega obeležja. Prav zaradi kmečkih uporov je morala gosposka popustiti in dati kmetom vsaj nekatere človeške pravice. Za Slovence kot narod so zelo pomembni. Uporniška kri prednikov se je pokazala tudi v kasnejših bojih za pravico. Žal na proslavo uporov ne bom mogel, ker moram prav takrat na vaje splošnega ljudskega odpora."
Ne le proslave!
META KARNICNIK, gospodinja, Kočevje:
•„Zaradi uporov so si kmetje le priborili kasneje več pravic, pa čeprav so bili upori zatrti. Občutek za pravičnost je v narodu ostal in prišel do izraza tudi v NOV.
Mislim, da kmete ne bi smeli častiti le s proslavami in spomeniki, ampak bi jim morali omogočiti, da bi čimveč in čimceneje proizvedli. To bi bilo v korist tako kmetom kot delavcem, se pravi vsem.
Na proslavo bom šla, saj proslave zbližujejo ljudi in utrjujejo njihovo enotnost. Žal pa je cesta do Novega mesta zelo slaba.“
Za delovno poslovanje
PETER NOVAK, kmet iz Kamne-ga potoka (dasi je ponoči zaposlen pri Ijubljan^i pošti, se šteje za kmeta, saj si želi le pomagati pri nakupu strojev): * „Proslava kmečkih puntov? Morda bomo šli mladi zadružniki skupaj. Vsako tako srečanje je koristno tudi za srečanje inrrazgovor
o	kmečkih opravilih, trgu in drugem. Sicer je namreč bore malo časa za pogovor! “
Škoda, če ne bi šli v Kostanjevico!
Alojz Jarc, kmet iz Ivanje vasi št. 8 pri Mirni peči, pravi: „Danes ni treba posebej dokazovati, da so se temeljne pravice slovenskega naroda začele kovati prav v puntarskih časih. Tudi ne, da je to vzniklo med kmeti, saj tedaj drugega domačega življa ni bilo. Poznamo može, ki so izšli s kmetov in se uveljavili, zastavili tudi plug na kulturnem področju . ..“
Pri nas se malo ve
MARJAN DOLENJŠEK, kmet iz Dolenjih Lakenc; „Otrokom že dalj časa obljubljamo izlet. Žal vedno zmanjka časa. Morda se bomo p?i le zapeljali v Kostanjevico. O puntih se tod malo govori. Kar pač prinese Dolenjski list. Vsak ima dovolj dela doma, priložnosti za pogovor in modrovanje kot včasih skoraj ni!“
Odpor pritiskom
JANEZ DEBELJAK, profesor, Ribnica:
„Slovenski kmečki upori so v 16. stoletju sorazmerno največje uporniško gibanje v Evropi. Ko bi tudi vojaško uspeli, bi'Evropa za več kot 200 let prej odpravila zastareli fevdalni red. Tlačanska revolucija, čeprav je vojaško propadla, pa je veliko prispevala k notranjemu zedinjenju slovenskega ljudstva. Brez nje Slovenci najbrž ne bi vzdržali večstoletnega turškega, italijanskega, madžarskega, predvsem pa nemškega pritiska.
Spomin na junaške prednike bomo najbolj počastili z enakopravno davčno in kreditno politiko, z večjim družbenim vrednotenjem kmetove tisočletne delovne filozofije, predvsem pa z zagotovilom, da družba ne bo nikoli več dovolila žalostne burke, ko je kmet moral plačati za liter kisle vode več, kot je dobil za liter mleka.“
»Morali so se upreti«
Jože Nemanič iz. Trnovca je pol delavec, pol kmet, kar je značilno za današnji belokranjski živelj. Kar med košnjo na njivi je stekel pogovor o kmečkih puntih:
„Nam se še sanja ne, kaj so morali kmetje včasih pretrpeti. Ni jim bilo živeti. Morali so se upreti in dvigniti kose! Kakor jaz jnislim, je bil kmečki punt pred nekaj sto leti zares ju-na^o dejanje. Danes kmet sicer tu in tam godrnja, ima pa vsega, po-‘ sebno pri hišah, kjer imajo koga v službi. Kar pa v kmetijstvu še ni urejenega, bomo popravili. Prav pa je, da se spomnimo, kaj hudega so morali preživljati naši predniki in da spomin nanje počastimo."
Alojz Jarc: spomin na slavne kmečke prednike živi
Jarc je prepričan, da bi spomin na slavne prednike, na udeležence tlačanske revolucije, najlepše počastili tako, da bi nadaljevali prizadevanja ki so jih že le-ti zastavili. „Da bo kmečki živelj dosegel poprečen standard vseh naših delovnih ljudi, naj bo to v gospodarsko — socialnem ali kulturnem pogledu,“ poudarja. ,,Eno je res,“ pristavlja, „da kmetje še vedno preveč zaostajamo. S starostno pokojnino smo naredili velik korak naprej, smo pa še daleč od socialne varnosti.“
Premalo vemo
„o kmečkih puntih bolj malo vem, saj se do nedavnega o tem ni nikjer govorilo. Kar se o tem spomnim, se še iz osnovne šole. Res ni prav, da tako pozabljamo junaštvo in napore slovenskega kmeta pred več stoletji. Jaz si ne morem predstavljati, da bi človek sploh lahko živel v razmerah, v kakršnih so morali živeti takrat. Graščak je bil gospodar nad imetjem in življenjem. Gospoda je zapravljala, kmet pa garal. Prav je, da bomo te dogodke letos v večjem obsegu počastili." Takole je rekel mladi ERIK DOLTAR, vajenec avtomehanik iz Gradca. O današnjem življenju na deželi pa meni:
„Tudi danes godrnjamo, toda skoro v vsaki kmečki hiši je že pralni stroj in otroci jedo banane. Razlika med mestom in vasjo izginja."
Na proslavo v Kostanjevico bi Jarc rad šel, toda: „. . . če hočem biti iskren, moram povedati, da na našem območju, vsaj kot jaz vem, do zdaj še ni bilo spodbude, da bi se tega slavja organizirano udeležilo kaj več kmetov. Ne bi bilo prav, če bi družbenopolitične organizacije izpustile ta enkratni dogodek.“
»Še kruha ni bilo«
Kmečka gospodinja Alojzija Jaklič iz Bušinje vasi je rekla, da o Matiji Gubcu in kmečkih uporih rada bere. Takole pravi:
„Čisto prav je, da si osvežimo spomin na čase, ko so ljudje po kmetih živeU nečloveško življenje. Še naša mama, ki so stari, se po ustnem izročilu spominjajo, da so tudi pri nas kn\e^e hodili na tlake in desetine. Za druge so delali, sami pa so bili lačni. Da pri kmečkih hišah še kruha ni bilo dovolj, se spomnim tudi jaz. Ko sem bila otrok, belega kruha nisem videla. In danes? Grdo je videti, ko ga razmetavamo! Imam tri otroke in veste, da samega kruha nobeden noče za malico? Namazan mora biti, potem ga jedo . ..“
Franc
Ena izmed skupin, ki bodo nastopile na sporedu nedeljskega slavja v Kostanjevici, je tudi znana folklorna družina „France Marolt“ iz Ljubljane
tako daleč ne morem. So pa bili junaški pred stoletji, čeprav smo tudi mi nekaj prestali. Ko je bil fant na odsluženju kadrovskega roka in za pravo delo doma pravzaprav ni bilo nikogar, sem prosil za davčno olajšavo. Pri prvi sJcontaciji so upoštevali, potem pa spet ne. Vprašal sem kako je s tem, pa so rekli, daje treba spet prositi. Ali ni že enkrat razumljivo? Za marsikaj se pravica še valja pod
Starič, Maijan Dolenšek, Peter Novak in Franc Kozinc
Povezanost
I	RANC STARIČ, kmet iz Gornjega Brezovega: „Kar je bilo izredno pri puntarjih, je bila njihova povezanost! Slovenski kmetje smo dandanes še vedno nepovezani, rekel bi celo, preveč vase zaprti. Se v sosednji Avstriji sem videl primere, kako se po vaseh hitro dogovorijo za nekatere stvari. Družba tudi sicer kmeta še vedno ne jemlje prav, res
Sla\1co Smerdel, Jože Nemanič, Erik Doltar in Alojzija Jaklič
„Ob tej proslavi je treba prikazati pomen kmečkih puntov za nadaljnji razvoj slovenskega naroda v družbenem, kulturnem in vseh drugih pogledih. Po navadi se pri nas prikazuje tok dogodkov v kmečkih puntih kot poraz kmečkih puntov. To ni res. Še nobena revolucija v zgodovini ni bila tako poražena, da ne bi izpolnila svoje zgodovinske naloge. Tudi naša kmečka revolucija, zlasti v 16. stoletju, je svojo zgodovinsko nalogo iz-po^ila. Čeprav ne moremo takratnim tlačanom — revo-
lucionaijem pripisovati današnje nacionalne zavesti, so kmečki punti v kasnejših stoletjih vendarle učinkovali
na razvoj slovenske nacije, na konstituiranje slovenskega naroda kot sodobne nacije in sploh na njegov obstanek kot nacije. Nič ne bi pretiravali, če bi rekU, da je prav v kmečkih puntih bilo odločeno, ali se* bo slovensko ljudstvo obdržalo kot samostojni kulturni, etnični element in se razvilo v samostojno nacijo ali ne.“
EDVARD KARDELJ
pa je tudi, da so cene za takšno majhno proizvodnjo naših kmetij, slabo izkoriščenost mehanizacije in slabo urejenost kmetij nepriineme. Za vnaprej je najboljša karta predvsem razgledanost. Koliko hranilnih snovi izgubljamo na kmetijah samo s starim načinom sušenja krme? S prevetravanjem smo vse končali do '9. maja, kmalu bom kosil že naslednjič, vmes sem bil še na orožnih vajah. Napredek gre počasi."
Pravica še pod mizo
FRANC KOZINC, kmet iz Žabja-ka nad Sevnico: „Septembra bom imel 75 let, za novo leto bo tudi kaj s pokojnino. O lanski proslavi kmečkih puntov v Sevnici sem lahko bral le v časopisu, tako bo tudi sedaj,
mizo!
Premalo dejanj
ANTON ŠTREKELJ iz Vranovič 25 je malce nejevoljen odložil žlico in pustil lepo rumene rezance na juhi, ko sem ga pobarala, kako danes kot kmet in delovni človek ocenjuje dogodke ob kmečkih uporih pred davnimi časi:
„Prav je, da slavimo, k^ so zaslužnega naredili naši predniki z uporom graščakom in izkoriščevalcem. Mnenja pa sem, da bi morali tudi danes živemu kmetu bolj pomagati. Kmečki upori so imeli velik zgodovinski pomen, kot ga je imela naša revolucija - NOB, v kateri sem tudi sam sodeloval. Danes imamo kmetje sicer mnogo lepše življenje kot nekoč, vendar pa je še vedno preveč obljub in premalo dejanj."
f
Andrej Tomšič, Meta Kamičnik, Anton Štrekelj in Janez Debeljak
( Nadaljevanje s 4. str.)
. »V imenu njegovega veličanstva cesarja Ul po nalogu njegove milosti, prevzvišenega gospoda Erazma Praunwarta, kranjskega vi-cedoma, in v imenu zvišene pleminita^inje Ane baronice Thurn, zakonske hčere in dedinje v bogu umrlega Jurija barona Thuma, prevzamem zopet kočevsko posest...“
Ujetnike so zaprli v globoko ječo, v kateri naj bi ostali do sodbe. Ko je bilo vse to ppravljeno, je plemič Ungnad ukazal pojesti ženo pokojnega oslabnika Strežena. -Preiskali so ves ^ad in jo končno našli v kleti skrito med praznimi sodi. Zvezali so jo in tudi njo zaprli v ječo.
V deželi je postalo mimo. Ko so truplo barona Thurna prenesli v Mobnico v Šentjerneju in oskrbnikovo pokopali pri cerkvi Corpus Christi v Kočevju, so sodili glavnim voditeljem kmečkega punta na Kočevskem: Ivanu Jonkeju iz Mozlja, Urbanu iz Slovenske vasi in Koenigu iz Starega Loga. Obenem so sodili tudi ženi grajske^ oskrbnika Steržena Elizabeti; tej zaradi izdaje in namernega umora svojega moža.
Tridesetega julija je bobnar oznanil po •mestu, da bo drugega avgusta na Velikem trgu javna sodna obravnava proti štirim velikim zločincem, ki se je lahko udeležijo vsi meščani in tudi okohčani.
Meščanom ta sodna obravnava ni bila nič kaj všeč. Vedeli so, kakšna bo jrazsodba: za upor je določena smrt. Oni pa so še pred nekaj dnevi prav tem obtožencem burno in veselo vzklikali!
V jutru drugega avgusta je bilo na Velikem trgu živahno. Ponovno nameščeni uradniki gospostva so s pomočjo oborožen-cev pripravUi vse potrebno za čim slikovitejši potek sojenja in obsodbe. Zastopnik ?®sarja ih vicedoma, mladi plemič Ungnad, Je bil sodnik. Meščanov ni bilo dosti videti Ul kljub vročini so bila vsa okna na hišah' zaprta.
Okrog devete ure so pripeljali na trg obtožence. Jonke je stopal v sredini in bil z leve strani z verigo priklenjen na Koeniga, z desne strani pa na Urbana. Ta dva sta ob strani bila ovešena z verigama, ki sta ju čvrsto držala dva voj^a. Nato je sledila Sterženova vdova, brez verig sicer, toda spremljana od vseh dobro oboroženih vojakov. Osemdeset vojakov je zaključilo ta sprevod.
Nato se je vzdignil sodnik, plemič Ungnad; in bral dolgovezno in uradno nabuhnjeno obtožnico, ki je bila obenem tudi obsodba. Vse tri voditelje upora so obsodili na smrt z obeše-njem, vdovo Steržen pa na skoraj še hujšo kazen: da bo razčetverjena.
Ko so slišali obsodbo, so obtoženci upora sicer prebledeli, a vendar ostali na zunaj mirni. Vdova pa se je onesvestila in so jo morali odnesti nazaj v ječo. Obsojencem so dali dve uri časa, da so uredili svoje posvetne zadeve in se poslovih od svojcev, nato pa so jih odpeljali z vozom na hribček pri cerkvici Corpus Christi, kjer so stala ve šala.
Med tem, ko je duhovnik glasno molil in je predirljivo ropotal boben, so krvnikovi pomočniki zelo urno in ročno opravili svoj žalostni posel.
Fevdni gospodje so po tem dnevu zopet mirno spali; mladi vitez Ungnad se je poročil z baroiiico Ano Thurn in dobil po teh enoletnih žalostnih ho-
matijah najboljši del: mlado, lepo ženo, veliko bogastvo in grad Fridrih-štajn; kmetje pa so iz te hude šole odnesh spoznanje za prihodnost: da sta svoboda in pravica dosegljivi samo s samopožrtvovanjem in v trdni, neomajni skupnosti.
BESEDA O KMEČKEM UPORU NA KOČEVSKEM
v
Nemški naseljenci na Kočevskem so radi trdili, da so oni prvi zanetili upor kmetov in meščanov leta 1515 z zavzetjem Fridrihštajna in s tem dali znak za splošen kmečki upor na Kranjskem. Zgodovina pa pove drugače.
Na ozemlju, kjer bivajo Slovenci, so se uprli koroški-kmetje že leta 1478 in se povezali v Kmečko zvezo. Sprva so se hoteli obvarovati pred Turki, a so Zvezo uporabili tudi v obrambi pred domačimi grajskimi zatiralci. Kar jih takrat niso potolki Turki, so jih pobili domači plemiči. Po tem neuspehu je tlela uporna kmečka želja po osvoboditvi do leta 1515. Kmetje na Kranjskem so se združili v tajno „Slovensko zvezo“, ki jo je vodil kmet Klander. Stanovi so skušali na videz mirno rešiti spor, istočasno pa so zbrali vojsko, ki je potolkla kmečke puntarje pri Brežicah. Trdijo, da se je pri tem slovenskem puntu zbralo okrog 80.000 oboroženih kmetov.
To moramo vedeti zaradi trditev Kočevarjev o početku kmečkega upo-
ra na Kranjskem. Misel na upor torej ni zrasla na njihovi njivi in ni bila nekakšna kočevska posebnost, ki naj bi jo slovenski puntarji šele raznesli po slovenskih krajih. Voditelji kmečkega upora na Kočevskem so v zimskih mesecih krošnjarili po sosednjih deželah in prihajali v tesne stike s kmeti in meščani. Dodobra so bili poučeni o razmerah v teh deželah in jih doma primerjali z lastnimi težavami in krivicami. Ker so vedeli za priprave slovenskih in hrvaških kmetov na upor, so tudi oni začeli misUti na upor nemških kmetov in meščanov Kočevske. Želja, obračunati z baronom Thur-nom in njegovim brezdušnim oskrbnikom Sterženom, se je med Kočevarji hitro razširila, saj so bili potomci nekdanjih puntarjev s Koroškega in Bavarskega in jim je bila puntarija še v krvi in spominu.
Slovenci še nimamo podrobne zgodovinske študije o uporu slovenskih kmetov. Nekateri so hoteH ponašiti celjske grofe in niso pomislili, da je slovenski narod zrastel iz kmečkega ljudstva. Naša nadvse heroična preteklost so kmečki punti. Dolgo pred francosko revolucijo so se slovenske kmečke množice podzavestno borile za iste demokratične pravice kot francoski meščanski revolucionarji. Slovenski kmečki upori so bili večje in veličastnejše herojstvo kot vse srednjeveško viteštvo, kar ga je bilo v naših krajih.
Kočevski upor leta 1515 je bil samo del splo^ega upora slovenskih kmetov in za nas, današnje Kočevce, zanimiv zaradi zgodovinskih in lokalnih podrobnosti, zato je njegov opis vreden branja.
VIRI
VALVASOR J. W., Fr. v., Ehre des Herzogtums Krain (novom, izd.)
ROM Karl, Rebellion in der Gottschee (roman) Amalthea Verlag, Wien IV, Leipzig 1938. (Izvleček)
KOČEVSKI ZBORNIK, Razprave o Kočevski in njenih ljudeh. Izd. Dr. sv. C. in M., Ljublj., tisk. Uč. tisk. v Ljublj. 1939.
LAH Ivan, Uporniki, Povest. Dr. sv. Moh., Celovec,
KOČEVSKO. Zemlj., zgod. in umet-niško-kult. oris koč, okraja. Izd. Tur. -olepš. dr. v Koč, 1956, ur, Bog. Gerlanc. Tisk. „Jože Moškrič“, Ljubljana.
KREFT Bratko, Velika puntarija. Dram. kronika iz 1. 1573 v 5 dej. Izd. Slov. Matica, Ljublj. (Uvodna beseda o kmečkih uporih v srednjem veku.) Univ. tisk. in litogr., Ljubljana 1937.
KREFT Bratko, Celjski groQe. Drama v 5 dej.
NOVOČAN Anton, Celjska kronika, prvi del: Henrik Celjski. Drama v 5 dej. Izd. in zal. Tisk zadruga v Ljubljani 1928.
GRUDEN dr. Josip, Zgodovina slov. naroda (poglavje o kmečkih uporih).
ERKER J., Jub.- Festbuch der dJottscheer 600-Jahrfeier, Kočevje 1930.
Ljubljana in njeno tur. ozadje. Vodnik. Izd. in TJa\. Ljublj. Tur. zveza, Ljubljana.
MOLE Vojeslav: Umetnost južnih Slovanov (str. 374 zgoraj: Valentin Metzinger (1699-1759), baročno slikarstvo na platno).
Župnijski arhiv v Kočevju. (Olt. slika, Franč. kapela.)
26 (1213) - 28. iunija 1973
DOLENJSKI LIST
Ohekna ISralso praznuje
SREDIŠČE PRAZNOVANJA JE LETOS KOSTANJEVICA, KJER BO 1. JULIJA SVEČANA SEJA DRUŽBENO POLITIČNEGA ZBORA ZATEM PA VELIKO POSAVSKO-DOLENJSKO ZBOROVANJE V POČASTITEV 400-LETNICE KMEČKEGA PUNTA -BESEDO O DANAŠNJI IN JUTRIŠNJI PODOBI KRŠKE OBČINE IMA PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE JOŽE RADEJ
Zelena luč odpira napredku nove poti
Kakšen napredek je prineslo zadnje leto krajevnim skupnostim v vaši občini in katera območja so bila deležna večje družbene pomoči iz skupnih virov?
Podoba bo celovitejša, če se ozremo za več kot leto dni nazaj. To je čas, ko se je občinska skupščina poskušala oddolžiti predvsem odmaknjenim partizanskim krajem na Bohorju in gorjanskih pobočjih. V te kraje je vlagala denar za povezavo gorskih vasi s cestami, ki vodijo do središč v dolino.
Tako je prišla pobuda iz Vrbja in Vrtače na Gorjancih, kjer so prebivalci že lani opravi-
li	zemeljska dela na cesti od Črneče vasi mimo Klepca do Vrtače in Prušnje vasi. S pomočjo občine bodo letos to cesto dokončali.
Večji znesek smo namenili tudi vasem na Bohorju. Lani so prebivalci urejaU cesto Sre-botno — Jablance in letos jo nadaljujejo do partizanske vasi Lošce, ki je še danes odrezana od prometnih zvez. Lani so bila končana tudi zemeljska dela na cesti Bohor— Zalog-Mrzla Planina —Stranje. Pri tej akciji j^ sodelovala tudi sevni^a občinska skupščina. Prebivalci so z družbeno pomočjo letos že nasipali z gramozom 3,5 km ceste od Bohorja do Mrzle planine.
Tudi pitna voda in elektrifikacija sta zadnja leta prinesli
napredek v naše vasi. Petrolejke svetijo le še v posameznih hišah majhnih zaselkov, vendar se bodo že letos umaknile električni razsvetljavi. Pitno vodo je dobilo v zadnjih letih 2.133 gospodinjstev v hribovskih in ravninskih krajih. Zgrajenih je bilo 60 vodovodov, ki merijo skupaj nad 230 km. Do prve polovice tega leta je bilo dokončanih 5 vodovodov v vrednosti 2,490.200 din.
Največje družbene pomoči je bila letos deležna Kostanjevica, 700 let staro mestece na Krki, ki je te dni središče praznovanja. Še pred tremi leti mesto ni imelo niti vodovoda niti kanalizacije. Leta 1971 so napeljali vanj pitno vodo, za katero je občinska skupščina prispevala
500.000 din, prebivalci in delovne organizacije pa
600.000 din.
Vrtec in asfalt
Za kanalizacijo je občinska skupščina lani prispevala v obliki lastnega deleža in kreditov 950.000 din, 220 tisočakov pa so dodali prebivalci. Delo še ni v celoti končano, je pa tako daleč, da so te dni labko začeli asfaltirati. Asfalt bo veljal
620.000 din. Delež skupščine je
500.000 din, razen tega pa smo si pomagali s prispevkom republiškega cestnega sklada. Za komunalna dela v Kostanjevici in okoliških vaseh je tako družbena skupnost v zadnjih treh 18lih izdala 2,27 milijona dinarjev.
To pa še niso vse naložbe v Kostanjevici. Za vrtec, ki bo že letos sprejel pod streho predšolske otroke, bo
ZA PRAZNIK OBČINE, DAN BORCA IN DAN RUDARJEV ČESTITAMO DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEM OBČANOM ZA USPEHE V MINULEM OBDOBJU! SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO - OBČINSKA KONFERENCA SZDL - OBČINSKA KONFERENCA ZKS - OBČINSKI SINDIKALNI SVET - OBČINSKA KONFERENCA ZMS - OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO TUDI KOLEKTIVI, KI SO SE PREDSTAVILI V DANAŠNJI PRILOGI
treba odšteti 1,5 milijona dinarjev in 60 tisoč za igrišča ob šoli in varstveni ustanovi. Investicije Splošnega mizarstva v novo tovarno, ki jo jutri odpro v Kostanjevici, znašajo z opremo vred 3,87 milijona din. Ce vse to seštejemo, smo zares lahko zadovoljni. V letu, ki je za nami, je bila Kostanjevica deležna kar 6,33 milijona dinarjev investicij, kar znaša precej nad pol milijarde starih dinarjev.
Letos 6.342 zaposlenih
Kako se v obdobju minulega leta kažejo v gospodarstvu težnje občinske skupščine po utrditvi gospodaije-nja, poslovnem sodelovanju in integracijah?
Gospodarska gibanja v občini kažejo, da so bili za leto 1972 sprejeti stabilizacijski cilji in naloge zadovoljivo uresničeni, čeravno smo zabeležili tudi nekatera odstopanja. Za nazornejšo predstavo .naj omenim nekaj številk o naraščanju celotnega dohodka. Ta je znašal leta 1971 še 809 milijonov dinarjev, lani se je povzpel na 977 milijonov (porast za 20 odst.), za letos pa predvidevamo, da se bo povečal na 1 milijardo in 176 milijonov (20,4-odstotni porast).
Dohodek je v naši občini dosegel 212 milijonov v letu 1971, lani 260 milijonov ali za 22,7 odst. več, letos pa ga planiramo 316 milijonov ali za 21,3 odst. več kot lani.
Pa še besedo, dve o porastu zaposlenih. Pred tremi leti smo jih našteli 5758, lani 6.059, letos pa jih bo 6243. Povprečni osebni dohodki so znašali predlanskim 1,657 din, lani 1.9040 in v prvem četrtletju letos 2.070 din.
Vse delovne organizacije so zaključile poslovno leto 1972 brez izgub. Investicije v gospodarstvu so bile usmerjene v najnujnejše rekonstrukcije, nakup opreme in modernizacije obstoječih proizvodnih
naprav. Naložbe v negospodarsko dejavnost predstavljajo v glavnem samoprispevki, zbrana sredstva občanov, razliko do polne vrednosti pa
smo pokrivali iz namenskih skladov občinskega proračun.
V	dvoje gre laže
Samoupravljavci so v svcgih kolektivih spodbujali naslonitev na lastne moči, ker je taka pot k stabilizaciji najbolj učinkovita. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja so posamezni kolektivi napravili velik korak naprej. Težnje po gospodarskem povezovanju in sodelovanju so našle odziv zlasti v Splošnem obrtnem podjetju v Krškem in Kleparstvu iz Kostanjevice, pri Sigmatu v Brestanici, pri Kovinarski, razgovori pa tečejo tudi med Tovarno celuloze in Papirkonfekcijo. V občini letos resno razmišljamo tudi o združevanju kmetijstva, ki naj bi zajelo območje vseh treh posavskih občin. Iz dosedanjih razprav povzemam, da sta začeli možnost za združitev pretresati tudi kolektiva SGP Pionir in IGM Sava. Z integracijo v gradbeni dejavnosti bi dosegli enotnejše programiranje, večjo predelavo gramoza na Krškem polju in načrtnejšo proizvodnjo gradbenih elementov. Težimo za tem, da bi v gramoznicah na Krškem polju napravili red in da ne bi odpeljali niti kubika nepredelanega gramoza za druge namene, razen za posipavanje cest.
Ponekod zamude - a opravičljive
,	■	>
Kako ocenjujete dosedanja prizadevanja delovnih kolektivov pri presajanju ustavnih dopolnil v življenje?
Pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela so se izkazali zlasti kolektivi: Celuloza Krško, Žito Ljubljana - DE Imperial Krško, Labod Novo mesto-obrat Krško, Slavnik Koper - hotel Sremič Krško in Agrokombinat Krško. Pogoje za takojšnjo ustanovitev pa imajo delovne enote: Lisca Sevnica-obrat Senovo, Pionir Novo mesto-obrat Krško, Elektro Celje-poslovna enota Krško in Dolenjska banka Novo mesto-podružnica Krško.
m
I
Jože Radej, predsednik občinske skupščine v Krškem
Kostanievica. Pred dvema letoma je mesto dobilo vodo, letos kanalizacijo in te dni še asfalt.
Za nadaljnje proučevanje pa pridejo v poštev: delovne enote: kovinski obrat Metalne na Senovem, Kremen Novo mesto - obrat Ravno, Cestno potjetje Novo mesto-enota Krško, PTT Novo mesto-pošta Krško, Zavarovalnica SAVA Ljublja-na-enota Krško, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto-zdravstveni dom Krško, Slovenija avto Ljublja-na-servisi in trgovine Krško, Merx Celje-skladišče Krško ter nekatere večje prodajalne tujih trgovskih podjetij na območju naše občine.
Ponekod poteka ustanavljanje temeljnih organizacij še veliko prepočasi, počasnost pa v velikih primerih upra\ičujejo težnje kolektivov po strokovno proučenih rešitvah. Pričakujem, da bo delovnim organizacijam pri ocenjevanju pogojev, vodenju razgovorov in postopkov pri ustanavljanju TOZD in pozneje pri uvajanju in oblikovanju internih predpisov y veliko pomoč koordinacijska komisija, ki bo ustanovljena v občini po sklepu občinske konference ZK.
Z Investicijami med velikane
s kakšnimi naložbami snujete jutrišnjo podobo občine, podobo njenega in-dustrij^ega napredka, razvoja turizma, kmetijstva, šolstva itd?
Med najpomembnejšimi investicijami motam omeniti naložbe za pridobivanje električne energije v Krškem in Brestanici, rekonstrukcijo tovarne celuloze in papirja ter rekonstrukcijo Kovinarske, gradnjo obrata za predelavo grozdja pri Agrokombinatu, postavitev skladišča trgovskega podjetja Preskrba ter investicije Preskrbe v nove trgovske lokale in obnovo obstoječih trgovin.
Največjo investicijo v naslednjih petih letih pomeni graditev jedrske elektrarne v Krškem. Letos bodo zanjo odkupljena zemljišča, zgrajen bo električni daljnovod iz Brestanice do kraja, kjer bo stala atomska centrala, podjetje Pionir Novo mesto pa že gradi za njene delavce 25-stanovanjski blok na Vidmu.
V	Brestanici začenjajo letos rekonstrukcijo termoelektrarne, ki bo veljala 290.000.000 din. S predvideno razširitvijo in obnovo se bo zmogljivost termoelektrarne Brestanica za pridobivanje električne energije povečala skoraj za dvakrat, s prehodom od premoga na tekoče gorivo p’a se bo proizvodnja električne energije tudi pocenila.
Proizvodnja celuloze se bo podvojila
Tovarna celuloze in papirja se je odločila za 500 milijonov investicy, ki jih bo izkoristila za povečanje
proizvodnje celuloze in papirja. Sedanja proizvodnja celuloze obsega
54.000 ton na leto, po končani investiciji pa bo ta količina narasla na
122.000 ton. Hkrati s povečanjem zmogljivosti bodo spremenili tudi postopek pridobivanja celuloze tako, da bodo preprečili onesnaževanje reke Save in zmanjšali stroške. Rekonstrukcija bb trajala tri leta, začetek pa napovedujejo v letu 1974.
Tudi Kovinarska iz Krškega je že pred leti pripravila razvojni program. V njem predvidevajo rekonstrukcijo obratnih prostorov, postavitev sodobnega obrata družbene prehrane, dopolnitev strojne opreme in celovito rešitev notranjega transporta. Naložba obeta tudi znatno povečanje obratnih sredstev, ki jih je temu podjetju vedno primanjkovalo. Za rekonstrukcijo so namenili 36 milijonov dinarjev. Ta znesek je v celoti zagotovljen. Po rekonstrukciji se bo proizvodnja v Kovinarski povečala za okoli 50 odstotkov, na novo pa bo zaposlenih 100 delavcev. Program bodo začeli uresničevati letos in ga dokončali v prvi polovici prihodnjega leta.
Rudarjev ne bomo pozabili
To so bile samo največje naložbe, ki bodo bistveno vplivale na gospodarski razvoj občine. V letu 1973 bodo delovne organizacije naše občine investirale v gospodarstvo 66 milijonov dinarjev, od tega 23 milijonov za gradbene objekte in 40,5 milijona din za opremo. Seveda bomo morali misliti tudi na novo dejavnost na Senovem, kjer bo po ukinitvi rudnika čez 5 ali 6 let treba zaposliti 450 rudarjevT Skrb za rudarje ostaja naša trajna dolžnost, zato si bom'o prizadevali, da jim bomo v tem času priskrbeli kruh v drugem poklicu.
V	negospodarstvu sodijo k pomembnejšim investicijam pripravljalna dela za gradnjo osnovne šole v Koprivnici, nadaljevanje priprav za graditev nadvoza nad železniško progo v Krškem, rekonstrukcija in asfaltiranje cest Pijavško-Krško in Krško-Dolenja vas ter asfaltiranje nekaterih odsekov v vaseh na Krškem polju.
Za praznik občine in dneva borcev čestitam odbornikom, članom svetov in komisij občinske skupščine, vsem družbenopolitičnim organizacijam, delovnim kolektivom za delovne dosežke pri razvoju našega gospodarstva, prosvete in kulture, zdravstva in komunahie dejavnosti. Želim vsem občanom boljše in srečnejše življenje ter jih vse skupaj vabim 1. juUja na zborovanje v počastitev 4004et-nice hrva^o-slovenskega kmečkega punta v Kostanjevico!
JOŽE RADEJ predsednik občinske ^upščine Krško
PREDSTAVLJA SE TOVARNA, V KATERO SE STEKAJO
MILIJONI ZELJA
Obrat za proizvodnjo žvečilnega gumija ŽITO'-IMPERIAL v Krškem je sodobno opremljen
Pogled v pakirnico žvečilnega gumija
■M,
Od zahoda do dežele vzhajajočega sonca
SE UVELJAVLJAJO ŽVEČILNI BONBONI ŽIVILSKEGA KOMBINATA ŽITO LJUBLJANA - TOZD IMPE-RIAL KRŠKO - SLADKI IZDELKI 200-ČLANSKEGA KOLEKTIVA V KRŠKEM IMAJO VEDNO VEČ PRIJATELJEV IN ODJEMALCEV DOMA IN PO SVETU.
Jugoslavija je osemdeseta dežela, v kateri prodajajo najboljše žvečilne bonbone na svetu, znane pod imenom Bazooka (bazuka). Vsak trenutek si jih lahko privoščite. Zato, da jih v trgovinah nikoli ne zmanjka, skrbi Imperial Krško, temena organizacija združenega dela ljubljanskega kombinata ŽrTO. Bazooko izdelujejo po licenci ameriške
firme Topps.
18 različnih vrst kruha in peciva pečejo v Imperialovi pekariji
Evropa pozna žvečilne bonbone iz Kršicega
Proizvodnja žvečilnih bonbonov sega kratek čas nazaj. V nekaj letih se je močno razvila in tako v Jugoslaviji danes vodi Imperial s pestrostjo, kakovostjo in količino tovrstnih izdelkov.
Z njimi osvaja domača in tuja tržišča. Poleg standardne žvečilne gume, ki jo poznamo v obliki cigaret, pakiranih v škatlice Imperial in King ter eksportne škatlice avstrijskih in jugoslovanskih cigaretnih znamk (Zeta, Drina, Diamant, Memphis, Falk, Mil de Sorte itd.), pripravljajo posebne promocije za „Hobby gumo“ in „Zastave sveta“. Žvečilni bonboni „Zastave sveta“ imajo vložene samolepilne zastavice, nad katerimi se navdušuje zlasti mladina.
Odraslim in mladini se je Imperial prikupil z žvečilno gumo, ki je zaradi obogatitve z vitaminom C izredno osvežujoča in dobrodošla kupcem ob vsakem letnem času, najbolj pa spomladi, ko e njo premagujejo zimsko utrujenost.
Pa se povrnimo k bonbonom Bazooka zaradi odlične kakovosti, prijetnega okusa in dolgotrajne arome, ki ne poide. Pakirani so posamezno aU v market paketih po trije skupaj. Bazooka brez žrebanja nagrajuje zbiralce sličic s prikupnimi nagradami, ki si jih lahko izberete po želji. Bazooka ima vsak dan več prijateljev, zato se prodaja tega izdelka hitro povečuje.
Stroji tečejo noč in dan
žito Ljubljana — TOZD Imperial Krško, se kot izdelovalec dobrih žvečilnih gumijev uveljavlja doma in na tujem. Uspehi, kijih dosega, so zaduga vseh zaposlenih, zlasti pa neposrednih proizvajalcev, med katerimi so večinoma ženske. Stroji v tovarni žvečilne gume tečejo štiriindvajset ur na dan. To pomeni, da jim strežejo delavke tudi v nočni izmeni in da delajo - tudi v prostih sobotnili dneh. Doseženi uspehi so razen tega rezultat specializirane proizvodnje, ker le tako lahko hitreje osvajajo nove tehnološke dosežke. TOZD Imperial ima v okviru živilskega kombinata Žito Ljubljana vse možnosti za hiter nadaljnji razvoj. Izkoriščenost strojev v Imperialu se lahko meri z izkoriščenostjo strojnih naprav v najrazvitejših deželah na svetu. Vse to se ugodno odraža tudi pri osebnih dohod-kili zaposlenih.
Načrti za nove naložbe nič več V zraku
žvečilne bonbone iz Krškega izvažajo na vzhod in zahod, tu-
di v dežele z daljšo tradicijo tovrstne industrije, ki imajo tehnologijo močno razvito. Prodor na ta tržišča jim je omogočila odlična kakovost. Žito — Imperial je s svojimi izdelki osvojilo tržišče v Avstriji, Zahodni Nemčiji in na Danskem. Tam so njegovi glavni odjemal-ci.
Žvečilne bonbone iz Impe-riala je podjetje predstavilo v Belgiji, Švici in Nizozemski, zanje pa se zanimata še Anglija in Japonska. Manjše količine že pošiljajo tudi na Madžarsko in dogovori potekajo za izvoz še v druge vzhodne dežele.
Vedno večje povpraševanje na jugoslovanskem tržišču in naraščanje naročil za izvoz silita kolektiv h graditvi novih zmogljivosti, o čemer dogovori že tečejo. Poleg razvoja lastnih kapacitet predvidevajo v Krškem tudi povečanje licenčne proizvodnje Bazooke. Žito se o tem dogovarja s firmo Topps iz New Yorka, zato lahko pričakujemo v Krškem-tudi naložbe tujega kapitala..
Peki delajo podnevi
Naj zdaj predstavimo še pekarno, ki je prav tako pomembna dejavnost v Imperialu, Ta pekarna zalaga s kruhom občino Krško, delno pa tudi brežiško območje. Kupci lahko izbirajo med osemnajstimi vrstami peciva in kruha.
Letos so s samoupravnim sporazumom odpravili nočno delo v tej stroki. S prehodom na dnevno obratovanje pekarne so uresničili desetletja dolgo željo pekov, ki se šele zdaj čutijo en^ovredne delavcem v drugih strokah.
Preskrba s kruhom je zagotovljena celo bolje kot prej. Potrošniki dobijo svež kruh tudi popoldne, kar ugaja zlasti zaposlenim ženam in materam. ^ Prej je bila prva peka končana že zvečer in tako so kupci zjut-
raj dobili že star kruh. To se zdaj ne dogaja več. Dobava kruha je postopna, ljudje se bodo hitro privadili nanjo in jo z razumevanjem sprejeli, saj nihče med nami ne želi pekom še naprej zdravju škodljivega nočnega garanja dan za dnem, leto za letom.
Imperialov kruh se ne pokvari
Pa še nekaj vas bo zanimalo, česar ljudje najbrž ne vedo, a so že ugibali, kako to,da se Imperialov kruh ne pokvari. Kruhu dodajajo namreč C vitamin in dodatke proti pokvarljivosti, plesnobi in nitavosti.
Oddih v počitniških domovih
In še nekaj besed o tem, kakšna je v tem kolektivu skrb za delavca nasploh. Na kogarkoli naletite, se bo pohvalil. Zaposleni imajo zagotovljeno izdatno toplo malico, za katero plača vsak od njih le poldrugi dinar, razliko do polne cene pa prispeva podjetje. Delovna organizacija omogoča zaposlenim tudi brezplačen prevoz na delo iz oddaljenih krajev. Za letni dopust so dobili vsi delavci po 450 din regresa, kdor pa bo šel letovat v počitniške domove podjetja na Gorenjskem in ob morju, bo plačal za celodnevno oskrbo le po 30 din. Deset starejših, zaslužnih delavcev bo na priporočilo zdravnika prebilo oddih v planinah oziroma v obmorskih krajih. Stanovanjsko vprašanje urejajo v tej TOZD z individualnimi posojili.
Kolektiv Imperiala je mlad, zato so zadnje čase zaživele tudi razne rekreativne dejavnosti. Veliko je zanimanja za šport. Mladinci so skupaj z odborom za rekreacijo Uredili igrišče za odbojko, mali nogomet in rokomet. Enkrat na teden imajo člani kolektiva za razvedrilo v najemu tudi krško kegljišče. Športniki iz Imperiala sodelujejo na sindikalnih športnih igrah in tako se uveljavljajo zunaj tovarniške ograje.
Nova ustava živi
Kljub zaposlenosti in vsakodnevni zavzetosti duh nove ustave ni šel mimo kolektiva. Od lanske jeseni dalje so se delavci v Imperialu zavzeto vključevali v priprave za uveljavitev novih samoupravnih odnosov in ustanovitev temeljne organizacije združenega dela. Ko so se februarja letos med prvimi v občini oklicali za samostojno TOZD, so na zboru poudarili, da pomeni to zanje res večje pravice, a tudi večjo odgovornost za organizacijo proizvodnje ter gospodarjenje s proizvajalnimi sredstvi in ustvarjenim dohodkom.
Z ustanovitvijo TOZD so prevzeli na svoje rame veliko skrb za nadaljnji razvoj in soodgovornost za enakopraven razvoj^ vseh TOZD v okviru kombinata ZITO. V razvojnem programu TOZD Imperial so upoštevali vse tiste cUje, ki jih je centralni delavdci svet ŽITA sprejel na zasedanju ob integraciji 1971.
Številke ki jemljejo sapo
Podjetje se vsako leto povzpne daleč naprej. Od 1971 na 1972 je količinska proizvodnja porasla za 21,4 odstotke, celotni dohodek za 64 odstotkov, ostanek dohodka pa se je povečal celo za 235 odstotkov. V poslovnem letu 1973 prevzema kolektiv nase še večje in še odgovornejše naloge, saj so sklenili količin-dci plan proizvodnje povečati za več kot 40 odstotkov, celotni dohodek pa za najmanj 80 odstotkov. V podjetju je zaposlenih 200 delavcev. V dobrem letu se je njihovo število podvojilo povečala se je izkoriščenost strojev, napredek pa je bil dosežen tudi pri k^ovosti izdelkov, saj skoraj niso zabeležili reklamacij. Teh nekaj podatkov nazorno osvetli razvoj TOZD Imperial in obeta skokovit napredek tudi v prihodnje.
k
BAZOOKA JOE NAGRAJUJE BREZ ŽREBANJA
Za naslednje število nagradnih sličic, ki se končujejo s številko 5,15, 25, 35 — lahko dobite:
1. edinstveno majico BAZOOKA JOE v vseh velikostih za 30 sličic;
2. za šolo in dom zanimiv pisalni set (nalivno pero, tehnični svinčnik, kemični svinčnik) za 25 sličic;
3. atraktivno BAZOOKA JOE žogo za 15 sličic;
4. sesta\ijivi model originalnega Rewell aviona za 14 sličic;
5. 10 letečih diskov s pištolo za 5 sličic;
6. dve okrasni nalepki BAZOOKA JOE za 3 sličice;
7. BAZOOKA JOE fluorescenčno značko, nepogrešljivi razpoznavni znak prijateljev BAZOOKA JOE za 2 sličici.
Nepoškodovane sličice pošljite na naslov: „BAZOOKA JOE“ ŽITO, Ljubljana, Smartinska 154, 61000 Ljubljana. Naslov napišite čitljivo in točno s tiskanimi čikami, če pa ste kandidat za prvo nagrado, napišite še, katero izmed sledečih velikosti majice želite (8,10,12,14,16).
t
Ponos Kostanjevice je v grobem obno^jeno in zaščiteno velikansko poslopje nekdanjega cistercijan^ega samostana, katerega osnove izvirajo iz leta 1234. Baročno dvorišče ima kar 236 obokov, znamenitost prvega reda pa je tudi gotska katedrala iz zgodnjega 13. stole^'a, v kateri prirejajo občasne koncerte. „Kostanjeviški grad** dobiva prav zdaj nove namebnosti: tu bo gostinsko podjele, v kleteh pa že ima Agrokombinat Kr^o polnilnico za cviček. Tu dobi v.nedeljo prve prostore tudi Tehniški muzej Slovenije za vinari oddelek. Goijupova galerija bo v grad prenesla svoj umetniški zaklad. (Foto: Mirico Vesel)
Minil je deveti februar. Polna luna je obsevala krvavo bojišče pred StubiŠkimi Toplicami. Štiri ure se je bojevala pravica s krivico, svoboda z nasiljem. Štiri ure se je kmet upiral najemniku, toda potem so ga z boka obkolili banski huzarji in suli-čarji gospoda Zrinjskega. Sekira se je udarila z nožem, cepec z mečem, rovnica s kopjem, srp s pištolo. Pomešano so ležali huzarski plašči in kmečke suknje, plemiške kučme in kmečke kape. Trupla ljudi in konj so bila zložena na kup ali razmetana po krvavem snegu. Tišina in molk. V vasi kričijo ženske, jokajo otroci, se smejijo in tulijo roparji. Na drevesih, na hišah, na povprek zloženih tramih visijo in se pošastno zibljejo trupla ujetih kmetov. Na široki veji divje hruške visi na vrveh šestnajst stegnjenih teles.
Stubiški grad je osvetljen. Pijejo, razlega se petje. Podban je plemičem in oficirjem pripravil
(Iz knjige PRIZORI IZ KMEČKEGA PUNTA 1573 - Mladinska knjiga, Ljubljana, 1973)
gostijo. Strl je glavo strupeni kači. Njegovo ime bo slovelo, dokler bo plemstvo na svetu: tmičil je preklete kmečke puntarje. Najbolj je srečen, ker je ujel žive, čeprav ranjene in pohabljene, njihove voditelje in jih ima spodaj za rešetkami Jutri jih bo odpravil v varnejšo škofijsko ječo v Zagrebu. Spodaj, v temnici, je tudi ponosni kmečki kralj. Res je, ni bil razglašen za kralja, toda vsekakor bi to postal, če bi zmagali puntarji. Tako je podban tudi sporočil nadškofu-banu. In zmaga je še pomembnejša, če si ujel kralja.
Spodaj v terni sta dve veliki kmečki pesti stiskali železne križe. Premagani kmečki vodja je nepremično strmel v zasneženo dolino. V nji je pokopana prva, dvanajst dni trajajoča kmečka svoboda.
Šest dni kasneje je milostljivi
nadškof pripravil Zagrebčanom krvavo pustno zabavo. Ne da bi počakal na privolitev njegovega veličanstva, cesarja svetega rimskega imperija Maksimilijana II., čuvarja pravice, zaščitnika šibkih in ponižanih, bo dal z žarečo krono okronati kmečkega „kralja"', nato ga bodo razčetverili. Brez sodbe, brez obrambe. Tako je sklenila gosposka.
Množica se je gnetla po ulicah, da bi videla žalostno procesijo. Med vrstama mestnih stražarjev gresta vkovana Gubec in Pasanec, pred njima mestni sodnik z železom, za njima rabelj v rabeljski noši s svojimi pomočniki.
„Kateri je? Kateri? “ so spraševali radovedni meščani in se dvigali na prste.
„Tisti visoki.*'
□ MSTtl
LEGEN CA POHODI KMEČKE VOJSKE POHODI PUMIŠKE VOJSKE X KRAJI BITK
□ KRAPINA
PODČETRTEK [3 TABOR
JURKLOSTER OECE
PILŠTANJ
ISCIlCA (ST.KTER)
O KLANJEC
POOSREOA
KUNŠPtRK
BIZEUSKO
□ lAJHENBURG VIDEM
D. STUBICA OS STUBICA
UlSKO LESKOVEC□
OMDKR0N06
KOSTANJEVICA
PLETERJE
SUSEDERAO
O
lAGREB
SAMOBM □
KERESTINEC □ □ OKIC
ah
vas
©S-	i
11.
M’ 4 d v
C.
■&
*; 1*
f?
(Odlomek iz knjige „Prizori iz kmečkega punta 1573" hrvaškega avtorja Mirka Žežlja — ilustriral in opremil Boris Dogan — Za učence omovnih šol ob 400-letnici hrvaško-slovenskega kmečkega punta založila Mladinska knjiga v Ljubljani v sodelovanju z založbo Školska knjiga v Zagrebu — Prevedel Severin Šali)
UpomiSu kme^e z ujetmi plemičem
Bila je mrzla januarska noč. Sava se je neslišno valila proti vzhodu in šumela v zapuščenem mlinu med vrbovjem, Ta mlin so kme^e letos pobrali Tahiju in ga prestavili sem gor. Pred vrati je stražil oborožen kmet. Cepetal je na snegu in si puhal v premrle prste. Line so bile znotraj zastrte. Ob lojeni sveči je sedelo dvajset resnih možakov.
Poslušali so bledega vodjo Matijo Gubca, imenovanega Beg.
„Župnik Babič pravi,“ je govoril Gubec, „da Tahi ostane na svojem delu posestva in da se moramo pač sprijazniti s tem. Tako nas je gosposka vnovič izdala. Drugega si tako nismo mogli obetati. Cesarjev zaupnik vesprimski škof je našo stvar prepustil plemič zbomici.
Otroci svobode
„Kakšen korenjak! In kako ponosno koraka!"
„Škoda človeka. “
,yAli se je res okronal za kralja? “
„Kdo bi vedel? Če se ni, ga bodo sedaj okronali ti rdeči hudiči.''
„Jaz mislim, da se je on uprl samo gospodi."
„Saj ne rečem, da je to prav in po zakonu, toda kdo pa ni gosposke do grla sit!"
„Ce bi bil prišel v Zagreb, bi nas kmetje izropali.",
,J*obrali bi nam zemljo." „Pravijo, da so hoteli podreti vse mitnice in odpreti trgovini prosto pot do morja, kar ne bi bilo slabo."
„Jaz pa mislim, da so kmetje prava moč, vendar jih ne smejo voditi takile slepi orjaki, ampak prebrisani meščani."
„E," se je oglasil starčevski glas, „to so pred petdesetimi leti naredili Švabi, toda zveza je hitro razpadla. Ko te vrage enkrat naščuvaš, jih več ne obrzdaš."
„Katerega bodo najprej? " ,Manjšega, da bo, kralju zatrepetalo srce."
Gubec, za glavo višji od vseh, je stopal ponosno in gledal čez množico.
List pionirskega odteda in mladinskega aktiva na osnovni šoli Raka je za 400-letnico velikega Gubčevega punta izdal slavnostno številko, v kateri so šolaiji obudili spomin na tlačanske čase in naše davne prednike. V spomin na 400-letnico bitke pri Krškem je aktiv mladine na šoli sklenil, da se bo poslej imenoval po voditelju kmečkih upornikov: aktiv ZMS „Matija Gubec“, osnovna šola Raka.
5. februaija 1973 so šolaiji na Raki med dnigim zj^isali v svoje lepo urejeno šolsko glasilo „otroci svobode“ tudi naslednej prispevke:
NAJVEČJI UPOR
Grofje so živeli na gradovih, kmetje pa v revnih hišicah. Kmetje so morali hoditi na tlako, dajati desetino in plačevati davke. Plemiči so hodili na lov, se zabavali ni gostili. Podložniki so morali dajati zmersy več desetine in davkov. Valpti so z njimi zelo grdo ravnali. Tepli so jih in zbirali v ječe. Po več dni niso dobili ne kruha ne vode.
Ker so tlačani preveč trpeli, so se graščakom upirali. Največji upor je bil slovensko - hrvaški kmečki upor leta 1573. Vodil ga je kmet Matija Gubec, pomagal pa mu je Ilija Gregorič. Hoteli so uničiti graščake. To se jim ni posrečilo, ker so imeli preslabo oro^e. Veliko kmetov so pobili in obesili. Oba voditelja so ujeli, odpeljali v Zagreb in jima sodili. Matijo Gubca so kot kmečkega kralja kronali z razbeljeno železno krono in ga razčetverili. Ilijo Gregoriča so obglavili.
RENATA LEŠNJAK 4. b - Raka
Uboga gmajna
Kmet na polju oije zemljo, graščak v gradu se smeji: kmet mu nosi desetino in za hrano mu skrbi.
Kmetom se graščak zameri, v vojsko se zbero in napadejo graščaka: z njimi je ravnal pdo.
A graščak ima vojake, dobro se braniti zna, kmetje so vse preslabotni, zmaga vojska grofova.
SLAVICA JELOVŠEK 7. b., Vrh - osnovna šola na Raki
Prizorišče pohodov kmečke vojske v zimi 1573
Ko obiščete Kostanjevico, nikar ne pozabite na njene naravne in kultumo-zgodovinske znamenitosti, ki vabijo k obisku. Na ogled in užitek se ponujajo: - FORMA VIVA, mednarodni simpozij kiparjev, na katerem je doslej delalo 63 kiparjev iz številnih držav vsega sveta. Izdelali so 93 velikih kipov, ki so razmeščeni po parku nekdanjega cistercijanskega samosta-.
GRAŠČAKI NA RAKI
V davnih časih so živeli na Raki graščaki. Živeli so zelo razkošno. Imeli so veliko zemljišča. Delali so jim tlačani. Ce niso urno delali, jih je valpet tepel. Dajati so morali tudi desetmo svojih pridelkov. Ce niso kmetje prinesli toliko, kot je bilo zapisano v lubaiju, so bili tepeni. Zato so se kmetje uprli.
IVANKA ZORKO 4. b - Sela
Zimzelen in bršljan — simbola upornikov v hrvaško-sloven-skem kmečkem puntu
Skoda novcev, ki smo jih potro-Šli za tri odposlanstva cesarju. Raje bi bili nakupili smodnika. Dobro je le to, da nam nihče ne .{fe^mogel očitati samovolje, saj smo na vse načine posJcušali urediti zadevo po zakoniti poti. Zbor, torej gosposka, nas je razglasil za izdajalce domovine, D*ni napisal smrtno obsodbo. Jloramo jo tudi mi gosposki. Olaj^ja ni več. Naj se spopade ofo^, in kdor bo imel mehkejšo betico, mu bo počila. Sedaj 'vdimo, kako pametno smo ko smo vzdignili punt iJ se zadnjih šest mesecev pri-j«avljali nanj. Se strinjate, t)»lje? “
. »Vsi smo s teboj, Beg,“ je loigovoril Turkovič iz Zapreši-Je o času se moramo pogovoriti. Je prav, da se upremo pozimi? Graščaki so v ||Jidov^, mi pa v snegu. Še islibše je pa to, da gosposka se-nima na vratu Turkov, zato l^ko potegne z meje cesarjevo jj banovo vojsko. Ne bi poča-Icili, da drevje ozeleni? “
.J'Ie, brat, v zmoti si!“ se je flt^il Ilija Gregorič. ;,Saj veste, ^»^em se vojskoval na meji. Ce-s^ška vojska ne bo zapustila iifje ne poleti ne pozimi, koli-Ic* pa ima ban vojakov? Za pf^šče. Nas je pa kar šestdeset (jo osemdeset tisoč, če pojde-ijC' vsi, in seveda bomo šli. In še iirf^aj: žumberški in metliški (Jjcoki še za zadnje vojskovanje iii|0 plačani, zato bodo vsi ^i k nam, kot mi pravi moj Stic Marko Nožina. Poveljnika llurna in švabskih oficirjev iifflo že čez glavo. Če nas bo z^lo, bomo pač zažgali gradove in se ogreli. Spomladi se z^ne delo na polju, kako bi tirat dobili kmete? Razkropi* lijeubodo po svojih opravkih, to sem že doživel. Če bomo Čitali pomlad, bomo dočakali, di nas bo napadla n^eta uloška vojska, ki jo zbira pod-bPova vdova, ali pa čete grofa ZN^ega. Vsi vemo, da se pri-pl^vlja na napad, vendar vojska Š«ni zbrana. Ivan Svrač je šel že d#krat poizvedovat, toda voj-s)i( ni videl. Pred pomladjo se ne nadejajo. Podbanice tudi ni'^ Cesargradu. Tukaj moramo ziteti, in sicer nemudoma. Pre-sf jih bomo, si nabrali stre-li<^ in orožja. K^o ga potrebujmo. sami veste. Ne smemo o<^ati. Udariti je treba takoj vojni je presenečenje že pol usp®ha.“
»funt bo trajal do naše smrti ali zmage!«
i>Tako je!‘^ so mu potrdili: „Torej, bratje, naj pošljemo p« vaseh peteUnje pero, da si moi^e pripeh zimzelen? “ je^rašal Gubec, pošljimo ga!“ so so^ašali. ^edaj je Gubec vstal in slo-spregovoril:
”^^t je izbrtihnil. In trajal bo^o naše smrti ali zmage! “
' j® tudi Ilija:
, »To je velik trenutek, bratje! Sj<ča bodi z nami! Sedaj pa po-glflnio, kaj je treba narediti, potrebujemo vojskovodjo in še
dvanajst poveljnikov naše kmečke vojske.“
„Vojskovodja boš ti, Ilija,“ se je oglasil Mihajlo Gušetić iz Brdovca „Poveljniki so pa tudi tukaj — predstavniki vasi.“
„Dobro, brat,“ je odgovoril Ilija. „Ne bomo se branili te težke dolžnosti, če kmetje tako hočejo, toda izvoliti nas morajo. Ni res? In potrebujemo vrhovno sodišče, ki mu bo vojskovodja tožil kmete, če se bodo pregrešili proti disciplini in redu. Kmečka vojska mora poznati red, da bo lahko zmagala in zamenjala gosposko na oblasti. Sodišče naj bo v Stubi-ci, ki je žarišče našega punta. Vodi pa naj ga Matija Gubec s Pasancem in Ivanom Mo-gaičem.“
„Če nas bodo kme^e izvoli-li,“ je pripomnil Gubec.
Naš klic je: Za staro pravdo!
„Glavnina naše vojskeje nadaljeval Gregorič, „bo z Gubcem ostala v Stubici, pazila na mejo in na zagrebško gosposko. Udarila bo pa tudi na Krapino in iz okolice prepodila graščake. Ta vojska bo zbr^a vse kmete od Susedgrada do Klanjca ob Sotli in do Podčetrtka, od tod čez Savo do Brežic in še naprej, prav do Okiča. Jaz bom napadel Susedgrad, prešel Sotlo in vzdignil Štajerce. Kupinič se bo pri Vidmu prepeljal čez Savo, zavzel Krško in se združil v Uskoki, ki jih pripravlja Marko Nožina. Potlej bo šel v Ja-strebarsko in v Samobor in se pridružil Pasancu. Uskoki so za nas jako pomembni, ker imajo
konjenico, pa še zato, da se ne priključijo nasprotniku. Jaz bom z Gušetićem šel na sever, potlej pa skupaj s Pavlom Šter-cem prodrl v Laško in Celje. Od tod bo nekaj čet odšlo proti moiju, jaz se pa bom okrepljen vrnil čez Sotlo, nakar bomo s tremi velikimi vojskami napadli Zagreb.“
„To je dober načrt,“ je dejal Gubec. „Mora se posrečiti, če bodo kmetje le dovolj hrabri. Naš klic je: Za staro pravdo in Dol z gosposko. Pregnali bomo vse, ki so pobirali davščine in desetino. Odpravili bomo carino in mitnice. Ko pridemo v Zagreb, bomo vzpostavili kmečko cesarstvo, sami pobirali davke in bolj kot doslej gosposka bomo skrbeli za obrambo meja. Trgovini bomo odprli prosto pot do moija ...
r;* >	'i'f'-S
na, zdaj imenovanega grad Kostanjevica.
- KOSTANJEVIŠKI GRAD, mogočno poslopje, ki je dobilo svojo današnjo podobo in obseg v 18. stoletju, cerkev pa je iz 13. stoletja in pomeni najbogatejšo zgodnjo gotiko na Sloven-skcfTi
- 'gorjupovo galerijo, umetnostno zbirko, ki je
našla svoj prostor v osnovni šoli in je nastala iz darov domačih ter tujih umetnikov. Zdaj ima zbranih blizu tisoč umetniških del, ki jih je podarilo več kot stopetdeset umetnikov.
- LAMUTO V LIKO VNI SALON, prostor za občasne razstave, kjer se zvrsti od pet do sedem likovnih razstav na leto. Prav te dni razstavlja Boris Kobe svoje motive, ki jih je
f!^'\al od izvira do'izliva Krke ifijifn pridružil še svoj ciklus „r ^^aro pravdo".
'MkoBOVO cerkev, ki
najstarejšo stensko upodobitev brodnika Kri-in dva znamenita roman-sl(f portala, ki ju navaja sleher-rtt^^etnostnd zgodovina.
~ ^IKLA vževo cerkev,
1^10 je 193 J okrasil s freskami 0^ovičev učenec in mladi
diplomant akademije likovnih umetnosti v Firenzah, kostanjeviški rojak Jože Gorjup, ki pa je žal že naslednje leto umrl za posledicami prehlada, star komaj petindvajset let.
- KOSTANJEVIŠKO PODZEMSKO JAMO, ki je le dober kilometer iz Kostanjevice ter je odprta za prijavljene skupine ob vsakem času, redno pa vsako soboto in nedeljo od 9. do 18.
ure ter ob ponedeljkih in četrtkih od 13. do 18. ure. Jama je varno opremljena in razsvetljena.
-ČOLNARNO TURISTIČNEGA DRUŠTVA, kjer dobite čoln in se z njim l^ko popeljete okrog Kostanjevice, več kot 700 let starega mesta, ki mu nekateri pravijo tudi „dolenjske Benetke".
Ne pozabite pa tudi tegale:
Maichav'
Grad Mehovo
ANTON AŠKERC:
Do 50.000 ljudi obišče na leto kiparski atelje in kiparsko galerijo na prostem: FORMA VTVA v Kostanjevici je znana zdaj že po vsem svetu. Od 1961 do lam je tu na 9 mednarodnih prireditvah klesalo v krakov^e hraste 63 kipaijev iz 19 držav in 25 narodov. Doslej so ustvarih 93 plastik, izmed katerih so mnoge v svetovnoznanih katalogih. Forma viva je ena izmed kostanjeviških posebnosti (Foto: Maijan Mo^on)
pozanimajte se, kaj in kdaj ima na sporedu kako kulturno prireditev Dolenjski kulturni festival, ki že skoraj dve desetletji skrbi za izbrana gostovanja gledališč, glasbenikov, pesnikov, pisateljev ter uglednih in obetavnih likovnih ustvarjalcev!
KOSTANJEVICA VAS POZDRAVU A IN VAM ZELI PRIJETEN ODDIH SREDI SVOJIH OBČANOV!
TLAKA
(15. maja 1515)
Stoji tam Mehovski grad, oj, stoji; na oknu pa Baitažar Mindorf sloni, baš vstal je iz pernice mehke.
„Hm, sonce visoko na nebu je že, po polju še prazno in tiho je vse, lenuhov mi ni še na delo!
Oznanil je včeraj pri cerkvi birič:
,Ta teden na tlako v grad, sicer vam bič po hrbtih zapoje upornih!' —
No čakajte, lep bomo plesali ples!
Pokažem vam„ kujavci, bogme, še dnes, kdo kmet, kdo gospod je Mehovski!
Kaj? - Res? —Glej, glej, tam že gredo! Pozabili niso! Četudi pozno, prihajajo vendar na tlako!
A toliko! .. .Preveč bo dnes teh ljudi! ... He, vstanite, deca, ti žena, vsi, vsi! Tlačanov brž gledat pokornih!" —
V zvoniku tam bijejo plat zvona, po cesti iz hoste roj kmetov vihra, vihra proti gradu naravnost.
Orodja za tlako vsak nese s seboj: ta s cepcem ta s kijem tam oni s kosoj, ta z vilami je oborožen.
Na grajskih tam vratih, čuj: buh, buh, buh! „Hoj, odpri, Mehovčan, ki ješ naš kruh!
Na tlako smo ravnokar prišli!"
Junaških par pleč se ob duri upre s stežajev na mah ko same zagrme:
„Tu smo, no, tu smo! - Dobro jutro!
Ej, rožnih si vencev gotovo devet na tešče že zmolil, ker mož si ti svet -to hrbti že čutijo naši!
In v cerkvi - kak včeraj si tam vzdihoval! Da tepeš premalo nas, si se kesal tam v klopi klečeč pri oltarju?
Na tlako mi tvojo smo prišli danes!
Na delo, lenuhi! Na delo grad ves!
Ne je naj, kdor delati noče!
Na delo!" iz grl sto po gradu grmi,
„da zveste, kje hlebec vaš beli zori: na jablani ali na hrastu!
A tlaka v baržunu in svili — ha, ha! —
Ne! Tlaka le v kmečki obleki velja!
Hajd, menjajmo, Mindorf, za danes!"
In Baitažar s sinom, s hčerami, z ženoj obleči koj raševnat mora jim kroj ... „Sedaj pa le delat — tlačani!"
Za plugom gre Mindorf po brazdi molče. Sin goni mu voli; gospa in hčere z motikami tolčejo grude.
„Oh, delati — kaka sramota! O lx>g! Oh, škoda teh belih, teh nežnih je rok! A kmetje v baržunu in svili?
Tam v senci kraj njive sod vina leži... Dolenjca pijo vsi iz grajske kleti, pijo in pojo mi veselo.
labod
NOVO MESTO
TOZD. LIBNA KRŠKO
KOLEKTIV LIBNE SE NENEHNO MODERNIZIRA IN NAPREDUJE V PROIZVODNJI SRAJC. LABODOVA TOZD V KRŠKEM SE TUDI VSE BOLJ VRAŠČA V ŽIVLJENJE KRAJA. KJER DELUJE, ŽIVI IN USTVARJA.
Labodov obrat v Krškem je postal ena od treh TOZD tovarne srajc v Novem mestu. TOZD Libna je dobila ime po bližnjem hribu, znanem po arheoloških izkopavanjih.
V minulem letu se je v tovarni srajc v Krškem na novo zaposlilo 100 novih delavk, tako da šteje kolektiv že 365 zaposlenih. Večina novih deklet je bilo brez poklica in so se v Labodu priučile za industrijske šivilje, krojilke in likarice. Dekleta iz podgorjanskih vasi in okoliških krajev imajo sedaj zaposlitev in lep zaslužek,
V Krškem naredijo od 5500 do 6000 srajc na dan. Večina delajo za izvoz. V zadnjem letu so približno 80 odst. strojnega parka zamenjali z novimi šival-
nimi stroji Singer in japonskimi JUKI. Nabavili so tudi nekatere druge stroje in naprave, kar vse omogojia večji obseg dela in boljšo storilnost.
V Krškem nameravajo do leta 1975 razširiti prostore in urediti lastno likalnico tako, da ne bo potrebno pošiljati izdelke na likanje v Novo mesto. Zgradili bodo tudi skladišče in organizirali odpremo.
V naslednjem obdobju bo v Labodu dobi'j zaposlitev in poklic spet večje število deklet. Podjetje organizira brezplačen prevoz na relaciji Kostanjevica
—	Krško, krije del stroškov za prevoz na delo iz bolj oddaljenih krajev, brezplačen zajtrk in malico ter druge ugodnosti. Priučevanje traja 3 mesece. Že
ii n
Prostorna in sodobno je opremljena šivalnica Labodovega obrata v Krškem, kjer naredijo na dan od 5 do 6 tisoč srajc
drugi mesec pa je plača po učinku. Najnižja plača je bila letos 1.580 din, s preseganjem norme pa nekatere zaslužijo tudi 2.000 din.
Delavcem, ki gradijo hiše, daje kolektiv kredit do 50.000 din. V kolektivu pa poteka tudi solidarnostna akcija za zbiranje denarja za stanovanjsko gradnjo. Z zaslužkom ob prostih sobotah (enkrat na mesec) zbirajo denar za nakup gorsonjer in manjših samskih stanovanj.
Samoupravni organi TOZD Libna sedaj že bolj samostojno odločajo o svojih zadevah ter soodločajo o skupnih zadevah
podjetja. Aktivni sta mladinska in sindikalna organizacija, pred nedavnim pa so ustanovili tudi osnovno organizacijo ZK.
Vse to dokazuje, da se nekdanji obrat sedaj kot TOZD čedalje bolj vrača tudi v življenje kraja, kjer deluje, živi in ustvarja. O vraščanju Libne v življenje kraja povedo že sedaj podatki o prispevkih za razna komunalna dela, o sodelovanju v kulturnem in športnem življenju in drugem. Tega pa bo v prihodnje vedno več in bo odvisno od tega, kako bo potekal razvoj in gospodarska moč te temeljne organizacije združenega dela.
Prišivanje obrobe na prednjem delu srajce
V	PAPIRKONFEKCIJI v Krškem so letos kupili ofset tiskarski stroj. Tako so svoj proizvodni program, ki obsega predelavo papirja, kartona in lepenke ter tiskarske storitve vseh vrst, razširili še na najmodernejši način tiskanja — efsetni tisk.
V	krškem specializiranem podjetju za industrijsko opremo SOP so začeli izdelovati naprave za ultrazvočno čiščenje kovinskih izdelkov pred končno površinsko zaščito — galvaniziranjem ali lakiranjem. Naprave izdelujejo v sodelovanju z Inštitutom za elektroniko in vakumsko tehniko v Ljubljani
Polaganje opažno betonskih plošč, kakršne izdeluje IGM SAVA Krško
IGM SAVA KRŠKO: OPAŽNO BETONSKE PLOŠČE
Industrija gradbenega materiala SAVA iz Krškega je poznana po izdelkih za gradbeništvo vsej naši gradbeni operativi in zasebnikom, ki gradijo svoje domove. Podjetje pozna tudi naše elektrogospodarstvo, ki uporablja betonske drogove za daljnovode in druge izdelke za potrebe elektrogospodarstva.
IGM SAVA proizvaja izdellce v dveh obratih. V peskokopu Gunte pri Krškem imajo mehaniziran transport za pripravo peskov za omete in posipe ter proizvodnjo kamna. Na Drnovem, kjer imajo separacijo in proizvodne prostore, pa pripravljajo sejance vseh vrst, betone vseh znamk, izdelujejo zidake debeline 7, 20, 25 in 30 cm, plošče za tlakovanje in izdelke za elektrogospodarstvo. To so betonski podstavki za sanacijo lesenih drogov za daljnovode, betonski stebri za gradnjo daljnovodov in transformatorske postaje 20/0,4 KV.
Sedaj pripravljajo serijsko proizvodnjo opažno-betonskih plošč in nosilcev. Tovrstni izdelki so novost v gradbeništvu in so namenjeni za montažno gradnjo stropov stanovanjskih in industrijskih objektov. Izdelujejo plošče za vse razpone in širine, od 30 do 180 cm.
Prednosti gradnje z opažno-betonskimi ploščami so naslednje:	ni potrebno postavljati
opaža, kot je to nujno pri gradnji klasične železobetonske plošče; ni potrebno polagati armature, ker je ta že vgrajena v ploščah; omogoča hitro gradnjo in zaradi majhne teže lahko to delo opravljamo ročno; takega stropa ni potrebno ometavati in zadostuje le pleskarska obdelava; zagotovljena je potresna varnost. Gradnja tovrstnih stropov je 25 odst. cenejša v primerjavi z drugimi sistemi gradnje stropov. Pri IGM SAVA v Krškem prilagodijo že izdelane projekte za njihov način gradnje stropov brezplačno.
Podstavek Univerzal U.lll za sanacijo električnih lesenih drogov in način pritrditve	'
100 ha obnovljenih vinngradnv
PRI OBNOVI PODPIRA KMETE AGROKOMBINAT KRŠKO - REPUBLIŠKI DELEŽ ŠE VEDNO PREMAJHEN - KOOPERANTI SE USMERJAJO NA PRIDELOVANJE RIBEZA, LEŠNIKOV JAGOD IN KUMARIC, PA TUDI NA PITANJE ŽIVINE IN PRIDOBIVANJE MLEKA, KER JIM TO DAJE LEP DOHODEK
Pri uresničevanju razvojnih programov v sadjarstvu, vinogradništvu, poljedelstvu in živinoreji išče zasebno kmetijstvo vse možnosti materialne pomoči preko raznih oblik vključevanja kmetov v preusmeritev na tisto kiJturo, za katero imajo posamezniki najboljše pogoje. Tako je letos v krški občini na seznamu za graditev in adaptacijo govejih hlevov 26 kmetov. Ti gospodaiji se bodo delno preusmerili na pridobivanje mleka, dehio pa na pitanje živine.
izdelovanje betonskih votlakov v obratu cementnin na Bregeh
Sigmat:tniii graiiheni materiai
Podjetje SIGMAT, strojna industrija in gradbeni material Brestanica, se je razvilo iz nekdanjih Invalidskih delavnic Brestanica. Sedanji proizvodni program obsega proizvodnjo betonskih mešalnikov BM — 100, BM — 250, hidroforov, betonskih blokov in gramoza od stene.
Kolektiv šteje 100 IjudLin bo ustvaril v tem |etu 20 milijonov bruto dohodka. Izredno povpraševanje po izdelkih, ki jih ima SIGMAT v proizvodnem programu, je omogočilo podjetju nagel razvoj, hkrati pa povzročilo kolektivu tudi težave. Največja je ta, da podjetju nenehno primanjkuje 2 milijona dinarjev stalnih obratnih sredstev. Prav zaradi tega ne morejo nameniti za modernizacijo proizvodnje in njeno razširitev niti dinarja, to pa bo lahko imelo za kolektiv daljnosežne posledice.
SIGMAT dopolnjuje svoj proizvodni program tudi s proizvodnjo gramoza od stene in proizvodnjo betonskih blokov.
Obrat gradbenega materiala imajo v Bregeh pri Drnovem.
Ker je v zadnjem času veliko govora o ureditvi izkoriščanja gramoza na Krškem polju, pozdravlja kolektiv prizadevanje občinske skupščine Krško in drugih dejavnikov v občini, da bi preprečili stihijski odvoz nepredelanega gramoza. Delov-
ni kolektiv Strojne industrije in gradbenega materiala iz Brestanice se zaveda, da je koristno prodajati le betonske izdelke, zato želi, da bi pri načrtovanju bodoče organizirane predelave gramoza enakovredno obravnavali podjetje kot celoto, saj je obrat cementnin zelo pomemben za obstoj podjetja.
Gramoz od stene v Sigmatovi gramoznici na Bregeh
Odkup mleka se je v krški občini močno povečal. Pod molzno kontrolo je nad 1500 krav. Kmetje oddajo na leto že blizu dva milijona litrov mleka. Vsako leto jim nabavljajo nove plemenske krave in telice, ker jih čedalje več želi napolniti tileve z njimi.
Tudi obnova vinogradov dobiva v zasebnem sektorju vedno večji obseg, ker ima skoraj vsaka kmetija močan vir dohodka iz vinograda. Cene so se na območju cvičkarije popravile, to pa še povečuje zanimanje za obnovo. Direktor Agrokombinata Krško Stane Nunčič pojasnjuje, da je bilo letos spomladi v organizirani obnovi posajeno okrog 80 ha vinogradov, mimo organizacije pa so kmetje zasadili s trto še kakih 20 ha.
PRIHODNOST - 2000 VAGONOV SADJA
Agrokombinat kreditira obnovo v dogovoru z vsakim posameznikom. Repubhška udeležba pa je zaenkrat, žal,' še zelo zelo skromna. Letos bodo kmetje kombinatu že lahko prodajali grozdje. Zaradi boljše kakovosti in enotnejšega tipa vina bo prevzel predelavo kombinat, kmetje pa bodo sodelovali z njim od pridelave do prodaje.
Letos so kmetje v krški obči-
ni na pobudo kombinata usta-novih šest strojnih skupnosti, kupih štiri žitne kombajne, dva pa jim je prodal Agrokombinat Krško. Te strojne skupnosti bodo prevzele žetev na vseh območjih.
V kooperaciji uvaja Agrokombinat pridelovanje ribeza, jagod, lešnikov, kummc ipd., kar posameznikom že prinaša lepe dohodke. Manj spodbudno je pitanje živine, ker cene tako nihajo.
Vse našteto spreminja podobo našega podeželja. To, kar smo še pred leti videU le v naprednih kmetijskih deželah, je
čas prinesel tudi nam. Na travnikih že srečujemo avtomobile, na njivah in vinogradih pa raznovrstne kmetijske stroje, ki pomagajo kmetu obdelovati zemljo. Razvoj bi šel še hitreje naprej, če bi bilo za kmetijstvo več sredstev, ker brez večjega vlaganja ne moremo napredovati ne v družbenem ne v zasebnem kmetijstvu.
Veliko pozornost posveča kombinat tudi sadjarstvu. Čeravno ima že 230 ha najsodobnejših nasadov sadja, v razvojnem programu do leta 1978 pa še enkrat toliko, želi obnoviti v zasebnem sektorju vsaj 200 ha nasadov. Potem bi to območje predstavljalo zares močan sadjarski predel, ki bi se s pridelkom dva tisoč vagonov uvrstil med najmočnejše sadjarske proizvajalce v Sloveniji. Na ta način bi lahko odprli vehko novih delovnih mest, enakovrednih drugim panogam gospodarstva.
Obnovljena klet za predelavo grozdja v Leskovcu, ki bo prta jeseni.
raiarviir^
gradbeni sektor in •togrel* krško
Pionirjevi gradbinci sektorja Krško imajo letos v planu realizirati 112 milijonov, kar je 10 odst. več kot lani, ko so kar za 25 odst. presegli plan v primerjavi z letom prej.
Plan pa bodo težko dosegli, l^er v Zagrebu, kjer so doslej opravili 50 odst. del, ne dobijo več dela, ker ga kljub ugodnej-§ini PIONIRJEVIM ponudbam dobijo zagrebška podjetja. Letos bodo zato opravili v Za-grebu le za 20 odst. svojih zmogljivosti. Zaradi tega delajo le z 70 odst. zmogljivosti, večje levilo delavcev pa je šlo na Poljsko v Zakopane, kjer Pionir 9radi velik hotel, in na gradbišča novomeškega in ljubljanskega gradbenega sektorja.
Vendar kolektiv krških gradbincev ni čakal križemrok. Takoj se je.lotil raziskave novih območij. V Radencih bodo v kratkem začeli graditi 32 vrstnih hiš, v Rogaški Slatini nov hotel, vreden 40 milijonov din, sklepajo pogodbe za gradnjo Predelovalnice vina v Brežicah, ^Pripravljajo pogodbo za gradnjo ^plinske elektrarne v Brestanici, katere vrednost bo okoli 45 bilijonov dinarjev, sklepajo Pogodbe za gradnjo stanovanj v
vsem Posavju in pripravljajo gradnjo intervencijskih hišic na ''Sem svojem gradbenem ob-rnočju. Nabralo se je toliko ponudb,- da bodo spomladansko ..sušo" nadoknadili na jesen. Na novo bodo zaposlili 200 ljudi.
Seveda pa bo odpiranje novih gradbišč na štajerskem terjalo tudi precej sredstev za postavitev stanovanj za delavce in drugih potrebnih prostorov.
Največji objekt, ki so ga letos dokončali, je 130-stanovanjski blok UTRINA v Zagrebu. Pomembna dela pa so opravili tudi na Boromgaju, v Samoboru, v Dobovi, Krškem, Kostanjevici in drugih posavskih krajih.
Gradbeni sektor Krško je začel prvi uporabljati na novo nabavljene tunelske opaže OUTINORD, ki jih je Pionir uvozil iz inozemstva. Trenutno gradijo s poniočjo teh opažev v Krškem stanovanjski blok za uslužbence bodoče jedrske elektrarne. Novi tehnologiji so se hitro privadili in že dosegajo uspehe, saj potekajo dela natanko po predvidenem planu. Vsake štiri dni postavijo novo etažo.
V krškem sektorju Pionirjevih gradbincev pa nenehno izboljšujejo tudi delovne in življenjske pogoje delavcev. Urejena imajo stanovanja, prehrano in organizirano športno dejavnost. Sedaj se ekipe sektorja že pripravljajo na športni dan •vsega kolektiva, ki bo 30. junija v Novem mestu.
r=iicar>siir^
NOVO MESTO
Pionirjeva tovarna gradbenih elementov TOGREL na Drnovem pri Krškem posluje že tretje leto. Letno zmogljivost tovarne so povečali od 80 na
120.000	kvadratnih metrov montažnih hal. Po Sloveniji, Hrvatski in BIH stoji že nad
110.000 kvadratnih metrov hal, za katere so elemente izdelali v Krškem. Tudi postavljajo jih delavci Togrela, montažne skupine pa štejejo 8 do 10 ljudi.
V Togrelu so svoje zmogljivosti razširili tudi na nove izdelke. Začeli so izdelovati strešne loke z razponom od 21 do 24 metrov, izdelujejo betonske cevi za lastne potrebe in prodajo, montažne stopnice za blokovsko gradnjo in fasadne montažne plošče. V načrtu imajo tudi proizvodnjo stenskih in stropnih plošč za zapiranje montažnih hal, tako da bodo montažni objekti od tal do stre-, he zgrajeni iz elementov, izdelanih v Togrelu. Sedaj namreč zapirajo montažne objekte s klasičnimi opečnimi ali siporeks zidovi.
Zaradi Povečane dejavnosti se • bo 39-članski kolektiv Pionirjeve tovarne gradbenih elementov v kratkem povečal za sedem ljudi.
Da bi uredili eksploatacijo gramoza na Krškem polju, so občinski	dejavniki	zaupali
Pionirju nalogo, da pripravi program, v katerem bi bile vključene vse deloven organizacije, ki se ukvarjajo z izdelavo gradbenih elementov.
1« « »
Uli4
130 stanovanjski blok Utrina v Zagrebu ki so ga zgradili gradbinci Pionirjevega sektorja Krško
<A
IVA.
aA
.1
   */1"'
Elementi montažnih hal, ki jih izdelujejo v Pionirjevi tovarni TOGREL na Drnovem
Orjđlki stroji namesto rok
V
Ob pogledu na ogromne skladovnice lesa v skladišču tovarne celuloze in papiija Djuro Salaj v Krškem človek komaj veijame, da so tak les še pred desetle^em prelagali z golimi rokami. Skladišče obsega deset hektarov površine in sprejme do 15o tisoč prosto-minskih metrov lesa. Trenutno dela v njem 165 ljudi, šef obrata Maijan Štajner pa je pojasnil, da so jih za tak obseg pred leti zapodovali 400. Z izpopobijevanjem mehanizacije se bo število zaposlenih v obratu lesa še letos zmanjšalo za dvajset.
Skladišče lesa v tovarni po-	V lesnem skladišču napravijo
stopoma modernizirajo že osem	prvo kontrolo nad kakovostjo
in količino lesa, ko ga prevzamejo od dobaviteljev. Oblika, mere in vlažnost surovine se pogostokrat menjajo. To jim marsikdaj povzroča težave, ker so zahteve proizvodnje po osnovi surovini vedno enake.
let. Pri razkladanju velikih količin lesa, ki jih je treba večkrat preložiti in obdelati, je mehanizirano delo nujno potrebno. Ljudje se dandanes izogibajo težkemu delu, razen tega pa je delovna sila vedno dražja.
Ko je les v skladišču, se začno postopne faze priprav, za vsako vrsto lesa posebej. Nerazrezan les je treba prebrati, razrezati, očistiti v luščilnem bobnu, ga ponovno vskladiščiti in postopoma dovažati v obrat mehanske predelave za proizvodnjo lesovine za papir. Za kemično predelavo v celulozo pa morajo les prej še sesekati.
MEHANIZIRANO DELO -PRIHRANEK ZA KOLEKTIV
Pri transportu sekanice za celulozo uporabljajo za prekla-
Ko vagone z lesom pripeljejo v skladišče tovarne papiija, prevzamejo razkladanje oijaške jeklene klešče in začne se postopna priprava surovine za mehan^o predelavo v lesovino in kemično predelavo v celulozo.
danje mehanično lopato, ki v polni izkoriščenosti zamenjuje do trideset ljudi. Mehanično lopato uporabljajo tudi za razsut nerazrezan les.
Obrat lesa še ni v celoti opremljen s transportnimi napravami za tako r^ičen asortiment in raznotere delovne operacije. Kolektiv si prizadeva, da bi manjkajoče transportne naprave dobil čimprej.
Stroji nadomeščajo stotine rok, zato ne bo odveč nekaj primerjav med ročnim in mehaniziranim delom.
Dvigalo za nakladanje in razkladanje v eni uri preloži do 60 prostorninskih metrov lesa. To delo bi sicer opravljalo 15 delavcev.
Čistilni boben očisti na uro od 40 do 50 prostorninskih metrov lesa. Dokler ga niso imeli, so to opravljali v glavnem ročno. Boben je za obrat lesa dragocena pridobitev. Obratuje več kot leto dni in zamenjuje vrsto ljudi. V osmih urah očisti nad 300 prostominskih metrov lesa, to delo pa bi v istem času opravljalo najmanj sto delavcev. Stroj obratuje štiriindvajset ur na dan, torej je prihranek pri delovnih močeh še toliko večji.
KO BODO KUPI LESA VISOKI 10 METROV
Na lesnem skladišču tovarne papiija bi potrebovaU tudi naprave za skladiščenje lesa v kupe. Kupi so zdaj visoki do sedem metrov, ekonomično pa bi bilo, da bi bili vsaj za polovico višji. Pri tem bi porabili manj vode in manj prostora za skladiščenje. Na boljšo izkoriščenost drugih naprav bi lahko precej vplivala ekonomična prevozna sredstva, prilagojena sedanji mehanizaciji.
Taka izpopolnitev bi bila po mnenju šefa obrata Marjana Štajnerja nujno potrebna, da bi se po delovnem učinku približa-H evropskim normam. To je pot k izboljšanju osebnih dohodkov in življenjske ravni zaposlenih, pot k povečani produktivnosti
Skladišče lesa v krški Celulozi je že zelo mehanizirano. Najtežja dela opravljajo stroji. Pri ravnanju z njimi sta potrebna znanje in pazljivost.
pri delih, ki zahtevajo ogromno fizične delovne sile.
VELIKE ZALOGE SO DRAGE
Tudi redna in načrtna dobava lesa bi po mnenju tovariša Štajnerja lahko bistveno zma-njš^a stroške v obratu. Velike zaloge, kijih ima podjetje, da bi tako laže prebrodilo morebitna kritična obdobja, zahtevajo enkrat več dela, kot sicer. Les se kvari in razen tega veže velike vsote denarja, ki bi jih kolektiv lahko drugače uporabil. Prav zaradi teM v tovarni podpirajo prizadevat^ za čim tesnejše povezovanje z dobavitelji, za tekočo programsko dobavo lesa.
Maijan Štajner^ šef obrata lesa
H
1.200 kvadratnih metrov velika proizvodna hala v Kostanjevici bo velika pridobitev za mizarje iz Prekope in Kostanjevice, saj so doslej delali v neprimernih prostorih
SPLOŠNO MIZARSTVO KRŠKO
novi prostori
Podjetje Splošno mizarstvo Krško je bilo ustanovljeno leta 1960. 29 mizarjev je takrat naredilo za 316.000 dinarjev izdelkov. Leta 1962 se je k Splošnemu mizarstvu pripojilo podjetje LIPA s Prekope z obratom v Kostanjevici, naslednje leto pa še Mizarstvo Brestanica. Število zaposlenih je naraslo na 112 ljudi. Po 10 letih šteje kolektiv 145 ljudi in je ustvaril lani 10,300.000din celotne realizacije.
Splošno mizarstvo iz Krškega je poznano doma in širom po naši domovini po svojih izdelkih, stavbnem pohištvu in zuna-
nji opremi ter opremi raznovrstnih lokalov, V zadnjih letih so naredili stavbno pohištvo za velike objekte od Zagreba do Ljubljane in številne hotele ob Jadranu. Naj omenimo šole v Krškem, Brežicah, Novem mestu in sedaj v Dolenjskih Toplic cah, zunanjo opremo za 130-stanovanjski blok Utrina v Zagrebu, za hotel Transturist v Škofji Loki, opremo v tovarni zdravil Krka, motel v Grosupljem, hotel v Orebiču in na Korčuli ter drugih objektih, ki jih gradijo PIONIR in druga gradbena podjetja.
Ker se kolektiv v dosedanjih
prostorih ni mogel širiti, so že leta 1969 naročili investicijski program za zgraditev novih proizvodnih prostorov v Kostanjevici, da bi dobili ustreznejše delovne pogoje zaposleni na Prekopi in v Kostanjevici. Ker leta 1970 ni bilo denarja ne kreditov, so načrt začeli uresničevati šele lani. Novembra je PIONIR začel graditi tipsko betonsko montažno halo, v kateri je 1200 kvadratnih metrov delovne površine in bo veljala 3,5 milijona dinarjev. Nabavili so tudi del novega strojnega parka in namenili zanj
400.000	dinarjev.
V	novih prostorih v Kostanjevici bodo izdelovali stavbno opremo za stanovanjske objekte, ki jih gradijo gradbena podjetja Pionir, Obnova, Ingrad in drugi. Trenutno imajo za tovrstne izdelke za preko 20 milijonov dinarjev naročil.
Čeprav podjetje uspešno posluje, se kolektiv nenehno srečuje tudi s težavami. To je pomanjkanje obratnih sredstev,^ neredno plačevanje storitev, ki jih opravijo, in stalna dražitev lesa ter polizdelkov, ki jih potrebujejo v proizvodnji, kar vse zmanjšuje ostanek dohodka. Kljub temu je kolektiv v prvih
Tudi za intervencijske vrstne hišice, ki jih gradi Pionir, so stavbno pohištvo izdelali v Splošnem mizarstvu Krško
štirih mesecih letos dosegel predvideni plan z 101,6 odst.
Ker se kolektiv zaveda, da brez strokovnega kadra ne bodo zmogli uresničevati nalog, ki jih prevzemajo, omogočajo zaposlenim strokovno izpopolnjevanje. Trenutno štipendirajo na višji šoli za organizacijo dela enega, na srednji lesni tehnični šoli dva in dva na poklicni de-lovodski šoli. Tako prakso bodo nadaljevali tudi v bodoče.
Sedaj pripravljajo investicijski program za obrat v Krškem in Brestanici. Kolektiv vidi napredek v tem, da bi le na dyeh mestih imel usklajen proizvodni
proces: v Kostanjevici izdelovanje stavbne opreme, v' Krškem pa izdelovanje notranje opreme. Sedanje delo na štirih krajih izredno otežuje poslovanje in povzroča velike stroške, kar slabo vpliva na dohodek.
Nove proizvodne prostore v Kostanjevici bodo odprli 29. junija v okviru prireditev ob letošnjem praznovanju občinskega praznika in dneva borca, poizvodnja pa se bo v novi tovarni pričela . poldrugi mesec kasneje.
Kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za prazniki
, m.mw ^ •‘m	,9^
SREBRNA OBLETNICA REMENA^
3. JULIJA, NA DAN RUDARJEV, BO 150 ČLANSKI KOLEKTIV INDUSTRIJE IN RUDNIKOV NEKOVIN „KREMEN" IZ NOVEGA MESTA, PROSLAVIL 25 LETNICO OBSTOJA.
DELAVEN IN VZTRAJEN KOLEKTIV JE V 25 LETIH NENEHNO NAPREDOVAL, ČEPRAV JE MORAL PREMAGATI MARSIKATERO TEŽAVO.
DANES JE KREMEN MODERNO PODJETJE, ZNANO PO PROIZVODNJI STEKLARSKIH PESKOV, KVARCITA IN FINALNIH IZDELKOV PO VSEJ DOMOVINI IN V INOZEMSTVU.
NA PROSLAVI SREBRNEGA JUBILEJA BODO ČLANI KOLEKTIVA PREJELI NAGRADE, NEKATERI PA ŠE POSEBNA PRIZNANJA.
DAN POPREJ BODO POVABILI MEDSE TUDI ŽE UPOKOJENE SODELAVCE.
KOLEKTIVU, KI SLAVI TAKO POMEMBEN JUBI LEJ, ŽELIMO MNOGO NOVIH USPEHOV PRI VSEH PRIZADEVANJIH ZA ŠE BOGATEJŠI IN LEPŠI JU TRIŠNJI DAN!
Seperacija kremenčevega peska v delovni enoti Ravno
Kremenčev pesek so na Do-'lenjskem kopali že pred dolgimi stoletji, nekako takrat, ko sta v dolini Krke in Kolpe cveteli obrti fužinarjev in kovačev. Iz tega časa so tudi prvi podatki o uporabi nepranih kremenčevih ipeskov v železarskih obratih na Dvoru ob Krki in Gradcu v Beli krajini. Ko sta kovaštvo in fuži-
narstvo v prejšnjem stoletju izumrli, so prenehali kopati tudi kremenčev pesek.
Večje količine kremenčevega peska so odkrili po prvi svetovni vojni, ko so iskali keramično glino za tovarno peči in šamot-nih izdelkov v Novem mestu.
Pri vrtanju predora pod Ruperč vrhom so imeli težave prav s kremenčevim peskom. Material je vzbudil pozornost strokovnjakov, ki so najdišče raziskali, nakar so začeli kremenčev pesek kopati najprej pod graščino Ruperč vrh, kasneje pa so tak pesek začeli pridobivati pri Roku v Regerči vasi, na kapiteljskem Marofu, v Leskovcu in na Mokrem polju.
Druga svetovna vojna je prekinila kopanje iskanega kremenčevega peska. Pohlep Italijanov po tem gradivu so preprečili partizani z nenehnimi akcijami. Po vojni, ko je bilo treba domači industriji preskrbeti surovine.
se je kopanje spet začelo. Hrast-niška steklarna je jela uporabljati beli pesek iz Leskovca, podjetnik Kos je vrtal v drugih peskokopih, mariborska tovarna avtomobilov pa se je odločila za pesek iz Mokrega polja.
USTANOVNA LISTINA, STARA ČETRT STOLETJA
Okrajno podjetje Kremen je bilo ustanovljeno 19. novembra 1948. V letih 1950 in 1951 so se z novim podjetjem združili obrati hrastniške steklarne in mariborske TAM v Mokrem polju. Četrto leto po ustanovitvi se je podjetje preimenovalo v Rudnike kremenčevega peska, leta 1956 pa v Rudnike nekovinskih rudnin Kremen. Današnje ime — Industrija in rudniki nekovin Kremen je podjetje dobilo 15. junija 1961.
Do leta 1956 je Kremen skokovito napredoval in povečal izkop peska za enajstkrat. Zaradi neraziskanih zalog in pone-
srečene združitve z Marmorjem iz Gradca se je podjetje znašlo v krizi. Konec zagate se je obetal po temeljitih raziskavah leta 1957. Ob 10-letnici ustanovitve je bil Kremen že največji jugoslovanski proizvajalec kremenčevih peskov.
Do reforme so podjetje spet pretresale težave. Premalo je bilo narejenega za posodabljanje dela v obratih, slabo je na rast podjetja vplivalo tudi to, da je pod njegovim okriljem rasla steklarna v Novem mestu.
Tudi reformno leto 1965 ni bilo rožnato. Takrat so izmed sedmih proizvodnih obratov kar trije delali z izgubo. Odločitve, ki so jih sprejemali organi upravljanja in vodstvo podjetja, so rodile dobre rezultate. Takrat so opustili obrat v Krmelju ter uspešno sanirali obrat v Globokem in na Mokrem polju. V obdobju od 1965 do 1968 je kolektiv investiral več kot 2,5 milijona dinarjev za odkup zemljišč, nabavo mehanizacije in za
modernizacijo proizvodnje v vseh svojih obratih.
Med 20 in 25-letnico, ki jo Kremen praznuje letos, se je podjetju posrečilo z naložbami v osnovna sredstva in investicijsko vzdrževanje (letno po 3 milijone dinarjev) popolnoma popraviti stanje. Zdaj ugotavljajo, da je težaškega dela še zelo malo, proizvodnja 100.000 ton peska ni več vprašanje, z dodatnimi napori pa jo bodo lahko povečali na 150.000 ton.
IZVOZ IN PROIZVODNJA -NAVZGOR
Lanskoletna proizvodnja je dosegla 113.589 ton ali v denarju 12,389.247 din.
Leta 1968 so doživeli izpad krmeljskega obrata, predlanskim pa tudi obrata v Globokem. Za „nadomestilo" so povečali izkope in proizvodnjo v preostalih delovnih obratih.
izvoz je bil v prvih desetih letih majhen — do 1.500 ton, najmanjši leta 1958, ko so izvozili
komaj 87 ton. Naraščati je začel po letu 1960, po letu 1968 pa izvaža Kremen pretežno kvarcit. Leta 1970 so izvozili 11.870 ton in iztržili 1,021.510 din. Lanski izvoz je bil že 18.236 ton v vrednosti 3,201.025 din. Glavni Kremenovi tržišči na tujem sta Avstrija in Nemčija.
Petindvajsetletnica podjetja je najbrž trenutek, ko se bo marsikdo vprašal: „Kakšna pa je perspektiva?" Konkurenčnost na trgu narekuje podjetju, da išče nadaljnji obstoj in delovanje v dveh smereh: v povečanju proizvodnje in modernizaciji. 95 odstotkov proizvodnje kvarcita (rožencev) že zdaj prodajo v tujini, steklarske peske pa pridobivajo za ves zahodni del države. Pripravljajo načrt za
70.000	ton steklarskih peskov.
Proizvodnja finalnih izdelkov (izdelava mas, odpornih proti ognju, livarskih pripomočkov, penjeni beton, peski za filtre) pomeni tretjo smer, v katero naj bi se razvilo podjetje.
D
S
Proizvodnja ognjeodpomih mas v obratu v Novem mestu
Proizvodnja kvarcita na Mirni, ki ga večina izvažajo
DOLENJSKI LIST
15
Ustvarjanje-mogočna notranja nuja
Pred jutrišnjo razstavo »Umetnost slovenskih samorastnikov« v Trebnjem
Plakat za jutrišnjo razstavo je delo enega izmed ustanoviteljev trebanjskega tabora, slikaija Antona Plemlja iz Ljubljane
Junija 1970 je v Trebnjem nastopilo 26 samoraslih slikarjev in kiparjev na razstavi,Slovenski likovni samorastniki 1970“. Bil je to dotlej najobsežnejši izbor najboljših del slovenskih slikarjev in kiparjev - samorastnikov. Tudi obisk razstave je v mnogočem potrdil zanimanje ožje in širše javnosti za ustvarjalnost sa-morastnflcov. Predstavljeni izbor je takrat obsegal dvojno dejavnost slovenskih ,^aivcev“:	ljubiteljsko
ustvarjalnost ljudi iz raznih poklicev, ki jih je predvsem veselje do dela lepim“ privedlo do slikanja in kiparjenja; Pokazana pa so bila tudi dela samorastnikov, ki jih sili k ustvarjanju mogočna notranja nuja, ker se hočejo izpovedati in katerim je „ .. .ustvarjanje najgloblji, najbistvenejši izraz njihove osebnosti**, kot je takrat dejal prof. Zoran Kržišnik, ravnatelj ljubljanske Modeme galerije in zdaj že večletni predsednik umetniškega sveta Tabora slo-
REKLI SO..
Dr. MIRKO JUTERSEK o kiparju JANKU DOLENCU:
„Vodilna misel o človeškem trpljenju je pri Dolencu prevedena v trdno oblikovan izrazni obrazec, katerega nespremenljivi in bistveni del, se zdi, da je oblika glave. — Mnoge njegove skulpture bi mogli mimo pripisati kakemu izšolanemu kiparju; saj so Dolenčeve plastike v mnogočem produkt tradicije z ekspresionističnimi prvinami, ki bi jim hitro našli sorodnosti.. .**
Prof. ZORAN KRŽIŠNIK o sU-kaqu JOŽETU HORVATU - JA-KIJU:
„Svoje energije nezadržno razsipava na vse strani; toda navdihujejo ga tudi besede, preproste besede o velikih čustvih. Čustvena podstat človekovega bivanja živi v njegovih delih v vsej prvobitni moči in sijaju, povsem nenačeta od skepse stoletij civilizacije. Čutni in čustveni svet je za Jakija mogočni tok življenja, ki ga mora umetnik loviti, ga sproti prestrezati v vsej njegovi raznolikosti, v vsem, kar je in bi lahko bil, kar v njem vidi in sluti.**
Prof. ANDREJ PAVLOVEC - o kiparju PETRU JOVANOVIČU:
„Vse kaže, da se je Jovanovičevo iskanje umirilo in da vse bolj teži k ilustriranju pripovedi tekstov in se vse bolj odmika motiviki vsakdanjega dne, ki jo je doslej ui^rabljal kot tisti človek, ki pije pri najbUžjem izviru; za Jovanoviča je bil ta izvir najblii^a okolica njegovega rojstnega kraja — pristno kmečko okolje.**
Prof. ANDREJ PAVLOVEC - o slikarju BORISU LAVRiCU:
„Slikar je zapustil ta svet, trdna tla, ki mu jih nudi bivanje na zemlji in je usmeril svoj pogled v neraziskano področje med prvimi tehnično pokazanimi in s pomočjo televizije posredovanimi prikazi Lunine površine ter fantazije, ki se svobodno sprošča ob tem ...“
Prof. ANDREJ PAVLOVEC - o slikarju POLDETU MIHELiCU:
„Miheliču se je posrečilo ujeti
Eravi trenutek in pravo mesto, od oder bo lahko nadaljeval izročilo Vesnanov. Pravljičnost, ki jo dih^o njegove slike, je blizu Birollovemu izročilu, toda ne v čistem likovnem pomenu, bolj po navdihu ...“
VUUDNO VAS VABIMO
na svečano otvoritev nove razstave v petek, 29. junija 1973 ob 18. uri v avlah osnovne šole Trebnjem.
O umetnikih bo govoril prof. Andrej Pa\iovec, ravnatelj Loškega muzeja iz ^oQe Loke in član umetni-đeega sveta Tabora idoven-skih likovnih samorastnikov v Trebnjem.
V koncertnem programu sodelujejo Trio Lorenz, prvaka Opere SNG v Ljubljani Vilma Bukovčeva in R^ko Koritnik. Pri klaviiju Milena Trostova.
Ogled do 18. avgusta vsak dan od 10. - 12. ure in od 15. — 18. ure. V Galeriji likovnih samorastnikov je hkrati odprta razstava iz fonda galerije.
Prof. VLADIMIR MALEKOViC - o slikarki GRETI PECNIK:
„V prvi vrsti gre pri slikah Grete Pečnik za njeno neverjetno bogastvo domišljije, ki prežema slikarkine predstave. Vsako njeno delo je kUc v deželo slikovitosti, kjer vladajo sanje in namišljeno življenje. V njenih predstavah vsak predmet postane resničen, vsak dogodek pomemben .. .**
Prof. ZORAN KRŽIŠNIK - o sU-karju JOŽETU PETERNELJU:
„Svojevrstna notranja vizija in potreba, izpovedati jo po vsej slili, je tisto, kar rešuje zelo pretehtana, trdno grajena in v motivih skromna olja Jožeta Peternelja ,4eporečne“ dekorativnosti in nevarne razčustvo-vanosti. Idiličnost njegovega kmečkega sveta je tolikšna, da ji - ko bi n^ravil le še korak dalje — notranje ne bi mogU več verjeti. Toda tega koraka ne napravi.. .**
venskih likovnih samorastnikov v Trebnjem.
Po treh letih se z razstavo „Umetnost slovenjih samorastnikov** jutri znova predstavljajo „najboljši med izvirnimi** - tisti slovenski samorasli slikarji in kiparji, ki so se v zadnjih letih dokončno ločili od nekdanjih sopotnikov - likovnih amategev in ustvarjalcev ljubiteljskih del. Jutrišnja razstava bo reprezentančni pregled sposobnosti in moči slovenske samorasle umetnosti, ki je zadnja leta nedvomno prehodila dobršen kos nove poti in predvsem izčistila tako svoje vrste kot uredila poglede na svoje poslanstvo. Izvirnost izpovedovanja in samorastniškega pogleda na svet ter njegova odprta vprašanja nam bodo pokazala dela dvanajstih udeležencev jutrišnje razstave, na kateri sodelujejo :
slikarji Jože Horvat Jaki, Boris Lavruč, Polde Mihelič, Greta Pečnik, Jože Peternelj - Mausar, Konrad Peternelj, Anton Plemelj in Anton Repnik, ter kiparji Janko Dolenc, Peter Jovanovič, Rudi Stopar in Franc Tavčar. Razstavljajo dela iz druge polovice 1972 in 1973, razstavili pa bodo 70 del. Po oceni umetniškega sveta bo to doslej najkvalitetnejša razstava v Trebnjem. Odprta bo do 18. avgusta, ko bodo sklenili VI. taborsko srečanje, na katerega so organizatorji letos povabili 16 umetnikov.
h
fii
r
Pogled v notranje dvorišče nekdanjega cistercijanskega samostana iz 13. stole^a z znamenitiil arkadami v Kostanjevici. Arkadno dvorišče je največje v Sloveniji, bržčas pa tudi v vsej srednji Evr<H> (Foto: Milko Vesel)
Tabor-t^nia za organiziranim združevanjem sif
Pred jutrišnjo novo razstavo, ki jo prirejata Tabor slovenskih likovnih samorastnikov in Galerija Trebnje, je umetnostni zgodovinar prof. Andrej Pavlovec napisal za razstavni katalog uvodno besedo, ki nam predstavlja „Umetnost slovenskih samorastnikov“. Tak je naslov tokratne razstave, za katero so opravili strog predhodni izbor. Tako je v precejšnji meri vna-
prej zagotovljena želja prirediteljev, da bi nudili obiskovalcem resnično kvaliteten pregled tovrstnega likovnega dogajanja na slovenskih tleh.
Prof. Andrej Pavlovec pravi v uvodu med drugim tudi tole:
„Selektorjem se sicer ni v celoti posrečilo izoblikovati načrtovane podobe razstave, ki bi z vsemi vabljenimi imeni resnično pomenila vrhunec med sedanjimi šestimi raz-
stavami v Trebnjem, bodisi da gre tu za razstave Tabora likovnih samorastnikov ali za tako specialno opredeljene razstave, kakršna je tokratna. Ne gre zgolj za posrečenost pri izboru, niti ne za opravičevanje, kajti rastava je, kot je rečeno, v vrsti razstav tisti mejnik, ki bo poslej uravnaval težnje organizatorjev za čim strožji kriterij in čim večje napore za najkvalitetnejši prikaz slovenskega samorastništva.
Ce smo omenili, da se ni posrečilo v celoti zbrati vseh povabljenih predstavnikov dovenskega samorastništva, je nujno treba pojasniti ali vsaj omeniti tudi abstinenco razstave nekaterih slikarjev, ki bojda menijo, da jim celotna usmeijenost (tako Tabora kot galerije v Trebnjem) ne ustreza več. Podcenjevanje naporov pa nikakor ne sodi k resnemu ocenjevanju, pač pa prej izpričuje nek pojav v našem likovnem sa-morastništvu in naivi Dosedanji razvoj je namreč pokazal težnjo za organiziranim združevanjem sil, po neki določeni organizacijski obliki, ki bi strnila vrste samorastnikov ali naivcev, če še tu uporabimo ta izraz, da bi s skupnimi močmi organizirali razstave, organizirali svoje delo in podobno. Ko je bilo to v Trebnjem doseženo in ustvarjene vse take in podobne zanimive in mikavne zamisli, je zanimivo in tudi simptomatično, da prihaja celo do nekeg^ razdora prav iz vrst tistih, ki so bili sprva z vsem srcem pri ustanavljanju Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem. Da je bilo to ravno v Trebnjem, je samo srečna okoliščina v vrsti prizadevnih delavcev - organizatorjev, ki še danes nesebično skrbe za razvoj likovnega samorastništva. Tem težje pa je sedaj gledati podcei\jevanje prav s strani samih samorastnikov, kot da ni tega podcenjevanja že dovolj na vseh stfa-neh.“
Besede ravnatelja škofjeloškega muzeja in sodelavca umetniškega sveta trebanjskega Tabora nam osvetljujejo jutrišnjo razstavo s posebnega zornega kota, po svoje pa govore tudi o nevarnosti, ki jo razcep v organiziranem združevanju sil lah-
REKLI SO...
Prof. ZORAN KRŽISNIK - o slikarju ANTONU REPNIKU;
„Repnikova umetnost je nedvomno socialno angažirana, da, bojevniška. Njegov človek je široko, mogočno stopalo gospodarja zemlje, na kateri stoji; in,je težka, delovna roka, ki ne miruje, temveč ustvpja; otekla, utrujena celo v molitvi; in je obraz z grenko našobljenimi usti razočaranega pričakovanja, drhtečimi nozdrvmi, ki kot pes slednik hite za vonjem življenja in večno začudenimi, boleče zaprtimi očmi, nezmožnimi razumeti svojo krivično vklenjenost...
ko povzroči predvsem s kasn^ Šimi posledicami. Morda bo ra2 stava zato še zanimivejša, sij nas bo seznanila z deli, ki so ji^ samo najstrožja merila strokot njakov tokrat pripustila v jav nost. Skratka — Trebnje ni vabi k ogledu in oceni. Tudi i to razstavo pa seveda še ne bt konec resnih in neresnih ra2; prav, ugibanj in prigovorov, af Slovenci imamo ali pa nimamc resničnega, „čistega" naivnegt slikarstva in kiparstva.
V
France T^čar: KMET Z GRABLJAMI (1972)
Rudi Stopar: KAZEN 1573 (žgano železo, 1973)	j
16
DOLENJSKI LIST
TREBNJE - Popoldne bodo člani občinske konference ZK -obravnavali poslovanje delovnih organizacij in izvajanje akcijskega programa stabilizacijske poli- ; tike ter organiziranost SZDL in njeno vlogo v krajevnih skupnostih.
KOSTANJEVICA - Na lepem prostoru za osnovno šolo bodo danes odprli nov otroški ' vrtec za 150 otrok.
TREBNJE — Danes dopoldne bodo odborniki občinske skup- . ščine obravnavali gospodarska ■ gibanja v prvem tromesečju le-' tošnjega leta in poročila med-občinskih inšpekcijskih služb, . tožilstva ter milice.
BREŽICE - Na jutrišnji skupni seji sveta za urbanizem, stanovanjske in komunahie zadeve ter sveta za gospodarstvo se . bodo udeleženci odločili, kakšen ^ sistem ogrevanja naj bi sprejeli za mesto Brežice.	.
SEVNICA - Jutri bo občin- \ ski sindikalni svet obravnaval iz- ^ vajanje ustavnih dopolnil, potek dosedanje akcije izvajanja delav- ; ske kontrole, novo organizira- ? nost' sindikatov in izvajanje raz-; prave o novi ustavi.	^
TREBNJE - jutri ob 18. uri bo v avli trebanjske osnovne šole otvoritev razstave „Umetnost slovenskih samorastriikov“. V koncertnem programu sodelujejo Trio Lorenz ter prvaka Ijub-Ijan^e opere Vilma Bukovec in Rajko Koritnik.
KOCEVJE — Včeraj je svet za urbanizem in komunalne zadeve razpravljal o obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območju krajevnih skupnosti zunaj mesta Kočevje. V kratkem bo sprejet odlok, ki bo prepovedo-^ pnesnaževanje okolja tudi na j podeželju.
n II I iiT>nnKi ■
M
M
Kljub slabemu vremenu je nedeljsko srečanje oktetov privabilo v Šentjernej 2000 ljudi
Seljačko, Le vkup, uboga gmajna in Pesem o slavi so združeni okteti (skoraj 200 pevcev) na nedeljskem srečanju v Šentjerneju zapeli pod taktirko Radovana Gobca na začetku sporeda, čeprav je bil skupen nastop predviden za konec. Tak vrstni red je narekoval dež, (Foto: Ivan Zoran)
Okteti na dežju, občinstvo pod dežniki — taki so fotografski posnetki z nedeljske prireditve na šen^emejskem hipodromu. Vreme, ki se je za konec tedna skisalo, je spravilo organizatoije prvega srečanja amaterskih oktetov iz Slovenije, zamejstva in Karlovca v hudo zadrego. V njej so se še najbolje znašli sami pevci, ki so spenili nastopiti kljub dežju, čeprav samo s polovičnim sporedom.
Na nujno krajšanje sporeda v takih okoliščinah je opozoril že Miloš Poljanšek, predsednik republiškega prosvetno-kultumega zbora, ko je v pozdravni besedi s tribune pred več kot 2.000 poslušalci poudaril, da je prav „današnja revija dokaz, da čas ,fantov na vasi‘ še živi in ohranja lepo slovensko pesem ob poplavi sladkobnega ponarejanja domače pesmi in na električne kitare spremljanega popevkarstva“.
Naj končamo ta kratki zapis z geslom prvega srečanja oktetov:
NOVO MESTO: JUTRI
VOLITVE SEKRETARJA
Na jutrišnji seji občinske konference ZK v Novem mestu bodo izvo-liU novega partijskega sekretarja. Komite predlaga, naj bi to postal Janez Slapnik, dosedanji namestnik sekretarja. Po izvolitvi Francija Ša-iija za člana CK ZKS in člana sekretariata CK ZKS je prva funkcija v komiteju ostala nezasedena. Jutri bodo poleg tega obravnavali predkongresno aktivnost in politično ocenili družbenoekonomski položaj ter gospodarska gibanja v letošnjem prvein četrtletju.
„Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo pa poje naj vmes!“ Čeprav se nedeljska prireditev zaradi vremena ni povsem posrečila, sta volja in namen ostala. Boris Savnik je v brošuri, ki so jo v nedeljo prodajali obiskovalcem, med drugim zapisal: „To srečanje oktetov naj postane tradicionalno in naj na tem koncu naše lepe domovine nenehno obuja v ljudeh novo veselje do petja.“
I. ZORAN
Primarij dr. Feliks
Kosec
v ponedeljek, 25. junija pozno zvečer, je v novomeški bolnišnici nenadoma imirl primarij dr. Feliks Kosec. Smrt uglednega in spoštovanega zdravnika je bridko prizadela vse, ki so ga poznali in bili deležni njegove dolgoletne pomoči. Več bomo o zaslužnem zdravniku pisali prihodnji teden.
KRŠKO; ROŽIČ NA ZBORU SAMOUPRAVLJALCEV
V torek zvečer je bil v Krškem zbor delegatov samoupravljalcev, na katerem je med drugim govoril tudi Marjan Rožič, sekretar zveze sindikatov Jugoslavije. Gost iz Beograda si je dopoldne ogledal tovarni Labod v Krškem in Metalno na Senovem ter se tam pogovarjal z delavci. Popoldne je odprl rokometni turnir, ki so ga v čast dneva samoupravljalcev priredih v Leskovcu pri Krškem.
ZA DAN BORCA NA GORJANCE
Občinski odbor ZZB iz Novega mesta bo priredil v sodelovanju s kolektivom IMV 4. julija na Gorjancih
froslavo v počastitev dneva borcev, o govoru bodo nastopili godbeniki in pevci iz Novega mesta. Po proslavi bo partizansko srečanje, na katerega prireditelji še posebej vabijo borce Gorjanskega bataljona in drugih enot s tega območja. Prevozi bodo zagotovljeni z odhodnih postaj v Irekopi, Šentjerneju, Orehovici, Brusnici in Novem mestu. Odhod bo ob 9.30 z vseh postaj, vozila pa se bodo ustavljala v Gradišču, Moluem polju, na Ratežu, v Malem Slatniku in Gotni vasi. Od 8. do 12. ure bo promet od Vahte 3 Miklavža na 'Gorjancih enosme-!n.
ba takoj pokazati vrata
Kdo hujska kolektiv črnomeljskega BELTA, da noče izvajati sanacijskega programa?
Tovarna BELT, up vse črnomaljske občine glede bodočega razvoja, je v težavah tudi zdaj, ko se je otresla Cosmosa. V prvem tromesečju so poslovali z izgubo, toda izplačevali so polne osebne dohodke in to dokaj visoke.
Podobnih primerov, ki kažejo na neodgovornost oziroma zoperstavljanje, je še več. V podjetju je 800 ljudi in kakih 3.000 prebivalcev občine je odvisnih od Beltovega kru-
Nad na^ kraje so ^ začele dotekati toplejše gmote, vreme pa se je izbolj- | šalo. Do konca tedna bo pre-1 vladovalo sončno in toplo f; vreme, kasneje pa bodo v : popoldan^em času možne krajevne plohe in nevihte.
„V Beltu je nekaj nezdravega,“ so ugotavljali tudi odborniki zbora delovnih skupnosti, ko so zdajšnji položaj svojega največjega podjetja pretresali z vseh plati. Belt bi zlahka posloval donosno, saj ima naročil čez glavo.
Predložili so tudi dober sanacijski program, ki po oceni sveta za gospodarstvo in komisije za družbenoekonomske odnose zagotavlja ob koncu leta kritje izgube in še precej dobička, seveda pa bi morali začrtane ukrepe v celoti uresničevati. Tu se je zataknilo. Ko so na primer uvedli „udarniško** delo ob sobotah, niti polovice ljudi ni bilo v službo. Tudi kasneje, ko so raz^asili, da bo sobotno delo plačano, je bilo isto. Kljub takemu obnašanju in izgubi pa kuverte ob koncu meseca niso nič tanjše, kotpo načelu: Dokler bo, pa bo ...
V ZK Z RDEČIM NAGELJNOM
Na zboru komiteja občine Krško so 25. junija slovesno sprejeU v ZK 83 novih članov, od tega 59 delavcev iz proizvodnje. Vsakomur od njih so poklonili rdeč nagelj in knjigo „Padli v ognju revolucije**.
Zborovanj se je udeležilo 300 komunistov, to je več kot polovica vseh članov v občmi. V tem slovesnem trenutku je za Milanom Ravbarjem povzel besedo sekretar selaetariata CK ZKS Franc Šetinc. Njegove misli so novim članom spodbuden napotek za delo v ZK. Poudaril je, da je dolžnost komunista vsak trenutek gledati resnici v oči.
Več o tem bomo poročali prihodnjič.
J.TEPPEV
ha. Zmotr^o je misliti, da bi kak „stric** Belokranjcem starim tradicijam na ljubo prinesel denar v aktovki, če bi se izguba večala in bi doma ne naredili vsega, da bi jo pokrili.
Odborniki so se spraševali: ali je vodstvo slabo, ali samoupravni organi niso dovolj odgovorni, ali politične organizacije ne delajo? Trdno pa je obveljalo mnenje, da je v kolektivu kakih 20 ljudi, ki že leta delajo zgago. Nanje bo treba zdaj pokazati s prstom, ker zavajajo sodelavce.
Nekdo, ki so mu pritrjevali, je tudi dejal: „Bolje je 200 ljudi pognati na cesto, da bp ostalih 600 predstavljalo zdrav kolektiv, kot da nam celotno podjetje propade .. .**
Res je taico daleč, da gre za ALI - ALI! Kot zadnji poskus k iztrez-nitvi kolektiva bodo organizirali množični' sestanek, na katerem bodo še občinski družbeno-politični funkcionarji razložili resnost položa-
j®-
RIA BACER
STARI LOG: 2000 LJUDI
Na proslavi ob 304etnici zbora aktivistov OF na Pugledu, ki bo 22. julija v Starem Logu, pričakujejo 2.000 ljudi. Poleg aktivistov in drugih gostov iz vse Slovenije se bodo tam zbrale tudi domicilne mladinske brigade. Slavnostni govor bo imela predvidoma Mara Rupena -Osolnik. y kulturnem sporedu bodo sodelovali: pevci DPD Dušan Jereb iz Novega mesta, godba na pihala iz Trebnjega, partizanski dramski umetniki in godbeniki iz Kočevja. Dan pred proslavo bodo taborniki taborili na Pugledu in uredili prostor, kjer je bilo leta 1943 zborovanje aktivistov. O pripravah na to zborovanje je v ponedeljek razpravljal iniciativni odbor, ki se je sestal na Dvoru.
Ni upanja, da bi se stanovanjska gradnja bistveno pocenila - Treba bo poiskati druge vire, vsaj za družbeno gradnjo: delavčev žep je preplitek
orci smo morali na lastnih izkuši\jah doživeti spoznanje, •raditevHtiove družbe, ki naj bi bila enako pravična kot ^na, ni niti najmanj lahka in preprosta naloga,*" je pred dejal Bogdan Osolnik. Borčevska organizacija je ohra-estobo boju za očuvanje revolucionarnih vrednot. Ob borca — naše iskrene čestitke vsem borcem! (Ilu-Ive Šubic — Boj)
Sporazum med DBH in LB
V torek dopoldne je bil na Otočcu 10. redni zbor upravljavcev Dolenjske banke in hranilnice, katerega se je udeležilo 63 izmed 68 ustanoviteljev banke. Težišče poročil in razprav je bilo namenjeno sprejemu samoupravnega sporazuma o poslovnem in tehničnem sodelovanju med DBH in Ljubljansko banko. Sporazum so ocenili kot pomemben korak pri nadaljnjem urejanju še odprtih vprašanj v slovenskem bančništ-vu,'saj bo odprl vrata za še večje vključevanje naših podjetij v širše gospodarske tokove.
Zbor je razrešil dosedanjega direktorja DBH Iva Novšaka, ki je s 30. 4. 1973 odšel v pokoj. Za novega direktorja DBH so izvolili Sergeja Thorževskega, dipl. ekonomista in direktorja ekonomskega sektorja v tovarni zdravil KRKA. Ivu Novšaku so se zahvalili za uspešno desetletno vodstvo DBH, ki seje razvila v soliden bančni zavod.
Več bomo o zboru DBH in pomenu novega sporazuma z LB poročali v kratkem.
Besedna vojna okrog delavskih stanovanj je čedalje bolj ^asna in stanovanja so čedalje dražja! To smo pravzaprav edino lahko ugotovili, ko smo pri-meijali cene za površinski meter stanovanja lani in letos. Skoraj petino te cene znesejo stroški za zemljišče in njegovo ureditev. Ko smo pred 14 dnevi pisali o razmeroma poceni metru stanovanjske površine v PIONIRJEVIH intervencijskih hišah, nismo prišteli komunalnih stroškov, ker za novomeško naselje 140 takih hiš še niso izračunani.
Čeprav so pikre pripombe na račun komunalnih stroškov po besedah PIONIRJEVEGA generalnega direktorja letele na splošne razmere v Sloveniji, so se najprej oglasili odgovorni ljudje pri novomeškem DOMINVESTU, da bi na časnikarski konferenci razložili zgradbo cene zloglasnega „komunalnega prispevka**.
(Nadaljevanje'na 20. str.)
Rešitev za tiste, ki čakajo, da se bodo stanovanj pocenila.
Nasvidenje na Vinici!
DBH
NOVO MESTO
4. Julija bo srečanje belokranjskih aktivistov OF, borcev in mladine: slavnost in zabava
eJ-
Eno letošnjih največjilj slavij v Beli krajini, posvečeno 30-letnici zborovanja ^tivistov na Maverlenu, organizirata skupno metliška in črnomaljska občina 4. julija, za dan borca na Vinici. Avtobusi iz raznih krajev bodo ta dan pripeljaU na Vinico nekaj tisoč nekdanjih aktivistov, borcev in mladine, ki bodo prisostvovali svečanemu zborovanju, na katerem bo govoril eden najvidnejših republiških ali zveznih funkcionarjev. Hkrati bodo podelili domicil Belokranjskemu okrožju OF.
Slavje se bo začelo na trgu ob 9.
uri s koncertom godbe, na pihala, nato bo zborovanje s podelitvijo domicila in podelitvijo letošnjih priznanj Osvobodilne fronte za občino Črnomelj, sledU pa bo kulturni program z domačimi izvajalci in gosti.
Obiskovalci Vinice si bodo lahko ogledah v šoli še dve zanimivi razstavi: o delu Kluba OZN in ob 150-let-nici šole. Popoldne pa bo v kampu veselo, saj pripravljajo vrsto ražnjev, dovažajo zalogo pijač in obljubljajo poskočno muziko.
Vozni red avtobusov objavljamo na 20. strani
17
(1213) - 28. junija 1973
DOLENJSKI UST
tedenski
mozaik
Današnjo rubriko bi skorajda ne mogli objaviti, ne da bi v njej omenili vsaj delček vzdušja, ki je zadnji teden prevladovalo onstran oceana med obiskom Leonida Brežnjeva v Združenih državah Amerike. Vsi se strinjajo, da sta državnika (predvsem pa gost iz Sovjetske zveze) poskrbela za res vedro razpoloženje s številnimi neprotokolar-nimi pripetljajčki.
Nekateri med njimi:
... ko se je Leonid Brežnjev med slovesnostjo po podpisu prvih treh sporazumov v Beli hiši po nerodnosti polil s šampanjcem, se je v hipu znašel: pokril je lice s papirnatifn prtičkom, da ga fotoreporterji niso mogli posneti v obraz. To je bila seveda poteza, ki je izvabila prisrčen in razumevajoč smeh med zbranimi - fotografija pa je naslednji dan našla prostor na straneh vseh ameriških časopisov.
... Leonidu Brežnjevu so med obiskom predstavili kopico znanih osebnosti iz vlade, poslovnih in umetniških krogov. Med drugim ga je predsednik Nixon seznanil tudi z direktorjem CIA. „Ta je pa nevaren, kajne? “ je prestrašeno v šali dejal Brežnjev. „Je,“ je odvrnil Nixon, „toda nikar se ne bojte, ker drži z menoj. “
... Prisrčno in sproščeno je bilo tudi med sprejemom v tako imenovani zahodni BeU hiši, na posestvu San Clemente, kjer včasih Nixon prebije vikend. Med veliko zabavo na vrtu se je v nekem trenutku Brežnjev pognal proti robu plavalnega bazena. Nixon, ki je stal zraven, je takoj razumel šalo in skočil proti njemu, ga zadržal in tako ,/ešiV‘ pred „nevarnim” skokom v vodo.
.. .Ko pase je kasneje srečal z znanimi ameriškimi filmskimi igralci, je Brežnjev poskusil dvigniti skoraj dva metra visokega in čez sto kilogramov težkega igralca Chucka Connorsa. To se mu kajpak ni posrečilo, zato pa je igralec z lahkoto dvignil njega, pri čemer mu je gost pomagal s tem, da je tudi sam poskočil...
Prelomnica v razvoju
v popolnejši, ustavni obliki razvijamo naprej samoupravni sistem in nove družbene odnose
Zvezna skupščina je dala v začetku junija v javno razpravo osnutek celotnega novega besedila Ustave SFRJ, v javni razpravi so tudi že nekatere nove republiške ustave, druge pa ustavne komisije še inipravljajo. Prihodnji meseci tja do septembra ali oktobra bodo čas intenzivnih^razprav o ustavnih spremembah.
okrepijo položaj delavcev v
Izhodišča, ki so opredelila splošno zasnovo in konkretno vsebino predlaganih določb nove zvezne ustave o družbenoekonomski ureditvi SFRJ so bila v bistvu enaka stališčem, iz katerih smo izhajali za v ustavnih dopolnilih iz leta 1971. Praksa in dosedanji materialni in družbeni razvoj sta potrdila poglavitne opredelitve glede razvoja socialističnih samoupravnih odnosov in terjata, da ta sistem razvijamo naprej. Dokazala sta tudi, da imajo odpori, s katerimi se birokratske, tehnokratske in druge sile zavestno ali nenačrtno upirajo razvoju samoupravljanja, svojo podlago v položaju in dejanski moči, ki jo imajo te sile pri odločanju. Ti odpori in težnje pa se dajo, kot kaže dosedanja praksa, premagati le, če delavec zares odloča o svojem delu. Prav zato je bila poglavitna opredelitev v razčlenjevanju ustavnih določb usmerjena v to, da v mejah, ki jih določa dosežena stopnja materialnega in
združenem delu in njihov vpliv na vse družbeno življenje.
V sistemu družbenoekonomskih odnosov, zasnovanem na združenem delu z družbenimi sredstvi, je dobilo ustrezno mesto tudi samostojno osebno delo s sfedstvi v lasti občanov in zagotovljena mu je večja stabilnost, dosledneje je zaprta pot razvijanju mezdnih razmerij v okviru tega dela, hkrati pa so dane tudi bolj določene možnosti za povezovanje in združevanje osebnega dela in sredstev.
Popolneje je razčlenjena vloga države in politične oblasti v sistemu samoupravnih odnosov. Položaj delovnih ljudi v družbenopolitičnem sistemu se kaže v tem, da vsak človek v združenem delu in nasploh na vseh področjih diužbenega življenja prosto in enakopravno odloča o svojih in skupnih interesih. Takšnega položaja pa ne dosega kot osamljen posameznik temveč organizirano
tedenski zunanjepolitični pregled
družbenega razvoja, vsestransko ’ združen z drugimi v temeljni
(Iz zadnjega PAVLIHE)^
— Doktor, nekaj ni z menoj občutek, da cene padajo.
v redu: ves čas me spremlja
Po rekordnem, 28-dnevnem bivanju v veso^'u, seje ameriška vesoljska trojka naposled srečno in varno spustila na vode Tihega oceana. To je bilo dodej najdaljše bivanje človeSce posadke v vesolju med katero so trije Američani v vesoljskem laboratoriju opravili mnogo zapletenih in za znanost zelo pomembnih poizkusov. Predvsem pa jim je uspelo popraviti precej poškodovan vesoljski laboratorij, ki še naprej kroži okoli Zem^e in čaka, da bo prejel naslednjo posadko, ki bo v njem prebila 56 dni. Veso^ci so bili po dolgem bivanju v breztežnosti povsem normalni in so lahko hodili — nekateri zdravniki so se namreč bali, da tega ne bodo več „znali“. Zato so pripravili na palubi letalonosilke, ki jih je pobrala iz vode, tudi nosila, ki pa niso bila potrebna. Na sliki: vesek) snidenje dveh vesoljcev (Charlesa Conrada na levi in Joeaja Kerwina na desni) z njunima soprogama po povratku. (Telefoto: UP!)
organizaciji združenega dela, v krajevni, interesni ali drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, v občini, avtonomni pokrajini, republiki in federaciji.
Iz vsega tega izhaja tudi bistvena novost v političnem sistemu samoupravljanja. Delegatski sistem, ki se zdaj prvič pojavlja v popolnejši ustavni obliki ni samo podlaga za oblikovanje in delovanje skupščin vseh družbenopolitičnih skupnosti temveč tudi splošno načelo vsega dmžbenopolitičnega sistema. Z delegatskim sistemom dobivajo samoupravno organizirani delavski razred in vsi delovni ljudje res neposredne možnosti, da upravljajo _in odločajo o vseh družbenih zadevah, ne le o tistih iz svojega ožjega okolja. Tako postaja delegatski sistem sredstvo za zgo-tiovinsko premagovanje vseh oblik političnega odtujevanja in sredstvo za to, da si delavski razred in vsi delovni ljudje res dosežejo popolno vladavino.
ROMAN ZUPAN
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Republiška skupščina je prejšnji teden — PORABE je realno pričakovati, da se bo se- določene v resoluciji o temeljih razvojne po-kot smo že napovedali — celovito ocenila go- danje stanje izboljšalo, pravijo v tem zvez- litike za letos. Na seji ZIS so tudi ugotovili, spodarska gibanja v naši republiki in po vsej nem zavodu — to pa bo vsekakor ugodno da so se republike in pokrajine slednjič ven-državi ter je s soglagem vseh skupščinskih vplivalo na celotni letošnji gospodarski raz- darle sporazumele o PRENOSU DELA zborov (ki so zasedali prejšnjo sredo) potrdi- voj. V prihodnjih treh mesecih je mogoče SREDSTEV zveznih bank v njihovo nadalj-la STALIŠČA, OCENE IN PREDLOGE, ki pričakovati oživitev INDUSTRIJSKE proiz- njo pristojnost. Po zakonskem predlogu, ki jih je v zvezi s tem pripravil republiški izvršni vodnje, ki je dobila že v maju več naročil naj bi ga v kratkem in po hitrem postopku svet.	kot	poprej. Res	pa je,	da STRUKTURA	teh	obravnavala zvezna skupščina, naj bi iz treh
Poslanci so bili v razpravi zelo kritični —	naročO	še ni povsem zadovoljiva	—	industrija	največjih zveznih bank (Jugobanke, Invest-
pa tudi omenjeni dokument našega izvršnega dobiva predvsem naročila za domačo trgo- banke in Poljobanke) v prihodnjih sedmih sveta z vso resnostjo opozorja na sedanje sta- vino, manj pa za potrebe IZVOZA. V tem letih umaknili za 2 milijardi 860 milijonov nje ter nakazuje realno smer ukrepov, ki naj zavodu pa Igrati tudi opozarjajo, da lahko dinarjev (novili seveda) sredstev ter jih pre-zagotovijo ustrezno izvajanje naše letošnje še v prihodnje računamo z NARAŠČANJEM nesli na republike in pokrajini. S tem, pra-gospodarske politike. Na skupščinskem zase- CEN, ki se vseskozi obnašajo po svoje — vijo, je odprta nova možnost za razbremenje-
danju je bilo posebej govora o sedanji infla- __________________________________________________ vanje	vsega	našega gospodarstva.
občutimo. Ostajamo v	Na	seji	predsedstva zvezne	konference
slepi ulici vse dotlej, dokler se bomo poslu-	■	I	SZDL Jugoslavije pa so prejšnji teden (v če-
ževali klasičnih usmerjevalnih ukre[wv, do-	■ J | I	trtek) predvsem obravnavali dejavnost Socia-
kler teh ukrepov ne bomo ustrezno PRILA-	listične zveze ob pripravali za sprejetje nove-
GODILI realnim razmeram našega časa,je	besedila	JUGOSLOVANSKE USTAVE,
ob tem dqal član IS in direktor republiškega	jgvna razprava o osnutku nove ustave SFRJ
zavoda za planiranje Jt)že Novinšek v svojih	I	I	|	I I | I |	^ je začela v obdobju zelo razgibane poli-
uvodnih besedah pred poslanci vseh skup-	tične dejavnosti vseh socialističnih srl pod
Ščinskih zborov.	vodstvom ZK - so ob tem ugotovili. „Ures-
V dokumeiitu repubhškega IS, ki ga je	^	j^j^gvanja ustavnih sprememb in priprave na
^upščma sprejela, je po^bej poudarjena od- P J 1 | M 11 j * 1. * I i. T	X. kongres Zveze komunistov so enotna in
ločna u^entev k STABILIZACIJI, čemur	celota,“ je ob tem poudaril član
bi morali prilagoditi vse naše nadaljnje ukre-	sekretariata predsedstva zvezne konference
pe — predvsem pa bi seveda inorali zaostriti	1	Ivica Lovrič. Vse tisto, kar je predloženo v
ODGOVORNOST za izvajanje sprejete go-	osnutku nove ustave, idejno pojasnjujejo iz-
spodarske poUtike na vseh ravneh. Neustrez-	^a	X. kongres ZKJ.
no administriranje zavira ustrezen razvoj go-	.	•	j	u- - u •	'
spodarskih tokov, sprejeti ukrepi pa morajo navzlic vsem prizadevanjem, da bi njihova gi-	pq republikah in pokrajinali so doslej že
biti selektivni in skrbno pretehtani Vseka- banja umirili. V prvih petih mesecih letošnje- ustanovljena koordinacijska telesa, ki bodo sprem-
kor ie treba orenehati s orakso ki io opažu- ga leta je realni osebni dohodek v Jugoslaviji «ala in povzemala javno razpravo o osnutku nove Kor jt ireod prcneiidu b pidKau,	» . , •* ....	^	o of /Uor	np ustave - nosilec m organizator te javne razprave je
jemo, ko sedaj npr. nenehno govorimo o raz- paaei priDuzno za o /o ^^Kar je posieuiw uc-	zveza. Razprava o novi zvezni ustavi
bremenjevanju GOSPODARSTVA ter išče- nehnih podražitev) in to se v vsem povojnem ^ potekala SOČASNO z razpravami o predlogih mo po eni strani za to ustrezne rešitve obdobju še ni zgodilo - zaskrbljeno ugotav- novih REPUBLIŠKIH ustav in pokrajinskih ustav-likrati pa gospodarstvo (aliljudi) še nadalje Ijajo v zveznem zavodu za tržne raziskave	je	predsedstvo zvezne konfe-
vse bolj obremenjujemo tako prek dajatev Na «ji zvranega izvrSnega sveta prqjnji	SZDU poudarUo, da pomeni predlagano
kot preic inflacijskih tokov .. .	teden	(v	sredo) so sprejeli predlog medre-	,^QyQ ustavno ^sedilo ENOTEN TEMELJ našega
Kot napovedujejo iz zveznega zavoda za publiškega dogovora o merilih za OBREME- družbenopolitičnega in gozdarskega sistema za tržne raziskave, pa se nam na področju go- NJEVANJE DOHODKOV delovnih ljudi in naprej. Hkrati > predsedstvo pozvalo vse delovne spodarskih gib4 v naslednjenf obdo^ule- gospodarstva z dodatnhni david, po»jili itd. ^
tošnjega leta vendarle svetlikajo ugodnejša Po tem dogovoru naj bi dodatne obremeni- razjasnitvi in morebitnemu izboljšanju sedaj znamenja. Na področju PROIZVODNJE in tve vsekakor ostale v tistih mejah, kot so predlaganili rešitev.
Velika predstava se je končala. Obisk Leonida Brežnjeva v Združenih državah Amerike (o manj resni plati poročamo v sosednji rulniki na tej strani) je osrednja tema danaaijega pregleda in to tudi ni čudno spričo pomena, ki ga obisk nedvomno ima.
DUH SAN CLEMENTA: najbolj otipljivi in neposredni dokazi rezultata o Uska so uradno prišli na dan v skujmem sporočilu, objavljenem po razgovorih v VVashingtonu in Camp Davidu ter podpisani v San Qe-mentu ob odhodu Leonida Brežnjeva iz Združenih držav Amerike.
Tisto, kar je v tem sporočilu nemara najbolj pomembno, je dejstvo, da sta voditelja dveh supersil dokončno (in tudi uradno) končala obdobje hladne vojne in napovedala obdobje skorajda prisrčnega medsebojnega sodelovanja, to pa pod-krepfla z vrsto sporazumov in konkretnih napovedi delovanja v bližnji prihodnosti.
Predvsem je tu sporazum o preprečevanju atomske vojne, v ta sklop pa je tematsko mogoče uvrstiti tu(fi deklaracijo o nadaljnjih pogajanjih o omejevanju jedrskega oboroževanja in o skupni uporabi jedrske energije v miroljubne namene.
Oboje je stvar, ki zadeva širše interese prav tako kot njune in zato je več kot razumljivo, da vzbuja zanimanje javnosti. To zanimanje je mogoče posredovati tudi v obliki te dni ne tako redko izraženih ^.omislekov, skorajda že dvomov.
Ti pomisleki in dvomi imajo
Koliko bo v tem uspel, je seveda stvar možnega ugibanja, toda da ne bo prepričal vseh, je zanesljivo.
Strnjeno:	obisk Leonida
Brežnjeva v Združenih državah Amerike je vsekakor pozitivm dosežek in prispevek k boljSm odnosom na tem planetu — toda ob tem bo za trajen mir na svetu treba storiti še kaj več ... akdje in pobude te vrste pa je treba iskati predvsem v delovanju neuvrščenih in tistih, ki
PO
SAN
CLEMENTU
svoje korenine v si»znMju^ narežem položaju nasploh, sta dosegla Richard Nixon m	delovanju	neuvrščena
Leonid Brežnjev tako visoko stopnjo soglasja o številnih, ves svet zadevajočih, vprašanjih, da to meji že skoraj na nekakšen tih (vendar učinkovit) dogovor o tem, kako naj bi v bodoče urejevali nekatere reči. Te reči, kar je komajda potrebno posebej povedati, pa bi urejevali predvsem tako, da ne bi bili prizadeti interesi in koristi držav, kiju vodita.
V tem je gotovo nekaj resnice. Res je namreč, da je za svet dobro razumevanje med dvema velikanoma vsekaicor koristno in dobro, toda bilo bi slabo, če bi se zadovoljili samo s tem, če bi prepustili urejanje številnih problemov samo dvema ali trem velikim. Pomblekov te vrste je bilo mogoče slišati predvsem v nekaterih zahodnoevropskih prestolnicah in nemara ni naključje, da se je Brežnjev na povratku domov ustavH v Parizu, kjer bo skušal pojasniti predsedniku Pom-pidouju, da je strah nekaterih Evropejcev ^ede tega odveč.
niso vezani ne za en, ne za drug blok.
DOLANC NA KUBI
BIJEDIČ V ALŽIRU: med pomembnejše novice bi bilo treba uvrstiti tudi obisk predsednika ZIS Djemala Bijedića v Tunisu. Obisk sodi v politično dejavnost neuvrščenih pred septembrsko konferenco v Alžiru, obe strani pa ga bosta izrabili tudi za utrditev medsebojnega sodelovanja izven tega okvira.
V tem smislu je mogoče opredeliti tudi olrisk delegacije ZKJ, ki jo vodi Stane Dolanc, na Kubi. Dolanc in člani delegacije so se pogovarjali o med-
in pa medsebojnih odnosih. Slednji so imeli svoje vzpone in padce, v zadnjem času pa se vse bolj razvijajo in krepijo. .
PRED HELSINKI: do konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki se bo začela prihodnji torek v finski prestolnici, je ostal samo še slab teden. Sestanek, ki bo na ravni zunanjih ministrov, bo pomemben mejnik v novejS evropski zgodovini, izoblikoval pa naj bi predvsem osnove za bodoče medsebojne odnose v Evropi.
Več o tem bomo v naS rubriki poročali prihodnji teden.
TELEGRAM’
NAIROBI - mnerišlci niki, ki se pripravljajo na op. sončnega mika, imajo f preglavice na eni strani z Ulja, na dru^ strani pa vražnih kenijskih dom oboroženi s sulicami si!' Sončni mrk bo v sevei MaVretangi, na ladjah > opazovalo na stotine asi. dvanajstih drZav.
181
DOLENJSKI LIST
St. 26 (1213) - 28. junija 19
čebelarstvo na krškem območju se je okrepilo z mladimi močmi. Na terasi ob šoli je čebelarska <lnižina Krško ob pomoči nekaterih delovnih oi^nipcij postavila nov čebelnjak kot darilo pioniijem za njihove uspehe. Na sliki: pionirji pred novim čebelnjakom. (Foto; Bojan Petan)
,^rečanje mladih“ je bil naslov mladinske akcije v Bojancih, organizirane zaradi negovanja revolucionarnih tradicij in dela v okviru SLO. Preko 100 mladincev in mladink so vaščani lepo sprejeli, po govoru Radeta Kordiča pa je bilo strokovno predavanje o SLO. (Foto: M. Skube)
Na levem bregu Save v Krškem bo danes podjele Istra-benz odprio bencinsko črpalko in avtomatsko pralnico avtomobilov. Občanom bo dobrodošla zlasti sodobna pralnica, na katero mnogi že težko čakajo. Na sl^: asfaltiranje prostora pred črpalko. (Foto: Jožica Teppey)
Več kot 250 let stari obokani \iiod na dvorišče kostanjeviškega samostana popravljajo te dni. Kot kaže slika, je delo zahtevno in težko. Podobno bodo do puntarske proslave popravili in obnovili tudi druge vhode v grad ter pročelja. (Foto: L Zoran)
Pred svojim pragom
Traktor - simbol kmetijskega napredka — je v naši deželi že dalj časa najbolj iskan industrijski izdelek. Naši kmetje čakajo, plačujejo vnaprej in upajo, da bo kmalu zabrnelo tudi na njihovih dvoriščih. To brnenje prinaša l^e kmetovanje, manj naprezanja, več veselja z zemljo.
Letos bo deležnih tega blagoslova nekaj tisoč kmetov manj, kot bi jih bilo lahko. Kriv je spor med dvema tovarnama: med IMT Novi Beograd in IMR Rakovica. Rakovica mesec dni ni hotela dobavljati motorjev za tovarno traktorjev, tako da bo zaradi tega letos narejenih pri nas 3.000 traktorjev manj. Zanimivo: ta spor se je pred pragom same zvezne vlade vlekel tedne in tedne, kot da ni nikogar, ki bi mogel hitro posredovati.
>To je v bistvu obdavčevanje napredkai
„Če natančno in pravočasno informacijo razumemo kot enega izmed bistvenih pogojev za delo samoupravljavcev, tedaj je račU' nalnik oroge samoupravljanja, ne pa tehnokracije,“ je med drugim odgovoril Vinko Božič,
Sejmišča
NOVO MESTO
Promet na ponedeljkovem sejmišču v Novem mestu je bil običajen. Od 349 pripeljanih prašičkov v starosti od 6 do 12 tednov so jih prodali 276 po 360 do 440 dinarjev, prašiče v starosti od 3 do 6 mesecev
Pa so cenili na 450 do 600 dinarjev, rodane živali so odpeljali v glavnem v druge občine.
BREŽICE
Na tedenski sejem prašičev v Bre-(p, žic^ so prodajalci 23. junija pripeljali 472 živali v starosti do 3 mesece in 19 starih nad 3 mesece. Prodanih je bilo 363 prašičkov po 21 -- 22 din kilogram žive teže in 13 prašičev, starih nad 3 mesece, po 14 — 15 din kilogram žive teže.
Vinko Božič: „novost" je delovala kot šok
glavni direktor LISCE iz Sevnice, novinarju beograjske Ekonomske politike.
V intervjuju, ki ga je ta gospodarski list objavU v prejšnji številki, je direktor povedal izkušnje o koristnosti elektronike v sevniški tovarni. Glede carine na posojanje elektronskih računalnikov, ki znaša 25 odstotkov najemnine in je bila uvedena januarja letos, je Vinko Božič dejal naslednje:
„Novost je delovala na nas kot šok. Letna najemnina za elektronski računalnik je 1,77
Kmetijski nasveti
Ob izvozu umetnih gnojil \
Poraba umetnih gnojil v Jugoslaviji že več let ne narašča, v nekaterih predelih se celo zmanjšuje. Najnovejši podatek pravi, da smo v obdobju 1971/72 porabili le 67 kilogramov umetnih gnojil na hektar. V istem času so jih porabili v Franciji 240 kg, v Belgiji 589, na Nizozemskem pa celo 751 kg.
Ker una z gradnjo novih tovarn naša industrija umetnih gnojil mnogo večjo zmogj|jivost kot nekdaj, izdelani umetnih gnojil sami več ne porabimo, temveč jih v velikih količinah celo izvažamo. Znašli smo se v nesmiselnem položaju, da izvažamo gnojila, ob tem pa slabo gnojimo obdelovalna zemljišča in uvažamo hrano. Za. letos napovedujejo, da bo nakup živeža v tujini še za tretjino večji od lanskega.
Čas „akcij za povečanje porabe umetnih gnojil“, kot smo svoj čas imenovali te pospeševalne ukrepe, očitno še ni preživel. Zato ni prav nič odveč znova in znova kazati na pomen gnojenja, ki je in ostane eden najbolj učinkovitih agrotelmičnih ukrepov, predvsem tudi zato, ker vloženi denar najhitrge vrača.
V podkrepitev pokličimo na pomoč znanost. Na voljo so domači izsle^, narejeni na osnovi več sto gnojilnih poskusov, ki so jih naredili sodelavci ljubljanskega Kmetijske^ inštituta in kmetijskih zavodov. Takole jih strne v najbolj bistveno prof. Mirko Leskošek z ljubljandce biotehnične fakultete: raba gnojil je pri današnjih cen^ gnojil in pridelkov zelo rentabilna. Gnojenje z mineralnimi gnojili je pogoj za vsako izboljšanje na kmetiji in naj bo zato na začetku vs^ega pospeševalnega dela.
Pokusi so pokazali, da daje en kilogram mešanega gnojila (NPK) na travniku v poprečju 6,6 kilograma več sena, na njivi pa 10 kg več krompirja ali 2 kilograma več koruze. Podobno so ugotovili tudi za druge poljščine. To daje misUti. Koliko zamujamo in kaj zapravljamo, ko gnojila (za katerimi je na svetovnern trgu veliko povpraševanje) izvažamo, svojo zemljo pa slabo gnojimo!
Inž. M. LEGAN
milijona din, carina z drugimi uvoznimi dajatvami pa kar 443.343 din. Ta carina ni zaščitnega značaja, temveč predstavlja le dohodek države in je v bisttu obdavčevanje napredka.
Obdavčevanje izdatkov za ljudi in znanje dokazuje, da se tudi na področju računalništva obnašamo tako, kot na drugih področjih: najvažnejša nam je tovarna, to je zidovi, šele na koncu začnemo razmišljati o osnovnem vprašanju — o človeku. LISCI je potreben nov, večji računalnik, ki bi lahko zajel vse elemente našega dela in bi pomenil napredek našega podjetja. Vendar ga zaradi na novo uvedenih carinskih dajatev ne moremo imeti. Napredek je zaustavljen! “
Kako je z rastjo narodnega dohodka, ki je eden najpomembnejših pokazovavcev gospodarske moči posameznega območja, o tem pišejo „Prikazi in študije**, ki jih izdaja republiški zavod za statistiko, naslednje.
V letu 1971 se je narodni dohodek v slovenskih občinah povečal zelo razUčno. Imamo nekaj izrazitih ekstremov. V treh občinah se je narodni dohodek povečal kar za nad polovico. Na prvem mestu v Sloveniji je metliška občina, kjer je bil za 80 odstotkov večji kot leto dni poprej. Trebanjska občina je na četrtem mestu. Druge občine našega območja so se zvrstile v povprečju, daleč najslabša pa je bila občina Kočevje. Samo še tri slovenske občine so glede povečanja narodnega dohodka za njo.
Tako je bilo torej leta 1971. Res za Kočeyje ni razloga, da bi „spali na lovorikah**, kot smo zapisali v prejšnji številki. Res pa je tudi, da sam odstotek povečanja še ne pove vs^a.
Jemanje vzorca
Ivan Gole: ni „povišic“, delavci nezadovoljni
Kupljene analize jjakaj škriplje
Ko tržni inšpektor vzame vzorec sumljivega živila in po analizi dobi rezultate, mora o ugotovitvah obvestiti proizvajalca. Takrat prične teči rok treh dni, v katerih ima proizvajalec pravico do preverjanja te analize (super analiza). Do tod je vse lepo in prav. Ni pa prav to, kot pravi poročilo novomešice medobčinske inšpekcijske službe, da proizvajalec lahko sam izbira zavod, ki bo naredil super analizo. Take zavode namreč pogodbeno že plačuje, tu pa prihaja do možnosti, da so takšne analize tudi namenoma nepopolne. Izhod bi bil, soglašamo, edino v tem, da bi pooblaščene zavode za kontrolo in analize plačevala družba, ne pa zainteresirani proizvajalci, ki napeljujejo vodo na svoj mlin.
Inšpekcijska služba ima veliko izkušenj z zapleti s proizvajalci, npr. s tovarnami sardin, ki so pod nalepkami prodajale vse drugo, le tisto naj, kar je na njih pisalo. Dogaja se celo, da na Dolenjskem zar^i po-os’trene kontrole primanjkuje nekaterih mlevskih izdelkov (pšeničnega in koruznega zdroba, koruzne in ajdove moke, 'prosene kaše). Direktor grosističnega skladišča živilskega kombinata ŽITO v Novem mestu je inšpektorjem enostavno izjavil: „Ko naročam te mlevske izdelke pri našem podjetju, mi jih ne dobavljajo, ker ti proizvodi veijetno ne ustrezajo predpisom o kakovosti.** In kdo potem trpi posledice?
Govorica števil
Kočevska občina v razvoju zaostaja, če jo primerjamo z drugimi. Tako ugotavljajo v razpravah o srednjeročnem razvojnem načrtu te občine in poudarjajo, da je treba napeti vse sile, da bi hitreje napredova-U.
Zdi se mi, da bodo podatki o polletnem gospodarjenju še slabši kot so četrtletni. Gospodarstvo vse bolj obremenjujejo (v trebanjski občini se je delež družbe od lanskih 27,8 odst. povečal na letošnjih 31,6 odst. - podobno je bilo tudi v drugih dolenjskih občinah). Stroški ne-
zadržno rastejo. Družbena režija je prevelika, ne zmoremo je.
V našem gospodarstvu nimamo dolgoročnega planiranja. Skrajni čas je, da uvedemo v gospodarjenje več reda; to zahtevamo, pa četudi bi bili sami pri tem prizadeti.
Ce se povrnem na delitev ustvarjenega dohodka, moram priznati, da je res, da je slabši poslovni uspeh delno tudi posledica zmanjšane ali zaotajajoče delovne storilnosti. Vendar pa ocenjujem, da tudi v primeru, če bi delovno storilnost povečali, ne bi zmogli vseh bremen. Delovnim organizacijam v delitvi ostaja sorazmerno vse manj, to pa otežuje položaj. Delavcev ni mogoče bolje nagrajevati, ni „povišic**, katerih so bili vajeni.
.To je v razpravi na seji medobčinskega sveta ZK Novo mesto dejal Ivan Gole, poslanec gospodarskega zbora in direktor TRIMA Trebnje.
M. L.
Le uspeh porazi
Zvezo komunistov mora zaskrbeti položaj, v katerem se nahajamo. Pripravljamo se na deseti kongres ZKJ in sedmi kor^es ZKS. Uspešnosti organizacije ljudje ne bodo ocenjevali po resolucijah, temveč po vsj^-danjem življenju. Nasprotne sile bomo porazili le s pomočjo naših uspehov, zato so potrebni kar največji napori, da spremenimo nekatere sedanje negativne smeri v družbenoekonomskem razvoju.
Dogovorimo se za dobre stvari, vendar nam pri uresničevanju ne gre najbolje od rok, ker nimamo dovolj izdelanega koncepta, ker je premalo razredne usmeritve, ker se poslužujemo administrativnih rešitev. Samoupravljanje ni zgolj politična zadeva, ' postati mora družbenoekonomski odnos. Potrebno je izdelati politično ekonomijo samoupravnega socializma.
Več je treba storiti tudi v občinah. Vprašati se moramo, zakaj ne programiramo in usmerjamo v občinah, o čemer smo že toliko govorili.
(Izvleček iz razprave Franca Sali-ja, člana sekretariata CK ZKS, na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Novo mesto.)
Previdneje!
(Karikatura: Marjan Bregar)
crednMf je zapisat*
•••
Vsak umni gospodar da ob obračunu na tehtnico dohodek in stroške, s katerimi je bil ta dohodek ustvarjen, da se izkaže, kako je gospodaril. Ce to storimo s celotnim gospodarstvom ožje Dolenjske, ne bomo imeli razloga za pretirano zadovoljstvo, zakaj to gospodarstvo je letos manj uspešno, kot je bUo lani.
Od celotnega dohodka je treba najprej odšteti stroške. Od 100 dinarjev celotnega dohodka je bilo treba v lan-skern prvem četrtletju plačati 73,6 din stroškov, letos pa že 75,8 din. To pomeni, da se je ekonomičnost zmanjšala.
Ce preračunamo malo drugače, ugotovimo isto. Na 100 din porabljenih sredstev
Donosnosi pada
je lani naše gospodarstvo ustvarilo 135,9 din celotnega dohodka, letos pa ga je le 132,00 din. Donosnost gospodarjenja se je zmanjšala v vseh občinah, najbolj v trebanjski, kjer je bilo namesto lanskih 123,5 din le še letošnjih 113,6 din, najmanj pa se je spremenila v metliški občini.
Več podatkov in konec koncev tudi več prostora na tem mestu bi potrebovali, če bi hoteli fobije analizirati, zakaj se učinkovitost gospodarjenja zmanjšuje, namesto da bi se vzporedno s tehnološkim napredkom večala. Vendar lahko potegnemo nekaj v^orednic z vsejugoslovanskimi ugotovitvami, ki pravijo predvsem, da produktivnost dela že nekaj let vse manj narašča in da družbena režija narašča čez možnosti gospodarstva.
Te stvari so že dolgo znane, vendar kaže, da nimamo poguma, da bi Icaj spremenili. Podatki o lanskem zelo velikem povečanju zveznega proračuna in dodatno natiskanem denarju govorijo o hudem razhajanju besed in dejanj. Dokler pa bodo tako ravnali tisti, ki bi dogovorjeno politiko predvsem morali spoštovati, tudi od drugih ne morejo terjati večje doslednosti.
M. L
ALI BODO
(nadaljevanje s 1. str.)
Najpiej pojasnilo, kaj pomeni pojem .Jkomunalni prispevek". To so strodci za nakup zemljišča in stroški za ureditev zemljišča. Pod stroški za nakup se razume cena zemljišča pri odkupu ali odškodnina pri razlastitvi, pod stroški za ureditev pa priprave za gradnjo in nato komunalno opremljanje. Za meter zemljišča sme DOMINVEST po novomeškem občinskem odloku plačati največ 15,75 din^ev, samo za isto ceno ga sme tudi prodati. Strošek za ur^itev zemljišča pa je odvisen od cene, ki jo postavi izvajalec. Ta cena raste iz meseca v mesec in povečala se je morda že tudi sedaj, ko tole berete ...
Tako torej DOMINVEST, kadar ponuja gradbene parcele, nikoli ne ve, če ne bo čez dve leti, ko bo treba zemljišče, na katerem so medtem zrasle hiše, tudi dokončno lue-diti - plačal iz lastnega žepa. Seveda bi bilo pametneje zemljišča najprej komunalno urediti in potem na podlagi dejanskih stroškov zaračunati komunalni prispevek. Ce bi tako hoteli ustreči razumnemu gospodarjenju z zemljišči in vsem, ki žele zidati na najrazličnejših koncih Novega mesta, bi morali vložiti v ta posel težke denarje. Na žalost pa ni-m£yo niti drobiža: denar, zbran v ta namen, se porabi sproti, zaradi najrazličnejših potreb niti ne na enem mestu; smešno majhni komunalni prispevki iz prejšnjih let so kaplja v moije današnjih potreb in cen; kraticovidno majhen prispevek za uporabo mestnega zemljišča ne pomeni ničesar; solidarnostni sklad bo šel menda za regresiranje stanovanjskih najemnin; banke nimajo denarja, da bi ga posodile, občina pa si ga po zveznem zakonu za te namene ne sme sposoditi...
In daje šala še večja, niti industrija, niti gostinstvo in niti trgovina v Novem mestu še niso plač^ počenega groša komunalnega prispevka. Prispevka je „oproščen“ tudi tisti, ki je stavbno zemljišče kupil na lastno pest. To pa najbrž zaradi tega, ker je imel toliko denapa, da je zemljo l^ko plačal prodajalcu po 40 dinarjev ali več? ! Mirno se vseli v novozgrajeno hišo in samo počaka, da družba kje blizu napelje vodovod in elektriko, nato pa lahko uradno zahteva, da ga na te splošne dobrine tudi priključi - brezplačno! Nakaže samo po nekaj deset dinarjev takse električarjem in inšta-lateijem, pa je zadeva urejena: zakonito, poleno in zlasti - socialistično.
Tako v glavnem stojijo vsi novomeški gradovi in gradiči, vse tovarne in tovarnice, vse restavracije in gostilnice. In zdaj, ko naj bi začeli zidati za delavce, ob kanalih, vodovodni ceveh in asfaltnih stezah nenadoma ni več prostora. Plačaj za nov kanal, plačaj za električne drogove, plačaj za cesto ... vse je treba zgraditi na novo. Taka je bila naša logika in naša politika.
Kam se je raztekel denar iz komunalnega sklada, zakaj nekaterim ni treba plačati komunabiega prispevka, kdo je bil proti vei^emu prispevku za uporabo mestnega zemljišča? Nekaj so krivi tisti, ki so glasovali v zvezni skupščini, nekaj tisti v občinski, nekaj pa tudi razmere. ,Ali bo kdo odstopil? “ me je vprašal znanec, ko sva se zadnjič o tem pogovarjali „Najbrž delavci - od gradnje stanovanj!" Slab vic, boste rekli, pa še resničen je.
Vrnimo se raje na našo časnikar-., sko konferenco pri DOMINVESTU. „Cene stanovanj so samo še v Ljubljani dražje kot v Novem mestu,“ je potožil direktor DOM-INVESTA Miha Hrovatič. V Ljubljani letos okrog 4.600 din za čisti meter stanovanjske površine, v Novem mestu 4.500, v Mariboru 4.200, v Kranju 3.700, v ŠkoQi Loki in Novi Gorici 3.400, v Domžalah 3.320, v Kopru 3.250 in v Celju 3.210. „Tudi tu naj PIONIR pokaže odprte karte, saj je edini graditelj stanovanj v Novem mestu,“ so rekh pri DOMINVESTU.
Ker je bila to konferenca zaradi „komunalnega prispevka", smo na koncu skušali povzeti še, zakaj so ti stroški v Novem mestu tako veliki. Pojasnil je direktor Hrovatič: ,4mamo zelo razgiban in zahteven teren, mesto se na vseh koncih istočasno izredno hitro širi, in to na skoraj do^edno zasebnih zemljiščih, kar zlasti otežuje načrtno urejevanje. Zemljišča oddajamo po repubU-škem zakonu na podlagi licitac^e „kdo da več“, namesto da bi naredili kot na Hrvaškem, kjer so tekmovali gradbinci, kdo bo zgradil meter stanovanja prej in za nižjo ceno. Novomeške komunalne organizacije imajo zamrznjene tarife, mimo tega pa so obremenjene z osnovnimi vlaganji
K rečenemu z moje strani ni kaj dodati, morda se bodo oglasili prizadeti, da bi delavec za, recimo, kakšnili 10 starih milijonov lahko kupil stanovanje, pa vseeno ni nobenega upanja!
_____________________M.MOSKON
EKSPLOZIJA
25. junija okrog 8. ure zjutraj je v poslopju SDK Novo mesto na Glavnem trgu straliovito počilo. Prišlo je do eksplozije, ker so se vneli hlapi pri lepljenju talne obloge. Pri eksploziji sta se poškodovala Franc Ovač in Martin Novak, ki sta se z lepljenjem ukvarjala. Odpeljali so ju v bolnišnico, več pa o nesreči še ni znano.
I
Kar 23 občin v Sloveniji je brez odvetnikov. Pomanjkanje tega kadra čutijo tudi na nekaterih občinskih sodiščih. V republiki je trenutno registriranih 237 odvetnikov in 11 pripravnikov, dotoka v ta poklic pa ni. Tako so med drugim ugotovi prejšnji teden na Otočcu udeleženci 23. redne letne skupščine slovenske odvetniške zbornice. (Foto: S. Mikulan)
Župančič bi bil ponosen...
»Neverjetno« bi rekli viniški učenci, ki so pred 150 leti hodili v to šolo in
bi videli razmere ob jubileju šole
z odličnim programom in razstavo so se izkazali učitelji in učenci vini^e osnovne šole, ko so v nedeljo, 24. jimija, proslavili 150-letnico svoje ustanove.
Številni domačini, predstavniki družbeno-političnega in kulturnega življenja črnomaljske občine, prosvetni delavci, nekateri bivši učitelji in učenci so do zadnjega kotička napolnili šolsko dvorano, kjer se je slavnost odvijala pod pokroviteljstvom republike izobraževalne skupnosti.
Med pro^amom niso pozabili omeniti Franja Lovšina, Leopoldino
Bavdkovo, dolgoletnega ravnatelja Rudolfa Kavčiča, učitelja Kravosa in še druge, ki so s svojim dolgoletnim in z^ednim delom pustili pečat učencem, šoli in kraju. Od ustanovitve do danes je viniško šolo obiskovalo 10.186 učencev. Prvi so pri računstvu merili še na vatle, palce in sežnje, danes pa otroke z najsodobnejšimi pripomočki učijo novo matematiko.
Ribe govore kot ljudje
Še do 5. julija bo v Likovnem salonu v Kočevju razstava del slikaija Igoija Pleška iz Ljubljane. Pokrovitelj razstave je pod-je^'e RIKO iz Ribnice.
Na svečani otvoritvi, ki je bila 15. junija zvečer, so poskrbeli za presenečenje člani Slovenske filharmonije iz Ljubljane in društva Glasbena mladina, ki so priredili polurni koncert. Na njem so nastopili Alenka Majer-Popov (violina), ki je zaigrala Jana Sibeliusa Valse triste in Roberta Schumana Sonata a mol op. 105; Fikret Sabljič (flavta) Leonardo Vinci I. sonata, pri klaviiju pa ju je spremljala Boža Ivančič.
Slikar Igor Pleško je tokrat predstavil svoje slike o moiju in ribah.
Razstavljena dela odlikujejo ne le zanimive barve, ampak tudi dejstvo, da je morskim živalim pripisal človeške lastnosti, in to na tak način, da sporočilo razume tudi preprost obiskovalec razstave.
Organizacijska zanimivost te razstave pa je, da je tokrat prvič vodstvo Likovnega salona v tesnem sodelovanju z ribniško kulturno skupnostjo organiziralo razstavo, ki bo najprej v Kočevju, nato pa jo bodo prenesli še v Petkovo galerijo v ribniškem gradu. Tako sodelovanje obeh kulturnih skupnosti bo omogočilo, da bosta priredili približno še enkrat več razstav, kot bi jih sicer, saj bodo zaradi sodelovanja stroški (prevoz itd.) skoraj za polovico manjši. .
J. PRIMC
Viničani so zares lepo celotno šolsko poslopje spremenili v razstavni prostor, kjer so pokazali izdelke svobodnih dejavnosti, delo znanega krožka OZN, prikazali so razmere na šoli nekoč in to, kar imajo danes. Ljudje so z zanimanjem ogledovali aparat za učenje jezikov, rotopro-jektor, ^afoskop, responder, kasetni projektor in še druge novosti -današnje pripomočke za sodobni pouk, ki jih je večina prvič videla. N^rekosljivi mojster otroSke pesmi rojak Oton Zupančič, čigar ime nosi šola, bi bil gotovo ponosen na razmere, v katerih danes končuje obvezno šolanje mladina njegovega rojstnega kraja.
R. B,
KOCEVJE - o gospodarjenju in odnosih v ITASU je včeraj razpravljal občinski komite Zveze komunistov.
. KOČEVJE — Od ponedeljka zopet izkopavajo pod vodstvom prof. Mitje Brodarja v Željem-skih jamah, kjer iščejo sledi za pračlovekom.
Čatež - v prostorih motela Petrol se je v torek sestala komisija za izdelavo dolgoročnega osnutka razvoja Posavja.
KRSKO - V ponedeljek seje v Krškem sestal svet posavskih občin. Razpravljal je o bodoči organizaciji PTT Novo mesto in problemih javne varnosti v 1972.
CatcSke toplice - V
zdravilišču je ves teden odprta samostojna razstava likovnih amaterjev iz Brežic.
NOVO MESTO — S ponedeljkovo predstavo „Obletnice poroke", s katero je gostovalo Mestno gledališče ljubljansko, se je tu končala gledališka abonmajska sezona 1972/73.
MOKRONOG — V soboto bodo s kulturnimi prireditvami v prosvetnem domu počastili praznik krajevne skupnosti, ki ga praznujejo v spomin na boje 1. mUja 1943.
SODRAŽICA — V nedeljo pride na obisk okoli 300 občanov iz pobratene krajevne skupnosti Ljubljana-Poljane.
KAPELE — DPM in Turistično društvo organizirata od 2. do 4. julija I. pionirsko tekmovanje v Rakovcu ob Sotli.
ŠENTJANŽ - Upokojenci bodo imeli v nedeljo, 1. julija, redni letni občni zbor, na katerem bodo člane seznanili z novostmi iz socialnega zavarovanja.
BREŽICE - 1. julija bo odpotovala na oddih v Savudrijo prva skupina šolaijev, v kateri to 42 otrok.
DOLENJSKE TOPLICE - V nedeljo, 1 julija, bo tu gostoval harmonikarski zbor kultumo-prosvetnega društva Triglav iz lC3xlo VC^
KOCEVJE — v soboto bodo odprli novo proizvodno dvorano „ITAS“, ki je hkrati največja taka dvorana v občini.
o TEKSTILU S KONCERTOM
V	Dolenjski galeriji razstavlja Amalija Hribar zanimiva dela, s katerimi prikazuje oblikovanje tekstila danes in jutri. Na torkovi otvoritvi sta imela samostojen koncert pianistka Cvetka Hribar — Avbar in trobentač Zdravko Hribar. Razstava v galeriji bo odprta do 8. julija.
ALKOHOLIZMU STOPITI NA PRSTE
Center za socialno delo je predložil odbornikom občinske skupščine
v	Novem mestu obširnejšo analizo o škodljivosti alkoholizma. Med drugim predlagajo, naj bi občinska skupščina z o(Uokom prepovedala točenje alkoholnih pijač v jutranjih luah, inšpektorji pa naj bi začeli preganjati črne vinotoče.
BRZOJAVKA TITU IN CK ZKJ
Komunisti občine Krško, zbrani na zborovanju v Celulozi, so 25, junija poslali predsedi^u Titu pozdravno pismo, z obljubo, da bodo dosledno uresničevali politiko ZK in z željo, da bi tovariš Tito še dolgo vodil n^ samoupravno družbo.
Drugo brzojavko so poslali CK ZKJ. V njej zagotavljajo, da se bodo ustvarjalno vključili v predkongresno in pokongresno dejavnost.
Z AVTOBUSI NA VINICO
Odhodi avtobusov, ki bodo vozili 4. julija na proslavo na Vinico pri Črnomlju:
Od železniške postaje v Semiču bo odpeljal ob 8. uri in šel čez Semič, Strekljevec, Štiri roke. Stransko vas, Klošter, Gradac in Črnomelj, od koder bo odpeljal ob 8.30 uri.
Drugi avtobus bo šel iz Črnomlja ob 8, uri, ustavil bo na vseh običajnih postajah do Vinice.
Tretji bo šel iz Jugoija ob 8. uri, ustavil bo na vseh postajah do Podzemlja, nato bo šel ob 8.45 v Griblje in nazaj čez Gradac v Vinico.
Iz Črnomlja preko Tribuč, Adle-šič, Žuničev, Vrhovcev in Preloke bo šel ob 8, uri, v Preloki bo ob 9. uri.
Iz Predgrada bo šel ob 9. uri preko Starega trga.
. Iz Metlike bo odpeljal ob 8.30 uri in ustavil v Črnomlju ob 9. uri.
Korak dlje v svojem poslanstvu
S seje izdajateljskega sveta Dolenjskega lista
Izdajateljski svet Dolenjskega lista — prisotni so bfli predstavniki vseh občin, razen ribniške — je 22. junija ocenjeval vsebinsko plat lista, sprejel poročilo o lanskem poslovanju (izvleček je bil objavljen v Dolenjskem listu 25. aprila) ter podušd informacijo o delovanju osnovne organizacije ZK pri DL in uresničevanju stališč iz pisma predsednika Tita in IB ZKJ.
Ribe slikaija Igoija Pleška govore obiskovalcem razstave v Likovnem salonu Kočevje, ki bo odprta še do S. juUja. (Foto: J. Primc)
Dolenjski list je v svoji osnovni usmeritvi v minulih mesecih dobro opravljal svoje delo in je družbeno zelo angažirano obravnaval življenje v naši pokrajini. Tako je ocenil izdajateljski svet, ki se je tokrat bolj posvetil vsebini gasila kot pa
„SVOBODA IN MLADOST"
Sinoči je bila v domu JLA v Brežicah bogata kultumo-zabavna prireditev, ki jo je pod naslovom „Svoboda in mladost" pripravil vojaški klub. Povabili so Mateja Bora in upokojenega generalmajoija tovariša Marinčka ter igralce zagrebškega mladinskega gledališča.
njegovemu materialnemu položaju. Udeleženci so opozorili tudi na nekatere šibke strani. Predvsem so menili — tega se uredniški odbor in ustvarjalci glasila zavedajo — da bi moral list še korak dlje v svojem poslanstvu. Tako naj bi del manj pomembnega poročanja nadomestil z vsebinsko bolj pretehtanimi sestavki, ki bi ne le obveščali, temveč tudi razlagali in komentirali dogodke ter bralce spodbujali k razmišljanju in k zavestnim akcijam. Za to nalogo potrebuje Dolenjski list več sodelavcev, zato ga je treba postopno kadrovsko okrepiti.
Seveda pa ne more list zanemariti potreb in želja bralcev ter mora pri svojem pisanju upoštevati njihov zelo. različen socialni sestav.
Izdajateljski svet je zelo ugodno ocenil poslovno usmerjenost Dolenjskega Usta, ki je povečal obseg dela z novim tehničnim oddelkom in pripravo , tovarniških glasil.
RIKO: PRVA POGODBA Z MADŽARI
RIKO Ribnica je pred kratkim podpisal s kupci iz Madžarske pogodbo za prodajo razne letališke opreme v vrednosti okoli 150.000 dolarjev. To je prva taka pogodba, sklenjena z madžarskimi kupci, računajo pa še na nove. Prvo pošiljko te opreme so kupcem podali 20. junija. Madžari so kupili stopnice za naj večja letala, avtomobile za prevoz vode in fekalij, prtljažne vozičke in opremo za kargo transport.
Sodba bo danes ob dvanajstih
Po sedmih dneh razprave pred novomeškim okrožnim sodiščem se sodni proces »Beti« bliža koncu -Obtožba je delno spremenjena: Martin Štefanič je popolnoma oproščen obtožbe, za druge predlaga
tožilec najstrožje kazni
Ko se je v ponedeljek, sedmi dan razprave, popoldne preveo v večer in večer v noč, so bili vsi v sodni dvoram silno utrujeni. Hud duševni in telesni napor je bil tako za okrožnega javnega tožilca Jožeta Peterco kot za člane senata: predsednika Janeza Pirnata, sodnico Zlato Šavdj, Jožeta Butaro, Vaneta Murna in Franca Kebeta ter zapisnikarico Julko Vodopivec, za pet odvetnikov in pet obtožencev
zapletenem procesu opraviti s celo kopico aktov in dokaznih listin, za-sU^o je veliko prič in tudi več sodnih izvedencev. Ravno pri slednjih je prišlo do sprememb. Cenilca Vujčičeve hiše — eden Novomeščan, drugi Mariborčan - sta imela različni mnenji. Prvi je vrednost od nakupu ocenil na 140.000 din, drugi na 49.000. Tako je tudi zvezni devizni inšpektor dr. Saša Korun kot sodni izvedenec predložil dve izjavL Prva je bila na razpolago ves čas postopka, druga šele zadnji dan razprave, ko ga je Vujčičev branilec Senčar pripravil do izjave o prvotnem mnenju, češ da ga je spremenil pod vplivom javnega tožilca.
Prvotno je menil dr. Korun o množici deviznih poslov „Beti" s tujino, ki je bilo danes predloženo sodišču, da gre le za „gospodarski prestopek". Zanimivo je, da je obramba dvakrat predlagala izključi-
Dokazni postopek so dopoldne končali, od popoldneva dalje pa so se vrstile zaključne besede javnega tožilca in branilcev obtoženih: odvetnika Dušana Senčarja, ki je zastopal glavnega obtoženca Petra Vujčiča (njemu sodijo v odsotnosti, ker je pobegnil v tujino); Rada Bre-zovaija, branilca obtoženega Rada Macarola, nekdanjega komercialnega direktoija „Beti“,Toneta Škerlja, zagovornika Jožeta Jankoviča, direktorja fmančnega sektoija „Beti“ in Andreja Jadeka,branilca obtoženega Škafarja, nekdanjega direktoija ljubljanskega podjetja Izolit. Obtoženi Ciril Brajer, bivši zastopnik švicarskega podjetja Thema, doma iz Ljubljane, ni imel zagovornika.
MALCE DRUGAČE
Sodišče je imelo v lem izredno
tev tega izvedenca, na ugovor tožilca pa senat tega ni dopustil.
Pred koncem obravnave je javni tožilec obtožbo nekoliko spremenil. Obtožbe je bil popolnoma oproščen Martin Štefanič, nekdanji sekretar v „Beti“, umaknil je nekaj točk sicer dolgevbtožnice zoper Jožeta Jankoviča in tisti del obtožbe zoper Petra Vujčiča, ki mu očita prepoceni nakup hiše.
OBTOŽBA VZTRAJA
Kolikor bolj se je razprava bližala koncu, toliko ostrejši veter je vel, smo imeli vtis poslušalci. V zaključnem govoru je javni tožilec izrecno vztrajal pri obtožbi Petra Vujčiča, Rada Macarola in Jožeta Jankoviča, češ da so krivi hude zlorabe pooblastil 'v gospodarstvu. Vujčič je po mnenju tožilca kriv še zlorabe uradnega položaja, vsi trije sprejemanja podkupnine - ur, Vujčič in Škafar pa še ponarejanja uradne listine in Vujčič osebnega okoriščanja. Tožilec je večkrat poudaril, da gre v primeru „Beti“ in pri gradnji novega obrata s pomočjo dolga v
tujini za protipravno pridobljena sredstva od skupnosti in ustvarjanje nedovoljenih deviznih skladov v tujini, da so v „Beti“ zasnovali pravi sistem, s katerim so kršili vrsto predpisov in zakonov, kar so družbi nevarna dejanja. „Moralno in politično nesprejemljivo je dejstvo, daje Vujčič pripravil delavski svet podjetja, katerega direktor je bil, do tega , da je sprejel njegov razvojni program, zasnovan na prekrških in v nasprotju z zakonom,' je dejal tožilec. Za konec je predložil senatu še fotokopijo doicumenta, iz katerega je razvidno, da je Peter Vujčič 14. februaija letos v Celovcu uradno registriral svojo zasebno podjetje tekstilne stroke in zanj kot kavcijo položil 100.000 šilingov.
MOČNA OBRAMBA
Branilci obtožencev so se zares prizadevali. V glavnem so se sklicevali na to, predvsem odvetnik Senčar, da je „Beti“ pred leti prišla v položaj, ko je bilo treba z razvojem naglo naprej, ali pa dopustiti, da jo bo čas prehitel. V tem primeru bi
šlo za stagnacijo podjetja. Vodilni iz „Beti“ potem ne bi sedeli pred sodiščem. Navajali so, da so predpisi takrat močno zaostajali za potrebami tekstilne industrije in da bi z retencijsko kvoto, k^šna je določena zdaj, zlahka na popolnoma legalen način izvedli razvojni načrt. Takrat so poskušali n^ti vsa zakonita pota do posojil. Ker do teh niso mogli, so se zavestno, z vednostjo delavskega sveta in političnih organizacij v podjetju pa tudi nekaterih visokih tunkcionarjev v republiki in zvezi, zadolžili pri Ital-commercu Ougoslovanskem Mdjet-ju) v Trstu. Ta dolg so odplačevali s celo vrsto finančnih tran^cij preko svojih poslovnih partnerjev in znancev v tujini.
Obramba se je glede očitka o protipravno pridobljenih sredstvih od družbene skupnosti med drugim sklicevala na ustavljen postopek carinarnice. Iz tega je razvidno, da družba od „Beti“ nič ne terja, zato po mnenju branilcev tudi ni bila oškodovana.
DANES SODBA
V	splošnem obtoženi očitana dejanja sicer priznavajo, ne priznajo pa krivde, češ da so vse delaU pravzaprav javno in da so bili prepričani, da gre pri vsem le za gospodarske prestopke ali prekrške. Sodni senat bo zdaj tehtal dokaze tožilstva in obrambe. Kot so sklenili, bo sodba v procesu „Beti" razglašena v četrtek,
28.	junija ob 12, uri,
RIA BAČER
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! -
Sinova padla za Koroško
Peter Cero iz Vasi Mače na Koroškem, ki sedaj živi v Kočevju, se je rodil 11. decembra 1890. Njegova štiri leta mlajša žena Marija je tudi Korošica, iz vasi Sveče. Večkrat ju vidim in včasih tudi obiščem. Vsakič ju najdern v sobici, kjer sedita vsak na svojem stolu in bereta.
„Morava hiteti. Stara sva že, a veliko morava še prebrati," sta mi hkrati dejala, ko sem ju zadnjikrat obiskal. Marija Cero mi je začela prebirati strani že stare, še lepo ohranjene knjige Slovenski glasnik, kije bila natisnjena v slovenskem jeziku v Celovcu leta 1860, in mi razlagati zgodovino in usodo koroških Slovencev, kar vse izvrstno pozna.
Peter Cero je bil borec za Koroško. General Maister je bil večkrat pri njih doma in Marija mu je stregla. Cero je bil narednik vodnik v četi komandirja Ahačiča in je med drugim sodeloval tudi v boju za Podrožco in Borovlje. Za hrabrost je dobil zlato medaljo.
Po koroškem plebiscitu se je iz protesta umaknil v Jugoslavijo, ki se je tedaj porajala na ruševinah stare Avstrije. Delal je v Kokri, potem pa v vaseh okoli Kočevja. Nazadnje sije v Črnem potoku pri Kočevju zgradil dom. Oglaril je po kočevskih gozdovih. Ena njegovih oglarskih kolib je bila pod smrekami na Boriču (955) na levem bregu Kolpe, kjer je bilo spomladi 1942 zavetišče partizanov kočevskega bataljona in pozneje partizanska bobiica.
Clan partije je od leta 1938. Dolga leta je sodeloval z ckrož-
nun sekretarjem Jožetom Šeškom. Pomag^ mu je ustanavljati partijske organizacije, sprejemati in vzgajati nove člane. Ustanovil je partijsko organizacijo v Cmem potoku. Rad se spominja velike aktivnosti skojevca Franca Ožbolta, ki je bil med najbolj prizadevnimi mladinci. Tudi v Spodnjem Lo^ je ustanovil partijsko organizacijo. K njemu so prihajali Vlado Krivic, Boris Ziherl in drugi vidni slovenski voditelji.
Cero je bil v svojem kraju med prvimi organizatorji vstaje. Toda že avgusta 1941 so ga Italijani aretir^, zaprli in obsodili na tri leta zapora, ker je širil letake OF. Ob kapitulaciji Italije je padel v roke Nemcem. Ni vedel, kaj se dogaja doma in kaj je z družino. Končno je le ušel in 1944 dospel v Ljubljano in po mnogih težavah domov na Kočevsko.
Prišel je v Crni potok. Ustavil se je pred svojo hišo, ki je bila tiha in žalostna. Nikogar ni bilo doma. Sosedje so mu povedali, da sta sinova Aleksander in Ivan padla v partizanih. Ivan leta 1943, Aleksander pa leta 1944, oba na Koroškem, za njeno osvoboditev. Žena Marija je bila v nemškem taborišču na poljski meji in tudi hči Justina, le Minka je bila v Svečah pri sorodnikih.
Ves potrt je noč preživel pri sosedih. Že naslednji dan pa sta prišla v vas partizana Vinko Hren in Slavko Batis, oba iz Kočevja, z njima je potem odšel v partizane.
TONE OŽBOLT
Zapostavljeni kmetje
ZADNJA ŠTEVILKA. Takole so člani Kteramega krožka na osnovni šoli v Stopičah prejšnji teden tiskali zadnjo številko svojega šolskega glasila „Glas izpod Goijancev“. (Foto: fotokrožek šole)
Živinoreja v Cabranski in Kolpski dolini je porazno upadla. Veliko vasi je, ki imajo manj živine, kot jo je imela pred vojno ena sama kmetija. Nekoč so bili lepo in gladko pokošeni vsi travniki, vse. senožeti in celo planinske košenice, zdaj so opuščene celo oranice. Povsod se vse bolj bohotijo grmade, kajti delo na zemlji je daleč premalo vrednoteno in spoštovano.
Mladi ljudje se še naprej odseljujejo v mesta in tujino, od koder se nekateri ne nameravajo več vrniti, drugi pa si gradijo hiše v mestih in jih verjetno dežela ne bo več videla. Vendar je še nekaj mladih kmetov, ki se kot klop trdovratno oklepajo zemlje in svoje domačije, kajti tudi čustveno so navezani na rodno zemljo in ži^e svojih prednikov.
Tudi v Cabranski dolini kosijo. Mlada kmetica Marija Kvaternik iz
Kukcev prizadevno dela na domačiji. Letos bo spet znesla v krošnjah veliko po petdeset kilogramov težkih butar sena s travnikov. Nekoč je .bilo v tej dolini mnogo tako prizadevnih kmetic in tudi v zadnji vojni so največ prispevale pri oskrbovanju partizanov s hrano.
Kočevje: podružnica društva ne spi
O delu kočevske podružnice Društva upokojencev ni nobenih poročil, veliko pa je obrekovanja in natolcevanja, zlasti na račun gostišča, ki dela v okviru podružnice, češ, da se v njem zbirajo sami pijanci. To je zlonamerno in neresnično. Za svoje delo je podružnica, ki na območju celotne občine združuje preko 140^ upokojencev, dobila priznanje vseh vodilnih tovarišev občine na občnem zboru.
Zakonca Čero vedno rada bereta, posebno še knjige o svoji rodni Koroški. (Foto: T. Ožbolt)
Ena glavnih aktivnosti je organizacija izletov, ki jih pripravlja posebna komisija. Namen izletov ni samo zabava in sprostitev, ampak tudi seznanjanje s kulturnimi bogastvi naše dežele in spoznavanje naše zgodovine, zlasti še narodnoosvobodilne borbe.
Zelo nam je uspel izlet v Split z udeležbo na tamkajšnji proslavi 28. obletnice osvoboditve taborišča Buchenwald. Ponovno se je izpričalo tovarištvo, ki smo se ga naučili v partizanih in taboriščih.
Lani, ko smo obiskah naše rojake na Koroškem, smo doživeli nekaj podobnega, in to v času, ko so Heimatdienst in podobne šovinistične organizacije začele gonjo proti našemu ljudstvu. Kot protiutež temu je dolgo v noč donela slovenska pesem, ki smo jo zanosno prepevali s koroškimi rojaki.
Izredno številen je bil naš izlet proti Ptuju. Udeležilo se ga je kar 184 upokojencev. Na poti smo si ogledali nacistično zbirno taborišče za izseljence v Brestanici in muzej. V Kumrovcu smo obiskali rojstno hišo tov. Tita, v Ptuju, ki je bil končni cilj našega potovanja, pa iz-
ŽUPANOVA MICKA V STUnGARTU
Slovenski delavci v N emčiji ostajajo zvesti slovenstvu
Med slovenskimi delavci v Nemčiji, zlasti v Stuttgartu, je slovensko kultumo-umetniško društvo Tričav dobro znano, saj s svojo dejavnostjo pomaga ohranjevati duha slovenstva v tujem okolju. Marsikdo misli, da naši delavci v tujini samo garajo za denar, vendar ni tako. Precej svojega prostega časa posvetijo kulturnemu delu.
Z veliko truda in odrekanja jim je uspelo postaviti na oder znano Linhartovo igro „Županovo Micko“. Z uprizoritvijo so desegli uspeh in ta jim je v vzpodbudo za novo igro, ki jo pripravljajo za jesensko sezono. Upajo, da bodo pritegnili še več prostovoljcev v dramsko skupino, ker jih za delo ni nikoli preveč.
Uspela jim je tudi organizacija drugega slovenskega piknika v začetku junija meseca. Strassenbanska dvorana, kjer so se udeleženci piknika zbrali, je bila povsem zasedena.
Kmetčev ansambel je s poskočnimi domačimi vižami ustvaril prijetno razpoloženje, ki se je ob dobri jedači in pijači podaljšalo do zgodnjih jutranjih ur. Dobiček od prireditve je šel v društveno blagajno, kije večkrat v težkem položaju, saj vzdrževanje društvenih prostorov ni poceni.
SKUD Triglav pa se pripravlja tudi na veliko srečanje Slovencev, ki
redno zanimiv muzej v gradu. Obogateni z novimi vtisti smo se zadovoljni vrnili domov.
V letošnjem letu imamo v načrtu še več izletov, od katerih bo najkoristnejši in najzanimivejši prav gotovo izlet v neznano, ki ga pripravljamo za dan vstaje. Izlet bo obenem tudi vaja za splošni ljudski odpor, ki
VRT OGROŽA VARNOST
V Škocjanu imamo pomembno križišče cest, ki peljejo proti Šmarješkim Toplicam, Mokronogu in Sevnici. To križišče je preozko. Da je tako, je kriv zelenjavni vrt ob cesti, ki meri 174 kvadratnih metrov in je last trgovskega podjetja MERCATOR. Na koncu vrta im^. MERCATOR svojo trgovino, ki ima velik promet in proda posebno veliko gradbenega materiala, za katerega pa nima prostora na dvorišču pred trgovino. Omenjeni vrt je pred tremi leti tamkajšnji sosed ogradil z žična-to ograjo ter zabetoniral močan steber na vogalu vrta na cestišču. Na stebru je namestil še 30 cm dolgo železno cev, da štrli na križišče. Vse kaže, da si lasti ta vrt.
Ozko cestišče kar kriči po prometni nesreči. Res je lani Cestno podjetje namestilo signalno desko, toda to ne bo dosti pomagalo. Lani sta bili že dve nesreči zaradi tega vrta. Menim, da sta materialna škoda ali celo žrtev dosti pomembnejša kakor pridelek s tega vrta, zato bi bilo prav, da bi to stvar uredili, za kar je poklicano predvsem podjetje MERCATOR.
IVAN GLOBEVNIK Škocjan 2
bo 16. junija letos v Merlebachu. Na pripravljalnem sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki vseh slovenskih klubov, so pripravili program srečanja. Prireditev bo pomembna za zbližanje v tujini zaposlenih Slovencev. Upajo, da se bodo v delo vključili slovenski klubi iz vseh evropskih držav.
VLADISLAV KIDERIC
PROMETNI REBUS
Šofer tovomjaka-vlačilca LJ 88-87 najbrž ni edini, ki se ni znašel na cesti Sevnica-Mokronog. Peljal je tovor za Metalno v Krmelju in je zaradi pomanjkljivih prometnih oznak pri vasi Gaberje zavil na odccp, po katerem tovornjaki zaradi slabega mostu ne morejo voziti. Moral se je vrniti. Ko je nadaljeval pot proti Tržišču, pri kapelici ni opazil drugega i^dcepa proti Krmelju, ker tam ni kažipota, zato je vožnjo nadaljeval proti Pijavicam in preko Gabrijel do Krmelja. Tako je izgubil veliko časa za vožnjo po slabši cesti in daljšem obvozu. Cestno podjetje Novo mesto, ki ima cesto Sevnica-Mokro-nog na skrbi, bi pač moralo urediti prometne oznake, predvsem pa postaviti kažipote, kjer jih ni.
BORIS DEBELAK
Mladostna
objestnost
v časopisu dostikrat berem članke, ki opisujejo gnusna dejanja mladoletnih fantov, in se sprašujem, kam vodi pot teh mladoletnih prestopnikov, ki s svojo objestnostjo in nesramnostjo nadlegujejo ljudi na cestah. Pred njimi še tako miren človek ni varen. Za primer naj navedem dogodek, ki se je pripetil na kandijski železniški postaji v nedeljo, 17. junija:
Med čakajočimi ljudmi so se pojavili trije mladeniči iz Šmihela in se skrajno nesramno obnašali. Žrtev njihove objestnosti je brez vzroka postalo dekle, ki je šlo mimo postaje proti mestu. Z neprimernimi besedami so jo ozmerjali in zasramovali. Besed ne bi navajala, ker jili noben papir ne bi prenesel. Vsa čast pa dekletu za njeno mirnost in trdnost. Ni se zmenila za objestnost. Vse te tri fante dobro poznam, a jih nočem imenovati, povem naj le toliko, da njihovo početje ni zbujalo v prisotnih občudovanja, ampak zgražanje.
A. K.
Novo mesto
Z uprizoritve Županove Micke dramska skupina SKUD Triglav.
Srečanje v Makedoniji
Od 2, do 4. julija bo v Makedoniji srečanje rezervnih vojaških starešin iz vse Jugoslavije. Iz Slovenije se bo srečanja udeležilo 156 udeležencev, od tega 15 iz območja Dolenjske.
Srečanje se bo začelo v Skopju. Od tam bodo po ogledu mesta krenile tri kolone bratstva in enotnosti z avtobusi po treh različnih smereh skozi Makedonijo k skupnemu cilju - Ohridu. Na poti se bodo udeleženci seznanjali s tamkajšnjimi rezervnimi vojaškimi starešinami, prebivalci, z njihovim življenjem in delom, delovnimi dosežki ter krajevnimi značilnostmi.
Osrednja proslava bo 4. julija v vasi Belčište v okolici Ohrida, kjer je bUo med NOB središče prvega makedonskega osvobojenega ozemlja. Predvidevajo, da se bo proslave udeležilo veliko število makedonskih razervnih oficirjev iz podoficirjev ter drugega prebivalstva.
Iz programa tega srečanja je
se nanj pripravljamo po svojih skromnih močeh.
VEKOSLAV FIGAR
PRIJETEN DAN'
V IMPOLJCI
V parku Doma počitka na Im-poljci so oskrbovanci in njihovi svojci 16. junija prisostvovali glasbeni prireditvi. Po pozdravnem govoru upravnika doma dr. Gradišarja so nastopili recitatorji in mešani pevski zbor Doma počitka. Za prav veselo razpoloženje so poskrbeli mladi harmonikarji 'iz Sevnice. Po njihovem nastopu je zapel priznani pevski zbor iz Radeč, ki je s partizansko pesmijo Kozjanskega odreda in „Ribniško" navdušil poslušalce. Oskrbovanci Doma počitka so za prijetno doživetje vsem izvajalcem in prireditelju globoko hvaležni.
RUDI MIHELIN
,JPionirska univerza“ na osnovni šoli „Ka^a Rupena“ v Novem mestu je priredila pred kratkim več predavanj za učence sedmih in osmih razredov. Dr. Božo Oblak je govoril o škodljivosti kajenja, arheolog Tone Knez o novomeški prazgodovini, prof, Veljko Troha o učencih med odraslimi in glavni urednik Dolenjskega lista Tone Gošnik (na sliki) o časopisu kot človekovem prijatelju. (Foto: Mi^a Pucelj, foto krožek OŠ Katja Rupena)
Marija Kvaternik si je natovorila tole 50 kg težko kopico sena. Veliko takih znosi vsako leto s travnikov, (Foto; T, Ožbolt)
Hvala, tovariš Ciril
Te dni si je Kostanjevica nadela praznično obleko. Po dolgih letih skoraj brezupno razritih cest, ki so bile v spotiko slehernemu, kije kdaj v tem času prišel v Kostanjevico, so vse ceste prevlekli z asfaltno prevleko. Pod črno asfaltno odejo pa je urejena kanalizacija in prav tako urejen in nov vodovod in bo morda kaj kmalu stekla pod njimi tudi telefonska in električna napeljava. Konec je z umazanimi fasadami in portjdi, ki so izpod umazanije, blata in prahu komaj še dopovedovali mimoidočemu, da je nokoč tu bilo mesto. Strašno je bilo živeti v tem blatu in še strašneje se vsakomur izgovarjati zakaj tako in ne drugače.
Skozi Kostanjevico bo poslej asfaltna prevleka, morda že jutri tudi pločniki, nova in dostojna javna razsvetljava, da, morda že jutri, vse je odvisno podej od aktivnosti naše domače krajevne skupnosti in ljudi samih, saj se je vanje spet vrnilo nekaj več optimizma, nekaj več volje in zaupanja.
Naš zapis pa ne bi bil iskren, če ne bi ob tej priložnosti spregovorili nekaj besed tudi o Cirilu Plutu, našem republiškem poslancu, članu republiškega cestnega sklada, predsedniku temeljne izobraževalne skupnosti in še kaj; čemu bi naštevali? Zdaj se je izkazal kot član republiškega cestnega sklada, kjer jim je na zelo resni seji povedal pesmico o Benetkah in o tem, kako so se nekoč Benetke kopale v blatu, zdaj pa se zavoljo turizma kopljejo v zlatu. Potem je poprosil, da ne bi bilo napak, če bi se tudi „Dolenjske Benetke" rešile blata. Poseg v razpravo je bil povsem nenavaden, možje pa pametni in še ne povsem odtujeni navdušujoči moči poezije. Odločili so in dah 50 milijonov starih dinarjev, predsednik skupščine občine KrSco Joško Radej se je zavzel za pomoč v materialu, saj skupščina prispeva 10, morda celo 15 milijonov v pesku, sami občani pa zbero 20 milijonov, kar je po izredno velikih stroških, ki so jih imeli z vodovodom in kanalizacijo, lep prispevek in nov dokaz, da so pripravljeni udejaniti dobre ideje in koristne načrte.
-ar
Jubilej Cirila Dekvala
v Stuttgartu, ki jo je pripravila
očitno, da to ne bo navaden izlet, ampak pomembna manifestacija medsebojnega spoznavanja in navezovanja stikov med rezervnimi vojaškimi starešinami in prebivalci naših republik in pokrajin.
MIROSLAV ULCAR
MLADI USTVARJALCI NA OHRIDU
V počastitev dneva mladosti je bil na Ohridu od 23. do 25. maja tretji festival otroškega pesniškega ustvarjanja v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger.
Slovenski delež na festivalu je bil viden. Alenka l*ajon si je s pesmijo Nasprotja pridobila prvo nagrado. V Slovenijo sta šli tudi ena druga in ena tretja nagrada.
Z našega območja so se festivala udeležili: Jolanda Valentič s pesmijo Delavec obtožuje, Marija Trunkelj z igrivko Prepir, obe iz grmske šole, in Marjana Požun iz Brestanice s pesmijo Odšli ste preko mojega
J. Z.
Pred kratkim je Ciril Dekval, znani prosvetni in politični delavec, praznoval svoj visoki, — 80-letni življenjski jubilej. Dobršen del njegovega življenja je povezan z delom na Dolenjskem.
Celih 30 let je učiteljeval na dolenjskih podeželskih šolah, od tega kar 17 let na Dvoru pri Žužemberku, nazadnje pa v Mozlju na Kočevskem. Bil je odličen učitelj, izreden sadjar in vrtnar in ves čas tesno povezan s preprostimi ljudmi, kmeti in delavci, ter se je vedno vztrajno potegoval za njihove pravice. Zaradi njegovega naprednega mišljenja in udejstvovanja pa so ga predstavniki prosvete reakcionarnih režimov v predaprilski Jugoslaviji večkrat premeščali „po službeni potrebi". Toda to ni zlomilo njegove odločnosti, nasprotno: še bolj ga je jeklenilo v
obraza.
boju proti krivicam. Zato pač ni bilo naključje, da so se že leta 1940 pri njem zbirali funkcionarji KP Slovenije.
V času okupacije je od vsega začetka organiziral OF na območju Mozlja in okolice, zato so fašistični okupatorji postali pozorni nanj in so s hišnimi preiskavami v njegovem stanovanju skušali dobiti dokaze za svoje sumničenje. Toda Ciril Dekval se jim je o pravem času umaknil in že spomladi 1942 odšel v partizane. Tam je bil do osvoboditve politični aktivist na Dolenjskem in Notranjskem. Bil je namreč član rajonskega in nazadnje tudi okrožnega odbora OF.
Po osvoboditvi je opravljal pomembne funkcije: bil je načelnik personalnega oddelka v ministrstvu za prosveto, pozneje pa je delal v organizacij sko-instruktorskem	in
kadrovskem oddelku CK ZK Slovenije, in to vse od leta 1963. Sedaj uživa zasluženi pokoj v družini svoje hčerke.
V vsem svojem življenju je bil jubilant Ciril Dekval skromen in preprost, toda iskren, izredno delaven in borben. Vedno in povsod je bil pripravljen pomagati vsakomur, ki mu je njegova pomoč bila potrebna. Zato so ga povsod, kjerkoli je služboval, izredno cenili.
Velik je krog prijateljev, znancev in sodelavcev Cirila Dekvala iii vsi mu ob njegovem visokem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in kličemo: „Še na mnoga zdrava leta!“
NUDIMO ZAPOSLITEV V PEKARNI:
KVALIFICIRANIM ALI PRIUČENIM PEKOM ter drugim delavcem, katere bi zanimalo delo v pekami, VAJENCEM Z DOKONČANO OSEMLETKO ZA IZUČITEV POKLICA KV PEK, ŠOFERJU ZA RAZVOZ KRUHA za dobo 2 do 3 mesecev. Podrobna pojasnila lahko dobite pri nas.
„ŽITO" Ljubljana DE Pekarna in slaščičarna Novo mesto. Ločna 21
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
/liOo
STIPENDIJE!
Temeljna izobraževalna skupnost Brežice razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije:
2 ŠTIPENDIJI ZA SREDNJO VZGOJITELJSKO ŠOLO 2 ŠTIPENDIJI ZA GLASBENI POUK NA PA
2 ŠTIPENDIJI ZA MATEMATIKO NA PA
3 ŠTIPENDIJE ZA RAZREDNI POUK NA PA ( V NOVEM MESTU)
1 ŠTIPENDIJO ZA DEFEKTOLOGIJO NA PA 1 ŠTIPENDIJO ZA PSIHOLOGIJO-PEDAGOGIKO NA FILOZ. FAK.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti (spričevalo, {^trdilo o premoženjskem stanju in mnenje šole) dostavite na naslov:
TIS Brežice, Cesta prvih borcev 36.
TIS Brežice razpisuje delovno mesto tajnika.
Pogoji: srednja ali višja izobrazba, 5 let prakse na vodilnem mestu v šolstvu.
Stanovanja ni.
Rok prijav: 15 dni po razpisu.
Prijave pošjite na naslov: TIS Brežice, Ul. prvih borcev 36
Na podlagi določil pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa seje sveta podjetja z dne 11. 6. 1973 KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE KRŠKO
razpisuje: prosto delovno mesto
GRADBENEGA REFERENTA
Pogoji:
— višješolska izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj
— srednješolska izobrazba (srednja tehniška gradbena šola za nizke ali visoke gradnje) in 3 leta delovnih izkušenj ter odslužen vojaški rok.
Prijave sprejema razpisna komisija 10 dni po objavi razpisa.
ŠTIPENDIJE!
Odbor za medsebojna razmerja
KOPITARNE SEVNICA
razpisuje štipendiji na
- SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI LESNI ODDELEK
- EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI.
Interesenti naj pošljejo pismene prošnje na naslov podjetja v 15 dneh po objavi tega oglasa. Prošnji priložite prepis zadnjega šolskega spričevala. Prednost imajo dijaki višjih razredov.
PROSTA UČNA MESTA
V uk sprejmemo učence za naslednje poklice:
- 3 MODELNI MIZAR (MODELAR KOPIT)
- 1 OBRATOVNI ELEKTRIKAR
- 1 KLJUČAVNIČAR.
Pogoji:	uspešno	končana	osemletka	in	zdravstvena
sposobnost za poklic.
Pismene prošnje s prepisom spričevala o končani osemletki naj interesenti pošljejo na naslov podjetja v 15 dneh po objavi tega razpisa.
Carinarnica LJuMJana bo 8. in 9. julija 1973 prodajala na javni dražbi osebne avtomobile in ostalo blago.
Avtomobile bomo prodajali v nedeljo, 8. julija 1973, v prostorih Šolskega centra za tisk n papir Ljubljana, Pokopališka 33 od 8>ure naprej, ostalo blago pa v ponedeljek 9. julija 1973, od 8. ure naprej v prostorih carinarnice Ljubljana, soba 13/11, Smartinska 152 a.
O^ed avtomobilov in ostalega blaga (vhod za ogled z Letališke ceste) in vplačilo kavcij bo možno samo v soboto, 7. julija 1973, od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana (hala D).
n
A
S
•J
•H
•m
a
u
96
fl
•M
a
:e
•m
•m
•m
AUTOMOBILI
. 1. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1968, nevozen
2. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1965, nevozen
3. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1967, nevozen
4. o. a. NSU PRINZ TTS 100, letnik 1970, nevozen
5. o. a. VW VARIANT 1500, letnik 1965, zaleten
6. o. a. OPEL REKORD, letnik 1967, nevozen
7.0.a. BMW 1800, letnik 1968, poškodovan
8.0. a. ALFA ROMEO GT 1300, letnik 1971, zaleten 9. o. a. FIAT 1300, letnik 1969, nevozen
10. o.a. FORD TAUNUS 20 M, letnik 1965, nevozen
11.0. a. OPEL REKORD 1700, letnik 1967, zaleten
12. o. a. FIAT 125, letnik 1970, zaleten
13. o. a. OPEL REKORD, 1700, letnik 1967, zaleten
14. o. a. kamion MERCEDES 319, nosilnost 1500 kg, letnik 1964, nevozen
15. o. a. FIAT 124, letnik 1969, nevozen
16. o. a. NSU PRINZ TT 1000, letnik 1968, nevozen
17. o. a. VW COMBI, letnik 1967, nevozen
18. o. a. VW 1200, letnik 1963, nevozen
19. o. a. VW 1300, letnik 1970, zaleten
20. o. a. FORD TAUNUS 15 M, letnik 1969, zaleten
21.0.a.SIMCA 1100, letnik 1972, zaleten
22. o. a. VW BUS, letnik 1963, nevozen
23. o. a. FORD TAUNUS 20 M TS, letnik 1970, zaleten
24. o. a. OPEL REKORD 1700, letnik 1967, zaleten
25. o. a. AUDI 72, letnik 1967, zaleten
26. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1966, nevozen
27. o. a. VW 1600 TL, letnik 1970, zaleten
28. o. a. VW VARIANT, letnik 1969, nevozen
29. o. a. RENAULT 8, letnik 1967, nevozen
30. o. a. FORD TAUNUS 20 MTS, letnik 1967, zaleten
31. o. a. FORD TAUNUS 17 M 2000 S, letnik 1968, zaleten
32. o, a. MERCEDES 220 SR letnik 1968, zaleten
33. o. a. AUSTIN MINI 850, letnik 1967, zaleten
34. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1967, zaleten
35. o. a. OPEL KADETT, letnik 1968, zaleten
36. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1966, nevozen
37. o. a. FORD TAUNUS 20 MTS, letnik 1966, zaleten
38. o. a. OPEL KADETT COUPE, letnik 1969, zaleten
39. o. a. OPEL ADMIRAL 2600,letnik 1965, zaleten	>
40. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, nevozen
41. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, nevozen
42. o. a. FIAT 850, letnik 1967, zaleten
43.0. a. VW 1200, letnik 1963, zaleten
44. o.a. OPEL REKORD 1900,letnik 1971,reg. motoija
45. o. a. FIAT 850, letnik 1968, zaleten
46. o. a. VW 1200, letnik 1965, zaleten
47. o. a. ALFA ROMEO GIULIA SUPER, letnik 1970, nevozen
48. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten
49. o. a. FORD TAUNUS 17 M CARAVAN, letnik 1966, zaleten
50. o. a. OPEL KADETT, letnik 1965, zaleten
51. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten
52. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen
53. o. a. MERCEDES 190, letnik 1960, nevozen
54. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, poškodovan
55. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963, nevozen
56. o. a. FIAT 500, letnik 1960, nevozen
57. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1962, nevozen
58. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten
59. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen
60. o. a. PEUGEOT 403, letnik 1960, nevozen
61.0.a. VW 1500, letnik 1964, reg. karoserijo
62. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1964, zaleten
63. o. a. VOLKSWAGEN 1500, letnik 1963, zaleten
64. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, nevozen
65. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1959, zaleten
66. o. a. FORD TRANSIT 1500, letnik 1963, nevozen
67. o. a. BORGWARD ARABELLA, letnik 1961, zaleten
68. o. a. VW 1200, letnik 1959, zaleten
69. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, reg. motoija
70. o.a. FORDCORTINA, 1500,letnik 1962,zaletena
71. o. a. FORD CORTINA 1500, letnik 1964, reg. motoija
72.0. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, reg. motoija
73. o.a. FIAT 1100,letnik 1963,reg. motoija
74. o. a. FIAT 1100, letnik 1963, reg. motoga
75.0. a. FIAT 1100, CARAVAN, letnik 1963, reg. motoija
76.0. a. FIAT 1100, letnik 1963, reg. motoija
77.0. a. FIAT 1100, letnik 1963, reg. motoija
78. o. a. FIAT 1500, letnik 1960, reg. motoija
79. o. a. ALFA ROMEO GIULIA, letnik 1962, reg. motoija
80. o. a. ALFA ROMEO GIULIA, letnik 1962, reg. motoija
81.0. a. FIAT 1100, letnik 1958, reg. motoija
82. o. a. FIAT 1100, letnik, 1960, reg. motoija
83. o. a. FIAT 1100, letnik 1963, reg. motoija
84. o. a. FIAT 1100, letnik 1958, reg. motoija
85. o. a. FIAT 1100, letnik 1958, reg. motoija
86. o. a. FORD CONSUL, letnik 1962, reg.motoija
87. o. a. FORD CONSUL, letnik 1962, reg. motoija
88. o. a. FIAT 1100, letnik 1963, reg. motoija
89. o. a. FIAT 1100, letnik 1965, reg. motoija
90. o. a. FIAT 1100, letnik 1958, zaleten, brez registr.
91. o. a. FIAT HOO, letnik 1963, brez registracije
92. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, brez registracije
PONOVNO NA LICITAaJI:
93. o. a. VW COMBI BUS, letnik 1968, zaleten
94. o. a. FIAT 125, letnik 1968, zaleten
95. o. a. OPEL ADMIRAL, letnik 1964, zaleten
96.0.a. VW 1200,letnik 1962,nevozen
97. o. a. LANOA APPIA GT, letnik 1965, zaleten
98. o. a. OPEL KADETT COUPE LS, letnik 1970, zaleten
99. o. a. karoserija za osebni avto RENAULT 10 .100. o. a. karoserija za osebni avto RENAULT 8
101. o. a. OPEL KADETT, l&tnik 1965, nevozen
102. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten
103. o. a. PEUGEOT 403, letnik 1961, nevozen
104. o. a. VW 1500 VARIANT, letnik 1963, reg. karoserije
105. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten
106. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, nevozen
107. o. a. VW 1200, letnik 1963, nevozen
108. o. a. VW 1200, letnik 1959, nekompleten
109. o. a. FORD COMBI, letnik 1962, zieten
110. o.a. VW 1200,letnik 1959,nevozen
111. o. a. FORD TAUNUS GXL, letnik 1971, reg. motoija
112. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1959, zaleten
113. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten
114. o. a. DKW 306, letnik 1959, nevozen
115. o. a. FIAT 750, letnik 1965, zaleten
116. o. a. razni deli za osebne avtomobile Renault po spisku št. 6289/1
117. o.a. razno blago široke potrošnje po spisku št. 25359/1 z dne 27.12.1972
118. o. a. 40784 kom. rezervnih delov za kamione OM, vrednost
119. o. a. 3 podsestavi za brezžično radiotelefonijo FACE STANDARD
120. o. a. betonsko železo (od 6 do 12) cca 14.000 kg
ZAČETNA CENA
33.000
30.000
25.000
20.000 20.000 20.000
9.000
19.000
17.000
17.000
16.000
15.000
15.000
15.000
15.000
15.000
15.000
15.000
13.000
13.000
12.000 12.000 11.000 10.000 10.000 10.000
9.000
9.000
9.000
9.000
9.000
9.000
8.000 8.000 8.000 8.000 8.000
7.000
7.000
7.000
6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
4.000
4.000
4.000
4.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000 • 1.500
1.500
1.000 1.000
500
500
500
500
500
500
500
500
500
500
500
5()0
500
500
500
500
500
500
500
300
300
300
20.000
12.000
7.000 10.500 10.000
9.500
5.500
5.000
5.000
5.000
5.000
4.000
4.000 4.OOP
4.000
3.500
3.500
3.500
3.000
2.000 2.000 1.400 1.000
30.000
10.000 10.000 10.000 10.000
in drugo blago (motoiji za avtomobile, motorna kolesa ter diugo.
Spisek ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljubljana.
Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. Blago od zap. št. 116 do 120 lahko kupijo samo pravne osebe, ki so registrirane in pooblaščene za kupoprodajo takega blaga. Vse davke za to blago po prodaji, pa mora plačati kupec - podjetje, ki kupi to blago.
Udeleženci morajo v dneh, ki so določeni za ogled blaga, t. j. v soboto, 7. julija 1973, vplačati 10 % kavcije od začetne cene v Carinarnici Ljubljane, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo svojega podjetja.
Najmanjša kavcija za avtomobile in ostalo blago znaša 500 N-din.
Vsak kupec avtomobila oziroma motorja nosi stroške event^elnega vtisnenja šiferskih številk motorja in karoserije.
J*o dvigu blaga iz carinskega skladišča, carinarnica ne bo priznala nobenih reklamacij v pogledu kvalitete in kvantitete blaga.
V nedeljo, 8. julija 1973, ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč samo v soboto, 7. julija 1973.
Vse iliformacije o javni dražbi, lahko dobite po telefonu 316-588 od 2. 7. 1973 dalje.	IZ	CARINARNICE	LJUBLJANA
DOLENJSKI LIST
POTA
Dežurni
poročajo
VLOMIL V LESENO HiSiCO -Med 13. in 16. junijem je nekdo odnesel tranzistor in nekaj jestvin iz lesene hiše Stanka Burgerja na Ruperč vrhu. Z vlomom je bil lastnik oškodovan za 1.200 din.
KJE JE MOPED? — Francu Šale-haiju z Vrha pri Dolžu je nekdp odpeljal moped NM 57-432, s katerim se je pripeljal v Mirno peč in ga tam parkiral.
TAT NA OBISKU - 15. junija je imel Farko Jordan v Ruhni vasi tatinski obisk. Iz stanovanja mu je zmanjkala denarnica s 700 din gotovine.
SE JE OPIL - Alojza Bra-jeija s Trbinca pri Mirni so mokro-noški miličniki 20. junija pridržali do iztreznitve, ker se je pijan nespodobno obnašal.
MED POGOVOROM OKRADENI - V noči na 21. junij so v Pionirjevem samskem domu prespali Branislav Sečić, Stjepan Malkoč in Milorad Strika iz Banjaluke. Met tem, ko so se zjutraj v upravi podjetja dogovarjali za delo, jim je nekdo iz sobe odnesel oblačUa in jih oškodoval za 1.100 din.
DVA VLOMA NA MESTNIH NJIVAH - V noči na 21. junij sta Martin Arh in Vida Luzar, stanovalca na Mestnih njivah, ugotovila, da je bilo vlomljeno v njune kleti. Izginili so čevlji in potovalka.
ZMANJKALO IZ AVTA - Miroslavu Smidovcu iz Dolenjskih Toplic je nekdo v noči na 21. junij vdil v avto, prerezal oba pogonska jermena in električne priključke ter odnesel dinamo. Avto je bil parkiran pred zdravstvenim domom v Novem mestu.
TEPE2 V BIFEJU - 21. junija sta se sprla, nato pa še stepla v bifeju na Otočcu Franc Krhin iz Bršlina in Ignac Antonič, zdomec v Nemčiji. Morala se bosta zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
SPET VLOMILEC — 23« junija ponoči je nekdo razbil stensko steklo v trgovini Dolenjke na Cesti herojev. Skoz odprtino je vlomilec zlezel v lokal in vzel za 60 din drobiža.
NEZNANEC V SKLADiSCU -V noči na 23. junij je bilo vlomljeno tudi v skladišče trg. podjetja „Emona" v Črnomlju. Neznanec je odnesel več zavitkov pralnega praška in oškodoval podjetje za 441 din.
PERJAD V TUJIH ROKAH -Antonu Pevcu iz Novega mesta, Cankarjeva ulica, je neznanec odnesel 4 kure in mu naredil za 200 din škode.
TAT V AVTIH — Ivanu Blatniku iz Novela mesta je nekdo v noči na 23. junij odnesel iz avtomobila akumulator, Vidi Majerle pa z njenega avta razdelilno kapo.
IGRA ZA 100.000 DIN
V Praprotnici pri Mimi je 20. junija popoldne nastal požar na gospodarskem poslopju Antona Smoleta. Ogenj je popokioma upepelil hlev in pod, zgorele pa so tudi deske, seno, poljsko orodje in moped. Pr^i stroj, pomivalno korito sta bfla, še popolnoma nova, a uničena. Prav tako je bil gospodar ob 100 kg težkega prašiča, ob več vreč cementa in apna. Vsega skupaj je škode za 100.000 dinarjev. Kot ugotavljajo, je vzrok požara otroška igra z vžigalicami.
Kisla voda, pivo, oranžada in podobne pijače so se 14. junija okrog poldne razJivale po travniku pri Trnovcu. V ovinku se je prevrnil tovornjak, ki ga je vozil Stane Obrč s Težke vode. Voznik se je laže po^odoval, Škodo pa cenijo na 10.000 din. (Foto: R. Bačer)
Na begu še štirikrat vlomil
Bernard Brajdič z gozda pri Hudejem je nevaren tip: ušel je iz zapora in vlomfjal v vikende
Zaradi štirih tatvin, vlomov in ene male tatvine, se je moral na okrožnem sodišču v Novem mestu zagovarjati komaj polnoletni Bernard Brajdič, doma iz trebanjske občine. Zaradi podobnih kaznih dejanj je bil kot mladoletnik poslan v vzgoj-no-poboljševalni dom Radeče, od tam je pobegnil in nato ušel še iz novomeških zaporov.
Medtem ko je novembra in decembra lani užival prostost, pa ga je kriminal spet premamil. Začel je z Womom v stanovanjsko hišo Staneta Zupevca v Borštu, medtem ko so bili domači na pokopališču. Bilo je na vseh mrtvih dan. Odnesel je otroški hranilnik, iz dveh denarnic pa pobral, kar je v njih našel, celo nekaj deviz. Razen tega je Župevcu odnesel tri ročne ure in ga skupno oškodoval za 900 din.
Isti aan je vlomil v vikend Franca Šetinca pri Malem Lipovcu, kjer je naredil za 150 din škode, nato pa naslednji dan skupaj z mladoletnim B. E. nasilno prišel v zidanico na Liscu. Pri Antonu Valantu sta se dobro založila z žganjem in vinom, vzela pa sta tudi jedilni pribor. Obtoženec sam je vlomil še na Stari gori v zidanico inž. Rada Kregarja in si nabral za okrog 600 din raznih predmetov. Njegovo zadnje dejanje je bilo 25. decembra lani, ko si je najbrž za božič zaželel kur: v Trebnjem je iz župnijskega kokošnjaka odnesel 6 kokoši.
Vse to je pred senatom, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, priznal. Sodišče je Bernardu Brajdiču prisojo 3 leta zapora, do pravnomočnosti sodbe pa so mu podaljšali pripor, ker mu ni verjeti, da bi čakal na prestajanje kazni.
PONOCi OB KOLO - Novome-ščanu Davidu Žagarju je 23. junija ponoči zmanjkalo zložljivo kolo, vredno 600 din.
RAZBIJAL STOLE - Popoldne 23. junija so novomeški miličniki pridržali Abdula Džimića iz Zaloga, ker se je v hotelu Kandija opil in tam razbijal stole.
„NA DRAGAH" RAZGRAJAL - 24. junija zvečer so metliški miličniki pridržali'do iztreznitve Milovana Kneževića iz Toljevićev, ker je vinjen v gostišču „Na Dragah" razbijal steklenino. Prijavljen je sodniku za prekrške.
KRONIKA NESREČ
BRŠLIN: TRCIL OD ZADAJ -Ko je Stane Colarič iz Cegelnice ,19. junija zjutraj ustavil osebni avto pred zadružnim domom v Bršlinu, je vanj trčil s svojim avtom Peter Gintelj iz Žabje vasi, ki je vozil za njim. Škode je za 8.000 din.
TREBNJE: PREKUCUAJ NA TRAVNIK - Franc Jeglič iz Ore^a pri Smaijeti je 19. junija zjutraj vozil tovornjak s prikoUco proti Ljubljani, pri Trebnjem pa je zapeljal na bankino. Ta se je udrla, tovornjak in prikolica pa sta se prekucnila na travnik. Voznik se je laže' poškodoval. Materialne škode je za 8.000 din.
SMOLENJA VAS: TRK MED SRECANJEM Ko sta si 19. junija v Smolenji vasi pripeljala naproti osebni avtomobil Alojza Liparja iz
En korak do smrti
Da veliko pešcev še danes ne ve, kdaj gredo lahko v križišču čez cesto, vidimo vsak dan na primer v Kandiji, ko je gneča in gredo ljudje iz služb. Posebno ob ponedeljkih in petkih, ko je v mestu še polno starejših ženic in možakarjev iz okoliških vasi, mora miličnik v križišču precej sape spustiti skozi piščalko. Očitno nekateri ne vedo, da ne smep čez začrtan prehod, kadar vidijo miličnika v križišču v hrbet ali v prsi. Prenekateri jo mahne čez cesto, ko ne bi smel. Zgodi se celo, da nevedna ženi-čka zabrusi: ,,Tu me tako nihče ne sme povoziti. Pešec je na prehodu zaščiten!"
Skoro neogibna pa je huda nesreča, ča voznik avtomobila v križišču ob dovoljenem prehodu pritisne na plin, da bi čimprej izpraznil cesto, tedaj pa preden
stopi kateri od pešcev, prepričan o zaščiti na belih zebrah.
Prav zato bi bila za podeželske in starejše mestne pešce nujno potrebna prometna vzgoja. Iz malega mesteca, kjer si do nedavna lahko hodil, kjer in koder se je komu zljubilo, smo postali industrijsko mesto z močno razvitim prometom. Potreben je cestni red, kakršen velja na primer v Ljubljani. Starejši ljudje se temu težko privadijo. Mislijo celo, da jih miličnik zafrkava, če za kom zć^iska. Ni tako! Ker še nimamo semaforov, kjer bi rdeča luč opozarjala na zaprto cesto, mora miličnik v Križišču skrbeti za cestni red in opozarjati tudi pešce, če hodijo nap^. En korak s pločnika na cesto v nepravem času lahko pomeni zadnji korak v življenju človeka.
R. BACER
Krškega in tovornjak z voznikom Ivanom Šerjakom iz Pece, je med srečanjem osebni avto zaneslo v kamion. Škode je za 4.000 din.
SUHOR:	ZDOMEC	GA JE
OPLAZIL - Metličan Dane Badovinac je 21. junija zjutraj na Suhorju zavijal z novomeške strani v levo proti Radoviči, za njim pa je pripeljal osebni avto nemške registracije zdomec Ivan Živko iz Prokupske luke in ga začel prav tedaj prehitevati Zdomec je Badovinčev avto oplazil in n^ravil za 4.000 din škode.
RUMANJA VAS:	AVTO V
AVTOBUS — Franc Cimperman iz Vel. Osolnika je 21. junija zjutraj vozil osebni avto iz Dol. Toplic v Stražo. V nepreglednem ovinku v Rumanji vasi je naproti pripeljal ljubljanski avtobus Vinko Žerjav iz Trebeža. Na mokri cesti je osebni avto zaneslo v prednji del avtobusa. Škode Je za 8.000 din.
BRS^LIN: v KRIŽIŠČU ZAPRL POT - Marjan Turk iz Livolda je 21. junya popoldne vozil tovornjaJc proti Mirni peči. Pri križišču v Bršlinu je zapeljal naprej in zaprl pot. Franc Kocjan z Gor. Gričevja je tedaj pripeljal po prednostni cesti in trčil vanj. Kocjanovega sopotnika Antona Zoreta iz Ždinje vasi je pri tem vrglo iz vozila in se je poškodoval, gmotne škode pa je za 15.000 din.
JUGORJE: kolesar V BOLNIŠNICI - 22. junija zvečer se je Ivan Ancelj iz Mačkovca pri Jugoiju peljal s kolesom s pomožnim motorjem. Zapeljal je na glavno cesto, ko je po njej pripeljal osebni avto Vlado Šefman iz Novega mesta. Kolesar in avto sta trčila, pri čemer se je kolesar tako poškodoval, da so
ta morali odpeljati v bolnišnico, kode je za 5.000 din.
GOMILA: TRCIL V ZADNJI DEL - 24. junija zgodaj zjutraj seje Trebanjec Dušan Masnik peljal z osebnim avtom iz Mokronoga proti domu. V Gomili je za njim pripeljal Pavel Miklič s Kamne gore in trčil v zadnji del Masnikovega, avtomobila. Škode je za 4.000 din.
MOTORIST IN KOLESAR TRČILA
17. junija ob 21.40 je peljal od Skopic proti Krški vasi po levi strani kolesar Božidar Volčanšek iz Brezine. Pravilno po desni strani je pripeljal naproti motorist Maijan Pešec iz ^lenje vasi. Pešec je kljub umikanju v levo zadel v kolesarja in so ga morali zaradi hudih poškodb odpeljati v brežiško, nato pa v zagrebško bolnišnico. Na vozilih je za 1.000 din škode.
atletika
Štiri kolajne Novemu mestu
Tri druga mesta: Kovačič v tekih na 800 in 1500 metrov in Gazvoda v teku na 100 metrov
Letošnje člansko atletsko prvenstvo Slovenije je prineslo nekaj obetajočih rezultatov mladih in malo rekordov. Nastopili so tudi dolenjski atleti: največ uspeha so imeli Novomeščani, ki so pri moških osvojili tri kolajne in pri ženskah eno. S tem izkupičkom so bili v obeh konkurencami sedmi.
Dragaš O'fni), ki je v troskoku s 13.30 m skočil na šesto mesto.
Jevšček in Novo mesto - druga
Peterica Novomešča-nov na državnem prvenstvu
Na slovenskem prvenstvu letalskih modelaijev v jadralnih modelih A—2, ki je bilo v Mariboru z mednarodno udeležbo, so nastopili tudi štiije Novomeščani.
Med 49 tekmovalci je bil Novo-meščan Matei Jevšček z 902 točkama drugi za Žnidaršičem iz Ljubljane, Janez Grošelj je bil deveti, Adolf Šuštar pa 23. V ekipni uvrstitvi je zmagala Ljubljana z 2234 točkami. Novomeščani so bili z 2098 točkami drugi, tretji pa je bil Kranj,
S tem tekmovanjem so se končala slovenska prvenstva prosto letečih modelov. Prvenstva so bila hkrati kvalifikacije za državno prvenstvo. Iz novomeškega Aerokluba so izpolnili normo za uvrstitev na jugoslovanska prvenstva: Jevšček in Grošelj v A-2, Penca, D. Zupanc in Šuštar v gumenjakih ter Grošelj v penjačih.
A.Š.
I I I i S I
Sicer pa je naj večji uspeh dosegel Kovačič, ki je bil drugi v teku na 1500 m s časom 3.58,7 in s časom 1.55,0 tudi drugi v teku na 800 metrov. Prav tako je bila druga Gazvodova, ki je 100 metrov pretekla v 12,9 sekunde. Četrto kolajno' je priboril veteran Špilar, ki je vrgel kopje 63,48 metra, kar je zadostovalo za tretje mesto.
Lepe uvrstitve pa so od Dolenjcev dosegli še Šimunič G'Jni), ki je bil v skoku v daljavo s 645 cm peti in v troskoku s 14,61 m četrti, Skarjako-va (Cr), ki je pretekla 1500 m v času 5.12,5, kar je'zadostovalo za peto mesto, Gazvodova, ki je bila na 200 m s časom 26,4 četrta, Ižanče-va (Nm), ki je vrgla kopje 35,76, kar je zadostovalo za četrto mesto, ter
POTAPLJAČI V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE - V soboto ob 18. uri in v nedeljo ob 7. uri bo v olimpijskem bazenu v Dolenjskih Toplicah slovensko prvenstvo v plavanju s plavutmi in potapljanju. Organizator, novomeški klub za podvodne aJctiv-nosti, računa, da se bo prvenstva udeležilo okrog 50 tekmovalcev iz Pirana, Ljubljane, Kranja, Celja in Novega mesta.
košarka
Na koncu se zatika...
Nepričakovana poraza Novoteksa in Beti - V soboto zaključek prvega dela A in B SKL
Sobotne košarkarske tekme v obeh slovenskih ligah sta prinesla pelin dolenjskim ekipam. Novomeški košaiieaiji so očitno v hudi krizi, saj so doma izgubili s slabo ekipo Radence. Tako so, potem ko so premagaU najboljše ekipe, nenadoma padli na četrto mesto in prav lahko se zgodi, da se bodo morali v drugem delu, ko im^o sicer boljši razpored, še močno boriti za četrto ali tre^e mesto! Metlicam košaricaijem se je zatikalo že v prejšnjih tekm^, a so se vedno rešili, Elektra iz Šoštanja pa jih je prav v zadišem kolu premagala! Zanimivo je, da je prvih devet tekem odigrala Beti povsem enako kot Novoteks, ko je bil v I. B ligi: osem zmag, poraz v zadnjem kolu na tujem igrišču. Če bo tradicija obveljala, potem bo Beti na koncu tudi zanesljivo prva ...
Novoteks - Radenska 90:95
Po porazu z Branikom še poraz z Radensko - tretji v prvenstvu. Namesto prvega mesta — četrto. Novoteks je očitno v krizi, vendar pa bi se v soboto lahko izognil porazu Toda igral je prepočasi, v obrambi premehko, najhuje pa je, da je veči-
gimnastika
DOKLOVA ČETRTA
V soboto je bilo v bolgarskem mestu Pemik pri Sofiji gimnastično meddržavno srečanje med mladima reprezentancama Bolgarije in Jugoslavija^ Mlade Jugoslovanke so se dobro držale, saj so dvoboj tesno izgubile	z	rezultatom
182,30:177,25. V vrsti Jugoslavije je nastopila tudi 13-letna Novo-meščanka Maja Dokl in zasedla odlično četrto mesto, najboljša Jugoslovanka je bila olimpijka Težakova iz Ljubljane.
Rezultati - posameznice:	1.
Simeonova (Bolg.) 36,90, 2. Težak (Jug.) 36,85, 3. Konstatinova (Bol.) 36,55, 4. Dokl (Jug.) 36,50, 5. - 6. Benčeva in Paneva (obe Bolg). 36,40 itd.
K. R.
na igrala neborbeno. Radenska je zato zmagala, čeprav je Novoteks že v drugi polovici drugega polčasa vodil 75:68.
Novoteks: Splichal 27, Papič 3, Ž. Kovačevič 6, Kopač 4, S. Kovačevič 27, Ivančič 6, Šepetave 3, Piletič 8, Počrvina 6.
Elektra - Beti 74:72
Metličanom v prvem delu ni uspelo ustaviti strelcev domačih, v nadaljevanju pa so z ostrim presingom poskusili nadoknaditi 21 košev zaostanka. Žal jim to ni uspelo, čeprav so se do zadnjega sodnikovega žvižga približali domačim na vsega dve točki! Za Metličane bo hudo pomembna sobotna tekma v Ljubljani proti istoimen^emu moštvu, ki je za zdaj na drugem mestu z dvema točkama zaostanka.
Beti: Dautović 19, Vergot 9, La-lić 7, Rožič 6, Medek 24, Arbutina 3, Popovič 4.
BREŽICE — Na gimnaziji so pripravili žensko rokometno prvenstvo, ki se gaje udeležilo 13 ekip. Zmagal je 1. c razred, za njim sta se zvrstila 3. c in 2. a. Najboljše strelke so bile Hrovatova, Ru^jeva, Lipejeva, Zupančeva, Kenetova in Podgorškova. (B. L.)
METLIKA — V pokalni košarkarski tekmi je Beti v Ljubljani premagala Stadion 78:68. Največ košev sta dala Dautović 29 in Rožič 24 (O. P.)
IG - V predtekmovanju za slovensko mladinsko prvenstvo v rokometu so nastopili v skupini, ki je igrala ha I^, tudi mladi rokometni iz Črnomlja in Novega mesta. Obe ekipi sta izpadli, saj je bil Črnomelj četrti. Novo mesto pa šesto - zadnje. Medsebojno tekmo je dobil Črnomelj 8:5. (J. S.)
KOCEVJE — Po treh nastopih in 600 lučajih se je v tekmovanju ljubljanske kegljaške skupnosti Kočevar iz Kočevja uvrstil na odlično , 10. mesto z 2.656 podrtimi keglji ter si na ta način pridobil pravico za nastop na slovenskem prvenstvu. (M. N.)
NOVO MESTO - Igralci tenisa Novega mesta so se uvrstili na tretje mesto v tretji slovenski teniški ligi. Dve tekmi so dobili, dve pa izgubUi. Ob nenarčtnem delu kajpak ni mogoče pričakovati večjih uspehov. (J. S.)
CELJE - V Celju je bilo finalno tekmovanje pionirskih rokometnih ekip. Na^ov slovenskega prvaka je osvojil ljubljanski Slovan, v finale pa sta se uvrstili tudi dve dolenj^i ekipi. Novomeščani so bili na koncu sedmi, Brežičani pa deveti med desetimi finalisti, ki so prej igrali v predtekmovanjih. (Ž. L.)
ŠENTJERNEJ — Šolsko ^ortno društvo na šentjemejski osnovni šoli je v letošnjem tekmovanju za naslove najboljših osvojilo deseto mesto. Mladi Šentjemejčani so bili edino športno društvo iz Dolenjske, ki so se med osnovnošolskimi in srednješolskimi športnimi društvi uvrstili med deseterico najboljših. (J. S.)
NOVO MESTO — Mladinska košarkarska ekipa Novega mesta je v Kočevju premagala domače mladince 108:94 in se tako po prvem delu tekmovanja v svoji skupini uvrstila na dr^o mesto - za ljubljansko Olimpijo. Prvi dve ekipi bosta igrali v slovenskem finalu skupaj z najboljšimi iz drugih skupin. Kočevje je za zdaj tretje, Črnomelj je sredi lestvice, Beti pa je brez točke zadnja. (J. S.)
SEVNICA — Predtekmovalna skupina za slovensko prvenstvo mladincev v rokometu je bila zelo izenačena. Brežice, Celje in Sevnica so zbrali po 8 točk, Šoštanj 4, Rudar iz Trbovelj 2 in Hrastnik O. V finale so se uvrstile Brežice in Celje, Sevniča-nom pa zaradi slabše razlike v golih ni uspelo. Najboljši vratar je bil Rožman (Brež.), najboljša strelca pa Kunej (Cel.) in Trbovc (Sev.). (E.
BREŽICE - Nogometaši Brežic so se uvrstili v vzhodno consko slovensko ligo. Za uspeh so zadužni predvsem igralci Malus, Kovačič, Divkovič, Baroš, Tosić, Cvetkovič, Koleši^, Stanojevič, Lapuh, Jevtič, Toporišič, Mirkac in Božič. Jeseni je' ekipo vodil Vaclav Sadil - Venda, spomladi pa Pero Sokolović. (V. P.)
KOCEVJE - V prijateljski nogometni tekmi je beograjski Partizan
?remagal okrepljeno ekipo Kočevja :2 (2:2). Gledalcev je bilo 1500, sodil je Jakše, gola za domače pa sta dala Corn in J. Zavrl. (Z. F.)
ŠPORTNI KOMENTAR
Ribarjenje v kalnem
Priložnost, da družbeno-politične organizacije v našem nogometu zares naredijo red
Kot je že v navadi, je zaključek našega najbolj priljubljenega nogometnega prvenstva spet minil v znamenju afer in „kuhi-nje“. Na vse strani se obtožujejo klubi: kdo je prodal tekmo in kdo jo je kupil, zakakšne vsote in za prestope katerih igralcev. V skrajno naelektrenem stanju se je končalo zadnje kolo. Ni pomembno, kdo je izpadel in kdo je ostal v ligi, pomembno je, da je bilo prvenstvo neregularno in da je nujno potrebno stvarem priti do dna.
Za zgled naši nogometni organizaciji bi vsekakor lahko bila nemška Bundeslige, kjer so, potem ko so ugotovili podkupovanje in prodajanje tekem, ostro postopali in naredili red.
V jugoslovanskem nogometu že vrsto let ni reda. Organizacija izreka najhujšim kršiteljem simbolične kazni, včasih v denarju, včasih z nekajmesečnimi prepovedmi opravljanja funkcij v nogometu. Vsi vedo vse: eden obtožuje drugega, da je kupil sodniško organizacijo, drugi obtožuje tretjega, da je kupil točke ...
Potem prvenstvo mine, dva
nesrečnika izpadeta in stvari se vrnejo v stari kolosek. To je ena plat umazane medalje. Druga plat so bajni zaslužki nogometašev in direktoqev klubov ter vseh, ki vedrijo in oblačijo v nogometu. Ne samo da to ni moralno, pač pa tudi ni v skladu z našimi samoupravnimi sporazumi o osebnih dohodkih. Kljub temu nihče ne ukrepa. Zanimivo je, da so v nogometnih klubih na visokih položajih ljudje, ki dopoldne kimajo sklepom partijskih in drugih političnih organov, popoldne pa jih v nogometu teptajo.
Ob ustanavljanju telesnokul-turnih skupnosti je pravi čas, da naredi družba red tudi v nogometu. Ce je v zakonu določUa, da je telesna kultura dejavnost posebnega družbenega pomena, tedaj imajo družbenopolitične organizacije vso pravico, da pre-» sekajo ta gordijski vozel. Temeljito mora pomesti z vsem, kar ni v skl^u z našimi moralnimi in tudi zakonskimi normami. Zares je skrajni čas, da post^ne tudi nogomet del družbe, ne pa organizacija nad njo!
J. SPLICHAL
BREZ BESED
BREZ BESED
?	pred 20 leti
Neredno plačevanje davkov
ZADNJE ČASE plačevanje davkov v črnomaljskem okraju močno šepa. Skupno z zaostanki iz leta 1952 in letošnjimi predpisi dolgujejo davčni zavezanci okrog 30 milijonov dinarjev. V zaostankih prednjači Metlika, roko pa ji podaja Črnomelj. Nasprotno pa imata občini Semič in Vinica poravnano vso prvo akontacijo za leto 1953. Če ne bodo pobrani davki, tudi ne bo sredstev za komunalna in ostala javna dela.
OKROŽNI JAVNI TOŽILEC Leon Perhavec trdi:
, J*omanjkanje državljanske zavesti, slaba kontrola in prikrivanje so glavni vzroki porasta gospodarskega kriminala. V naših dolenjskih okrajih, ki so v primeru z drugimi okraji gospodarsko zaostdi, se je kljub temu gospodarski kriminal lani in v letošnjih prvih mesecih nevarno razbohotil. Na področju Dolenjske je bilo v letu 1952 izmed vseh oseb, ki so bile poklicane na odgovor na sodišče zaradi kaznivih dejanj, kar 27 ćdstotkov takih, ki so se zagovarjale zaradi gospodarskega kriminala.
OBČINSKI ODBOR Rdečega križa je priredil 16. junija zdravstveno predavanje o nalezljivih črevesnih boleznih. Za lažje razun;evanje predavanja so vrteh tudi film. Takih poučnih predavanj si prebivalci Kočevja še žele. Hvalevredno pobudo jDbčinskega odbora RK v Kočevju naj bi posnemali tudi odbori RK po ostalih večjih krajih na Kočevcem.
IZDATKI ZA TOBAK predstavljajo pri potrošnikih v črnomaljskem okraju še vedno največjo postavko. Za več kot 45 milijonov dinarjev so lani Belokranjci izpuhali tobačnih izdelkov, to je za dobri dve tretjini vsote, ki jo kmetje plačajo v obliki davka za celo leto.
V MAJU 1953 je bilo v novomeškem okraju rojenih 135 otrok, umrlo je 53 oseb, porok pa je bilo 54.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA, 26. junija 1953)
Zgodilo seje.Y.
DVE LETI IN POL - l.januaija 1971 je iz zapora v okolici Cadiza v Španiji ušel na smrt in pozneje na 30 let obsojeni Eleuterio Sanchez. Policiji se je dve leti in pol spretno umikd, prijeli pa so ga pred dnevi v bratovi hiši. Ropar je dejal, da se je vsega naveličal in da se mu ni dalo več skrivati. Sreča za policijo .. .
HUD LEV - V Brnu na Češkem je lev ubil čuvaja, ki je čistil njegovo kletko. Preiskovalci so ugotovili, da čuvaj ni upošteval varnostnih predpisov. Ena napaka velja življenje!
KRILO MED PESTMI - 21-letna Japonka obiskuje-tečaj za boksarske sodnike. Ce bo uspešno prestala izpit, bo prva ženska, ki bo stopila med vrvi kot sodnica. Kaj hočemo, tudi krila bodo poslej štela trdim pestem . . .
KACJI avto - V manjšem francoskem kraju blizu Pariza so ukradli avto, vendar pa je zaradi tega nastal preplah: v njem je bil zaboj strupenih kač. V več bolnišnicah so pripravili cepivo proti kačjemu strupu,
, viri pa ne povedo, če so zaboj s kačami našli ali ne!
VROC POLJUB - V Hongkongu so sodniki obsodili mladega prodajalca v knjigarni na sedem funtov globe. Poljubil je učiteljico, ki je prišla kupit knjigo. Fant se je zagovarjal kar najbolj naravno: „Ml^a učiteljica je bUa tako lepa, da se , nisem mogel premagati. ..“
PRAVA IMENA - V vrlem angleškem kraju Pickenham so ustanovili društvo proti Hrupu. Voditelji se pišejo (prevedeno v naš jezik): Tresk je predsednik, Hrup je njegov namestnik, tajnik pa je Nikoli miren. Vedno je veljalo - prave ljudi na prava mesta!
OKOLI SVETA - Queen Elizabeth bo prva potniška ladja — velikanka, ki bo plula tudi skozi Panamski prekop. Na pot okrog sveta se bo podala 1975. leta, plovba pa bo trajala 91 dni. Najcenejša potnina bo veljala 5.000 dolarjev, najdražja pa devetkrat toliko. Bogatašev, ki bodo odšli na pot, ne bo težko najti...
RDEČI KRIŽ — Ne gre za humanitarno organizacijo, pač pa za ogromen, 205-karaten diamant, ki ga bodo junija prodali na dražbi v Tokiu. Za dragulj zahtevajo lastniki kar dva milijona funtov. Le katera ga bo nosila?
VSE ZA TURIZEM! - Na Novi Gvineji so se domačini ponudili, da bodo sodelovali v turističnih prireditvah za tuje goste. Pripravili bodo, so rekli, ljudožersko pojedino. Začudeni so bili, ko so jim turistični veljaki rekli, da tako ne gre. „Saj ne bomo nikogar ubili, dajte nam le nekaj trupel iz mrtvašnice! “ so prosili. Uradne ljudožerske pojedine kljub temu ne bo . ..
POPOTNIK — Triletni otrok iz okoUce Augsburga se je odpeljal s svojim avtomobilčkom na nožni pogon k stari mami. Policija ga je prestregla, ko je prevozil že skoraj 16 kilometrov. Mladi popotnik je za pot potreboval dobrih sedem ur!
STONESI V SZ?. - Mick Jagger, vodja znamenitih Rolling Stonesov je izjavil, da je njegov ansambel po-nudU, naj bi igral v vzhodnih državah. Odgovora še ni. Se je Micku stožilo po Varšavi, kjer je gostoval pred šestimi leti?
RADENSKA - V Brindisiju je starejši možak naročil dva deci slatine. Naglo je popil prinešeno pijačo - in so ga‘morali odpeljati v bolnišnico. Natakar mu je namreč namesto radenske prinesel dva deci žganja . . .
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Kje je dobiti mo
V;
(Nekateri) poprašujejo, kje in počim se dobiva modra galica. Odgovorimo, da jo prodajajo naši trgovci gg. Kastelic v Kandiji, Pauser v Mestu po 28 kr. klgr. Oni, ki so jo naročili po kmetijskej podružnici vže spomladi, sojo dobili ceneje, ali sedaj se more dobiti edino le pri trgovcih, kakor smo povedali. Navadno jo prodaja tudi gospod Perko (Kenda) ali letos mu je tudi vže pošla.
(Naši) koroški bratje se vrlo bore proti velikej premoči liberalnih Nemcev. Okrajni glavar celovški je necega župana kaznoval, ker mu je poslal slovenski dopis. Občina se je pritožila ter tudi dosegla pravico na Dunaju. Ako denar iz roke slovenske toliko plača kar iz nemške, ako nosi puško naš slovenski sin tako kakor nemški — zakaj bi potem ne imel tudi pravice jezik slovanski?
(Naš vrli) poslanec Vilijem Pfeifer je pri več prilikah povzdignil svoj glas za potrebe našega naroda. Prav posebno smo mu hvaležni, da je zahteval, naj se slovenskemu jeziku da čast in
pravica pri koroškem polku, v katerem je Slovencev v velikem številu — in pa da se je tako vrlo potegoval za trpina — kmeta.
(V Italiji) so se pri bankah dobile velike sleparije; vlada hoče sedaj temu konec narediti z novimi postavami. Ko se bode o tem obravnavalo, se bode pač pralo dosti umazanega perila.
(Na H r v a t s k e m) je hud boj med Mažaroni in pravimi Hrvati. Mažarska vlada ima povsod večino; vendar se vidno krepi prava na,-rodna stranka. Pošteno zmago bodo dosegli, ako so edini.
(V vasi Ivanje selo) našel je posestnik Matija Matičič pri podiranju neke stene zavitek bankovcev (skupaj 120 ^d.), kateri so bili narejeni leta 1807. Poslal jih je na Dunaj; če bode kaj zanje dobil, je dosedaj še — uganj-ka. (Mislimo, da ne bode nič).
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 1. julija 1893)
^NOVOST: i
-
Tolhoš
Hippie
Nov moped, vendar za zdaj še - brez cene
Kako bi se rada vozila naša mladina? Odgovora ni težko najti: na elegantnih, hitrih motoijih ali v športnih avtomobilih. . Avtomobile lahko ob astronomskih cenah hitro odpišemo, izbira motoijev pa je na našem trgu (ker jih ne delamo doma) kaj klavrna. Zdaj pa Tomos — pred dnevi smo sicer lahko prebrali vest, da ga izrivajo z danskega tr^ — ponuja nekaj za mladino. Co-libri 15 Hippie, ki naj bi ga začeli delati prihodnje leto, najbrž ne bo poceni, vsekakor pa bo najcenejši od vsega tistega, bi radi vozili mladi.
Nov Tomosov izdelek, vendar šele prSiodnje leto - moped , ki ga imenujejo Hippie!
Ta moped je opiemj^n z izredno el^antnim visokim krmilom, svežem z oblazi-i^enim naslonom, z večjo lučjo, ki ima steklo zaščiteno s kromirano mrežico.
Moped Hippie ima 6 KM in doseže pri -8200 vrtljajih na minuto hitrost 85 km na uro. Povprečna poraba goriva je 2,8 Utra na 100 kilometrov. Žal iz Tomosa doslej niso sporočfli najpomembnejšega podatka — cene.
T^o ost^a do začetka «eri{^e proizvodnje le upa-nje> da bodo mladostno nav-<^njeni mopedi zares dostopni — mladosti!
Tole uro je leta 1906 prinesel Tone Čeme, s katerim se je Marija Čeme (na sliki) 1935 poročila (Foto: Primc)
IŠČEMO STARINE
Ura iz Budimpešte
Ni še bila v popravilu
v Čemetovi gostilni v Grčaricah imajo sten^o uro z orlom na vrhu, za katero nihče ne ve, koliko naj bi bila vsaj približno stara in od kod je.
71-letna Marija Černe pravi, da jo je kupil oziroma prinesel leta 1906 takrat 19-letni Tone Černe, njen kasnejši mož. Ne spominja pa se več, ali jo je kupil v Kočevju ali v Budimpešti, kjer je bil komi (trgovski pomočnik).
Ura gre še vedno točno in ni bila nikoli v popravilu, zatijuje Marija Černe. Mož, ki je umrl pred 10 leti, star 82 let, jo je 10 ali več let pred smrtjo sam in samo enkrat očistil.
Sin Norbert je uro že temeljito pregledal, vendar ni našel nobene letnice. Pravi, da jo je oče kupil v starinarni, vendar takrat v Kočevju ni bilo starinarne. Njegova žena Anica, ki vodi gostilno, pa pravi, da drugih starin v hiši nimajo, čeprav so jih imeli precej še pred tremi leti. Takrat pa so popravljali hišo in vse lesene starine zažgali, kar pa je bilo železnega, so zmetali v temelje in zabetonirali.
Tako je izmed vseh Černetovih starin ostala le ura, ki tiktaka v sodobno urejeni gostilniški sobi.
J. PRIMC
Razbita šipa
V Mišjem dolu je ravno poldan zvonilo, ko so se šolarji vsuli po vasi. Kar cel ducat jih je hitelo mimo mene in skoraj bi me podrli, ko so hiteli v trgovino zapravljat novce, vendar se ni niti eden od njih spomnil, da bi mi voščil „dober dan‘\
Eden od njih me je prav debelo zijal, pa sem ga podražil:	,Muuuu! Vsaj
pozdravi, kadar srečaš starejšega človeka!''
„Zakaj pa ravno jaz? Saj tudi drugi ne pozdravljajo," se je hitel opravičevati.
Okoli naju se je zbrala gruča zijal, pa sem jih podučil: „Se žival se oglasi, kakor se more, kadar zagleda domačega ali tujega človeka. Kar stopite v hlev ali kamorkoli, pa se prepričajte! Kaj pa vi! Vas tega v šoli ali doma niso učili? “
Vse je bilo jako sram, da so se brž porazgubili
naokoli. Jezilo me je tako početje, pa sem stopil proti šoli, da še učitelju povem nekaj gorkih, vendar sem se premislil, ko sem videl, da se je z nekom prerekal.
„Kaj bo dobrega? “ sem vprašal. „Tako lep dan je, vidva sta si pa v laseh. Kaj naj to pomeni? “
„Ravno prav si prišel, “ se je prvi oglasil učitelj. ,JHar-tin, ti si veliko sveta obhodil in obilo skusil, pa povej kaj naj storimo. Njegov sin je razbil šipo. Oče jo hoče plačati, vendar bi tudi šola plačala škodo. Le tistega, ki bi to veliko šipo vstavil, ne dobimo. “
„To je mala reč! Plača naj fisti, ki jo je razbil, pa še mizarja ali steklarja naj poišče, da vstavi šipo. Čemu bi bili le starši in učitelji kaznovani? Naj ima krivec pota in obhode, bo vsaj vedel paziti na tuje stvari!"
MARTIN KRPAN
GRETA GARBO ZANIKA;
»Božanski operirana
Zaradi oči nujen polet v Barcelono
Slavna Greta Garbo, 67-letna filmska lepotica, idol v letih 1930 — 1940, je sicer zanikal^ da bi bila res operirana na očeh, vendar pa vse svetovne revije vneto zatijujejo nasprotno: „božanski“ je pretila popolna slepota in so jo pred dnevi iz Stockholma prepeljali v Barcelono, kjer so jo operirali in ji vsaj začasno rešili vid.
Z.
SSODISCA
Kočevsko sodišče je vodilo postopek zoper nekoga, češ da je nečistoval s svojo mladoletno nečakinjo. Pa je prišla na sodišče mati obtoženega in ga za-; govarjala:
^ - Le kaj mu hočete! Saj ni Nikogar ubil in nobenega naredil.
„SMOG" NA TRAVNI GORI
Vilko Šafar, predsednik Krajevne skupnosti Sušak, je med srečanjem na Travni gori vzkliknil:
- Tu je pa lepo! In nič „smoga" (dima) ni! Pri nas na Reki pa komaj dihaš!
~ Tudi pri nas imamo „smog", ga je opozoril predsednik KS Sodražica Ivan Vesel in pokazal na dim, ki se je valil iz lesene ute, kjer so pekli Ražnjiče, čevapčiče in druge dobrote.
D L
NASOLJENE RIBJE IKRE
VOZNICA
KOLESA
VISOKA
ŠOLA
PREVOZNO
SREDSTVO
IZVRSNI
SVEI
GVATE-
MALA
NEM.
RAOIJSKA
POSTAJA
UPAD
MORSKE
VODE
IZDELOV.
SODOV
VELIKA-
NOVIĆ
VELIKAN
ST GR. PEVEC
ERZISNIK
SCHVi/ARZVII AlO V^LDSHUT
HOLMESTO
(SIR)
PROSTOR
SKELET
OTREBUEN
SVET
AMM.IME
JEZA
TIFUS
IZRAEL.
POIITIK
m
it
H
100
LASZLO
RUDAS
TEHN.
POKLIC
NAŠ
OTOK
KEM.
PRVINA
MENJAČIC/
NOVO-
ZELAND.
PLEME
NOČNO
ZABAH
VISCE
NADAV
ODJEM
SOVJ.
MESTO
PLETENKA
TUnT
KRALJ
PLATNO
BERITE
GERM.
OREL
NAŠ
PESNIK
D L
Božanska — in njen pogled
Prav oči Grete Garbo se stari ljubitelji filmov najbolj spominjajo. Greta je bila 'kraljica filma, vsak njen nastop je pred^ stavljal nov uspeh. Na vrhuncu slave se je ob prvem neuspehu, v filmu „Ne prevaraj me z menoj “, ki je imel nemogočo vsebino in ki ga niti njena odlična igra ni mogla rešiti - enostavno poslovila od kamer. Bilo ji je vsega 37 let.
Tri desetletja so jo potem nagovaijali najrazličnejši režiserji in ji ponujali najbolj zanimive vloge. Greta Garbo je vse po vrsti odbila, zaprla se je vase, v ozek krog prijateljev in raje zahajala v muzeje in galerije modernih slikarjev.
Da z njenimi očmi nekaj ni v redu, je bilo večkrat povedano. Potem je nenadoma počilo: Greto Garbo so morali nemudoma prepeljati na univerzitetno kliniko v Barcelono zaradi kom-phcirane operacije na očeh.
Bo kraljica filma, pred katero je v trenutkih njene slave ležal ves svet, na stara leta oslepela? Tega za zdaj ni mogoče napovedati. Kljub temu pa je jasno: vsak, kdor bo uspel fotografirati „božansko“, bo vnaprej vedel, da bodo na njenih očeh velika temna očala!
I
I
I
I
I
I
I
I
i
I
I
je Titu šival uniformo
Franc Žele je sešil bluzo za Tita, vendar* je pada nikoli ni dobil - Tito: »Kaj obleke, da
ta zaradi nemškega našo le glave cele!«
Franc Žele — Kosov je na večer pred Titovim rojstnim dnem 1944. leta zadovoljno odložil šivanje. Uniforma za Tita je bila pravočasno narejena, Žele si je oddahnil.
In vendar ni maršal Tito nikoli poveljeval v tej uniformi! Kaj se je pravzaprav zgodilo? Za uvod v zgodbo moramo poseči malo nazaj, v čase, ko so Želeta italijanski okupatorji še z nekaterimi tovariši ujeli v diverzantski akciji. Do kapitulacije Italije je bil zaprt v Trstu, potem še sV.Pisticcah. Ko je prišel iz ujetništva, se je pridružil I. prekomorski brigadi in se v njenih enotah boril po vsej Dalmaciji. Potem je prišel v Drvar. Ker je izučen krojač, je delal v delavnicah spremnega bataljona.
Tu se pravzaprav zgodba začne. Franc Žele, ki se je rodil v Pivki in ki tudi danes Še živi tain, pripoveduje: ,J^ašega ljubega maršala smo hoteli razveseliti na njegov rojstni dan z novo uniformo. Zadolžen sem bil, da mu naredim bluzo, drug tovariš — mislim, da je bil z Reke, naj bi mu ukrojil hlače. Vse smo naredili pravočasno. Naslednje jutro, na maršalov rojstni
dan, sem zgodaj vstal, se obril in se lepo oblekel. Določili so me namreč, da bom uniformo tovarišu Titu izročil jaz. Kot da bi bilo včeraj, se spominjam: bilo je nekaj minut pred pol sedmo zjutraj. Nebo se je nenadoma stemnilo od kupol padal, s katerimi so se spustili sovražnikovi padalci. .. Tita seveda niso ujeli.“
Franc Žele: „Spet bom videl bluzo, ki sem jo sešil za Tita!“
Tito tako ni dobil nove uniforme, a Žele ve, da se je maršal dogodka spomnil. Bilo je pozneje, ko so se napotili proti Visu. Takrat je Tito dejal: „Nič zato. Še veliko oblek bomo imeli, da bodo le glave ostale cele!“ In za koga vse je še šival Franc Žele? Za borce, katerih imen ne ve. Oblekel pa je tudi Kočo Popoviča, tovariša Todoroviča in mnoge druge tovariše, katerih uhiforme danes krasijo generalski zna-ki.	,
Titu namenjeno uniformo so Nemci 25. maja 1944 zaplenili. To je bila pač žalostna uteha v nadomestilo za moža, ki so ga prišli likvidirat. Uniforma pa je vseeno spet prišla v partizanske roke in zdaj krasi rojstno hišo maršala Tita.
Društvo upokojencev s Pivke bo v naslednjih tednih pripravilo izlet v Kumrovec. Po dolgih letih si bo Franc Žele spet ogledal, kakšno bluzo je pred skoraj tremi desetletji sešil za tovariša Tita. Upokojencem s Pivke bo ponosno pokazal svoje delo ...
J. PEZELJ
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
JOtE IPUCHIL^:
Ansambel Bonaro je na srečo že razpadel; hotel Kandija išče namreč glasbo...
Pravijo, da Novo mesto nima varstvenih ustanov. Saj ima direktor Metropola Rudi Pintar na terasi pravi otroški vrtec!
Novomeški zdravnik dr. Božo Oblak se bo kompletno prelevil: najprej je zamenjal službo, zdaj pa namerava še predpotopen avto!
Rešitev oreišnie križanke:
				.JU	ssr			...			«'«»	!S:	USii
				m	o	T	1	A	T	?-	\		A
				Ml!		A	s	T	•2-	o	VJ	0	M
				iV.	a	%	Ijp	A	VJ	-r	k		A
				h»	u	UL	K.	....	.‘.V.	0	t-	A	VJ
				'?	1	U	1	C*			1		v
MI	N		j*	h	VI	h	VJ	k	S	;sr	SM-i	0	
	1	u.	h	)L	Z:	1	0	S			U	u.	h
S.	C,	t	K)	1	'Sš	0	T	0		T	ft	T	1
5?	0	t	0		?	«-	e	•p		0	ti	h	Z
VJu	L	E	D	-3	h	...	t	1	~L	MK	1	V	C
«	A	T	Ar	1	t	■Ul	h	s	A			h	c.
I
8. Nista se dolgo veselila svoje reditve naša junaka. Iz prvega strahu sta padla v drugo grozo. Siva davnina jima je šele zdaj prav pokazala svoje ostre zobe!
Ko je vrli lovec Paradižnik vid^l, kaj se je z mamutom zgodilo, ga je „firbec“ potegnil k jami. In opazil je ostrooki mož^, da je jama skopana — s človeškimi rokami in da je bila pokrita, vcšče pokrita z vejevjem...
Ni bilo treba dolgo čakati na razplet, iz gozdička na levi se je razlegel huronski krik. Desetine čudnih postav je teklo k jami!
Iz učbenikov poznamo te postave. Modeme pričeske pa krpe krzna okrog ledij, in kamnite sekire v krepkih dlaneh. ,J*raljudje so to , lovci kamene dobe.“ Vdrugo sta stala naša junaka pred botro smrtjo. V dmgo smo jima dolžni rešiti golo kožo — kako naj sicer nadaljujemo našo nadaljevanko, še preden smo jo
prav začeli?
Zgodilo se je na prav poseben način: divjaki so uzrii bledi postavi kraj jame, ugledali so kabriolet ob vodi in v svojih kosmatih buticah so našli edino možno razlago za to: ljubi bog iz onostranstva je to in njegova spoštovana soproga...
Treščili so divjaki na mah z niškimi čeli navzdol ir silen praočenaš je planil v modro nebo pradobe.
HENRY COSTER:
Maščevanje
Lahko bi šel stavit, da v našem mestu ni človeka, ki ne bi slišal za Johna Starwooda,‘ imenovanega „Albi . Bil sem prepričan, da bi tako stavo dobil v k^šnikoH obliki in višini. Ravno zato je tudi nisem nikoli dobil, ker nihče ni hotel staviti o stvari, ki so jo smatrah za običajno, razumljivo ... Ni važno. Bolje je, da začnemo z zadevo, kajne?
John Starvvood je že v mladih letih zašel na kriva pota. Ko je še hodil v šolo, ali bolje rečeno, hodil mimo šole, se je naučil dovolj, da je propadel za vse življenje. Pozneje so dogodki bili taki, da*so bili vsi prepričani, da bo John Starvvood slej ko prej končal na električnem stolu ali v plinski celici. Razen če ne bi že predtem izgubil glave v mračnem labirintu svojih idej, načrtov in poslov .. .
Toda vrnimo se k zgodbi. Torej John je že v šolskih klopeh krenil na linijo manjšega odpora: ni se učil, kradel je, prednjačil v pretepih. Nato je, kar je bilo tudi pričakovati, zapustil šolo in se spustil v nevarpo življenje slaivnostnega podzemlja v mestu. Kmalu si je pridobil številna pohcijska poznanstva in sloves specialista za „delikatne posle “ pa ,4ahke roke“, kadar je šlo za revolver. Čeprav so bile oblasti prepričane, seveda le zasebno, da so številni vlomi, ropi in umori delo Johna Starwooda, ga nihče ni mogel odkrito obtožiti ah navesti otipljivih dokazov. John je bil samozavesten: vedno je poskrbel za dober alibi! In tako je postal neke vrste slaven revolveraš, nekronan kralj podzemlja, ki je bil povsod, pa vendar nikjer.
Vse doslej sem povedal o Johnu samo tisto, kar sem slišal in bral. Od tod naprej - medtem sem namreč začel delati kot zasebni detektiv - pa pripovedujem svoje lastne doživljaje.
V interesu poštenega dela meščanstva sem začel brskati za nevidnimi nitmi Johnovih poslov. Skratka, po dolgotrajnem trudu mi je uspelo spraviti Johna za rešetke zaradi preveč glasnega streljanja, v katerem je neki Johnov nasprotnik obležal na parketu bara ,J*lava zvezda“. Res je John bil vztrajen in je trdil, da gre za samoobrambo. Ker . ni bilo dovolj dokazov, so ga obsodili na petnajst let zapora.
Brž ko sem to dosegel, sem bil prepričan, da imam enega sovražnika več. Moje slutnje je potrdilo tudi obnašanje samega Johna na sodišču: meril me je z očmi, grdo gledal, ko sem pričal proti njemu. In iskre iz njegovih oči? Letele so kot rafal. Ce bi šlo za prave krogle, bi bil v eni sekundi prerešetan. V očeh sem mu bral, da pripravlja maščevanje. Ko pa sem slišal sodbo, sem se pomiril ob misli, koliko časa bo John „tam“.
Od tedaj je minilo točno sedem let. Sedem dolgih let, v. katerih sem pozabil na Johna Stanvooda.
Tistega dne sem po poklicni navadi stopil v „Piavo zvezdo“. Naročil sem martini. Komaj sem ga srknil, je stopil k meni barman Charley;
— Zdravo, Doc!
Dvignil sem kozarec in ga pozdravil
— Ze veš za novico? Se nisi slišal? — je bil radoveden Charley.
Vprašujoče sem ga pogledal.
— Johna so izpustih. John Starwood, saj ga poznaš ... — je nadaljeval Charley in mi na kratko pojasnil. - Dobro obnašanje, dober odvetnik, pomanjkanje dokazov, saj veš ..
Nisem se prestrašil, ni pa mi bilo tudi vseeno.
— Slišal sem od Chaka, da John ne mish ravno rožnato o tebi. Omenja neke račune. Če bi bil na tvojem mestu, bi se malce pazU ... Hiter je pri revolverju, — je nadaljeval Charley.
Komaj je to rekel, je stopil v bar — John Starvvood.
Počasi in dostojanstveno. Mirno in hladnokrvno ... V hipu je nastala tišina. Gostje so ga molče opazovah. On pa se ni brigal zanje. Stopil je k točilni mizi.
— Dvojnega! — je rekel kratko.
Opazoval sem ga. Tudi on mene. Niti ena črta njegovega obraza se ni premaknila: Mnogi so pričakovali Johnovo reakcijo, hitro maščevanje.
— Se enega dvojnega, Charley! - je naročil in me mrko pogledal.
Nekaj je viselo v zraku. Nato je John rekel Charleyu dovolj glasno,
da so vsi slišali:
— Sedem let! Sedem let zaradi streljanja, ki je privabilo tudi nekega policijskega vohljača .. Od danes naprej je John pametnejši. Na svidenje! Grem po dušilec zvoka.
' Ko je John odšel, so se vse glave avtomatično obrnile proti meni. Že vnaprej so me objokovali.
Ko sem šel domov, sem polglasno razmišljal:
Dušilec? Hoče me neslišno likvidirati. Torej le maščevanje! Dušilec zvoka . .. dušilec ... dušilec ...
Priznali boste, da je to bila neke vrste prikrita grožnja. Ni mi odkrito rekel: „Ubil te bom, pes!“ lahko pa sem kaj takega pričakoval. Moral sem biti pripravljen na vse. Najbolj sem se bal tišine,... Ta prekleta tišina.
Življenje je postalo napeto, polno nesmiselnega čakanja. Odločil sem se, da bom kljub temu prebil prijeten večer s svojim dekletov Lilly v neki boljši restavraciji. Dobila sva najboljšo mizo. Bila je vesela. Čebljala je. Hihitala se je. Tudi sam sem postal razpoložen. Pozabil sem na stalno pretnjo smrti, na Johna, na dušilec.
— Bova zaplesala, Lilly? - sem predlagal.
Nenadoma sem zagledal Johna Starwoda. Pomislite, igral je v orkestru. Odlično igra -- trobento ... — Preprosto nisem mogel verjeti.
Tudi on me je opazil. Prisrčno se mi je nasmejal in pomahljal z roko.
Odmor med plesom. Bil sem zraven odra, tik Johna, ki mi je zavpil:
— Torej, Doc, kaj praviš: kako igram trobento?
Pohvalil sem ga. Res iskreno.
— Naučil sem se v zaporu. Vzljubil sem trobento. Toda to še ni nič. Sedaj boš slišal blues z dušilcem.
Nato je nataknU dušilec na'trobento in zaigral sentimentalno, zanosno. Gledal sem ga presenečeno, osuplo. Čutil sem, da se mi je odvalil kamen od srca. Pa on? Poredno me je gledal, se smehljal, kot da bi hotel reči:
— Kaj je, šef? Si se prestrašil, kajne? Te je oblila zona zaradi dušilca?
Meseci, ki sem jih prebil v pričakovanju strela iz revolverja z dušilccm so bili dovolj veliko maščevanje.
Da, to je bil originalen način Johnovega maščevanja.
Učenci črnomaljske osnovne šole in člani TVD Partizan so pred kradcim postali republiški prvaki v gimnastiki v skupini starejših picMiiijev. Od desne proti levi stojijo; Jože Matko, Alojz Poljšak, Rajko Adlešič, Boris K^džič, Egon Povše', MUoš Čirič in Roman Nagode. Na domači šoli so zmagovalcem čestitali in jih pred vsemi šolaiji pohvalili. (Foto: R. Bačer)
Ni rožnato, pa tudi ne slabo
Črnomeljsko gospodarstvo po eni strani nad povprečjem, po drugi med zadnjimi - Kritilca zaradi negospodarnega obnašanja!
Ko so 21. junija črnomaljski odborniki zbora delovnih skupnosti pretresali podatk. o poslovnih uspe-
ČRNOMAUSKI DROBIR
ZAKAJ SO PA KOŠP - Pred zadružno delikateso, kjer prodajajo lučke in do koder imajo otroci iz osnovne šole najbliže, je vse nastlano z vrečkami od sladoleda.
ŽE VSE RAZRITO - Pred vhodom v mesto z metliške strani je že lepo videti, kje nastaja nova'industrijska cona. Buldozeiji so razrili že velik kompleks zemlje, na kateri bo najprej gradilo mehanične delavnice podjetje VIATOR.
LEPA UVRSTITEV - Majda Zabukošek, učenka III. razreda osnovne šole iz Črnomlja, je bfla na republiškem tekmovanju „Vesela šola“ na četrtem mestu. Za lep uspeh so ji učenci in učitelji čestitali.
hih 18 domačih gospodarskih organizacij v prvem tromesečju letos, so ugotovili za nad polovico več ustvarjenega celotnega dohodka kot v tem času lani. Skupno znaša realizacija dobrih 73 jnilMonov dinaijev, od
BELSAD JE ZA
Poročali smo, da se prehrambena industrija BELSAD in Kmetijska zadruga Črnomelj pripravljata na zdražitev. Na referendumu, ki je bil 22. junija v tovarni BELSAD, se je glasovanja udeležilo 98 odst. zaposlenih, za pripojitev k zadrugi pa je gksovalo 93 odst. članov kolektiva ali 54 ljudi. V zadrugi se bodo o tem odločali 28. junija^
NARAVNOST GANLJIVO
Letos je kar 338 od skupno 988 učencev črnomaljske osnovne šole tekmovalo za bralno značko Otona Župančiča. Pred koncem šolskega leta so imeli v telovadnici nove šole zares lepo slovesnost, katere se je udeležil razen domačih gostov še pesnik Tone Pavček. Bralne značke je dobilo 232 učencev, priznanja pa 106 šolarjev. Imeli so tudi lep kulturni program, ki je pripomogel, da bo slovesnost ostala značkaijem v trajnem spominu.
tega pa oapade skoro tri četrtine na industrijo in rudarstvo.
Glede povečanja celotnega dohodka in delno števila zaposlenih so Črnomaljci nad povprečjem, doseženim v slovenskem in jugoslovanskem merilu, prav tako v dolenjskih regiji. Po drugi strani gre za več slabih točk: dobička ni veliko, zaloge materiala in izdelkov so precej narasle. Razen tega se nekateri kolekti-
vi	negospodarno in neodgovorno obnašajo pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Kot slab primer veljata BELT in Belsad, n^rotje temu pa je Rudnik Kanižarica. Tu so napeli vse lastne sile, poiskali rezerve in omejili osebne dohodke, ker se zavedajo resnosti položaja ob dejstvu, da imajo nekaj iz^b.
Kar 5 delovnih organizacij je v prvem tromesečju izkazalo iz^bo, ki znaša skupno skoro 4 milijone dinaijev, ni pa nikjer zaskrbljujoča, zlasti ne pri Begradu, kjer je kriv obračim izven sezone. Prav tako menze v podjetjih krijejo primanj-klj^ iz skladov lastnega kolektiva.
Črnomaljsko gospodarstvo trenutno res ni v dobrem položaju, raje obratno, toda lepši časi so na obzorju. Za 13 milijonov dinarjev novih investicij v industrijo je v teku, njih rezultati pa bodo dajali prve sadove že prihodnje leto.
Zdka\ odpor do Icontrole?
Preverjati začrtane naloge je postala pralcsa tudi v metlišicih sindilcatih - Ponekod se zatika
Ker je bilo težišče vsega sindikalnega dela zadnje čase na uresničevanju ustavnih dopolnil in uvajanju delavske kontrole, je nedavni plenum občinskega sindikalnega sveta tema dvema nalogama posvetil tudi največ pozornosti, ko so ocenjevali minulo delo. Očitno je, da uresničevanje akcijskega programa ne gre v vseh točkah t^o, kot bi moralo.
Zdaj ni več čas za razprave, ali je uvajanje delavske kontrole umestno ali ne, temveč je to nuja, sprejeta na željo večine delovnih ljudi, zato je zoperstavljanje delvski kontroli tudi nasprotovanje samoupravljanju. Zaenkrat je delavska kontrola zaiU-vela samo v kolektivu kmetijske zadruge, v nekaterih kolektivih te organe ustanavljajo, ponekod pa se zanje sploh ne zmenijo. Sindikat je trdo odločen zaosta^arje drezati, dokler ne bo delavska kontrola povsod zaživela.
Kot kaže, bo v bodoče prišlo do večjih sprememb pri organiziranosti
SPREHOD PO METLIKI
SE NE PREMAKNE - Pozna se, da so nastopile šolske počitnice. Mesto je veliko bolj živahno, na kopališču je vse več mladih ljudi, ob večerih pa se nimajo kam dati. Za-jdeva z mladinskim klubom se žal ne premakne.
PRIREDITEV ZA STARŠE - V nedeljo, 24. junija, so se v metliški šoli zbrali starši otrok. Učenci, člani različnih krožkov, so pokazaU roditeljem, kaj vse so se naučili med letom pri svobodnih dejavnostih.
CAS IZLETOV — Zadnje tedne je bilo v Metliki precej izletnikov šolskih otrok in skupin odraslih od drugod. Večina je po ogledu mesta odšla še v muzej in do kopališča na Kolpi.
TRI TEDNE V PULJU - Deset osnovnošolcev bo v začetku julija odpotovalo v Pulj, kjer se bodo kot predstavniki Slovenije udeležili srečanja jugoslovanskih pioniijev. V taboru Sutjeska bodo ostali tri tedne.
metliški tednik
sindikatov, o čemer je na plenumu tudi tekla beseda. Drugačno obliko in vsebino dela pričakujejo zlasti v BETI, ker se obrat v Metliki nagiba k odločitvi o eni TOZD, kot pri delavcih, zaposlenih pri zasebnikih. Ti bodo dobili svojo sindikalno organizacijo, ki se bo potegovala zlasti za to, da bodo zasebni delodajalci spoštovali pogodbe.
Trenutno pa je tudi za metliškć sindikate najvažnejša naloga: vključitev v javno razpravo o osnutku nove ustave.
BRIGADA SE PRIPRAVLJA
Izšla je peta številka BILTENA, ki ga izdaja odbor Petnajste brigade. Ta ima v Metliki domicil. Iz vsebine zvemo, da bo letošnje srečanje borcev 9. septembra v Metliki in da bo kot jubflejno še bolje in lepšo organizirano kot prejšnja leta. Prireditve se bodo začele že julija s športnimi tekmovanji in pripravami na mladinski kviz, trajale pa bodo vse do septembra. Sodelovali bodo učenci (s pisanjem šolskih nalog), mladinci in borci. Bilten sta pripravila Tine Molek in Egon Petrič.
T. G.
MITJA ŠVAB PREDAVAL
20. junija je bil v Metliki Mitja Švab, predsednik komisije za samoupravljanje pri republiški Zvezi sindikatov. Povabili so ga na predavanje o „Temeljnih organizacijah združenega dela kot osnovni celici družbeno ekonomskega sistema'* in o samoupravnih sporazumih. Predavanje je organiziral občinski sindikalni svet za vodstva sindikalnih organizacij iz vse občine, kar sodi v izobraževani program. Jeseni, se bodo taka predavanja nadaljevala.
ŠE NI PODPISOV
Metliška občina še ni sprejela ^orazuma o kadrovski politiki in izobraževanju, zato bo treba to čimprej doseči. Tako so menili člani izvršnega odbora SZDL, ko se nedavno razpravljali o tem. Minimalna merila, ki jih sporazum določa o načinu kadrovanja, pogojih itd., bi namreč precej pripomogla k boljšim kadrovskim razmeram, zato se Socialistična zveza resno zavzema, da bi bil sporazum sprejet. Potem bo veljaven za vse in marsikaj bo drugače.
Na seji izvršnega odbora Občinske konference SZDL so 21. junija v Metliki razpravljali predvsem o osnutku nove ustave in organiziranju javne razprave o njej, ki naj bi bila do septembra končana. Potrebnega bo precej političnega dela, kajti čas za sestanke ni primeren zaradi dopustov zaposlenih, na kmetih pa zavoljo največje delovne sezone.
Izvršilni odbor'je obravnaval
Vabijo Tita
tudi program večjih proslav, ki bodo letos povečini ^upno organizirane s črnomaljsko občino
in bodo trajale v poletnem in jesenskem času. V septembru, ko bo jubilejno srečanje borcev 15. brigade in ostalih, ki so v času NOB partizanili po Beli krajini, nameravajo ur^no povabiti medse tudi tovariša Tita. Upajo da ne bo odrekel.
V__________________________________>
NA PROSLAVO V KOSTANJEVICO
1. julija, ko bo v Kostanjevici največja dolenjdca proslava v počastitev 400-letnice kmečkih uporov, bodo tudi za občane metliške občine organizirali udeležbo. Socialistična zveza in sindikat menita, da bosta zbrala najmanj za 2 avtobusa udeležencev. Vabljeni so predvsem kmetje, pa tudi samoupravljalci iz delovnfli kolektivov.
TOKRAT JE ŠLO
Večerna osnovna šola, ki jo je organizirala v Metliki Delavska univerza, je pred kratkim končala pouk. Osmi razred je obiskovalo 24 učencev, od teh je večina izdelala. Za učence je bilo večerno šolanje dokaj naporno, saj so ga opravljali poleg rednega dela v službi. Kljub temu so zmogli. Zanimivo je, da je večina osmošolcev izjavljala, da s tem učenja zanje še ni konec. Odločili so se za nadaljnje šolanje.
NI VELIKO
S sprejemanjem novih članov v vrste Žvpze komunistov v metliški občini ne morejo biti zadovoljni, kajti po Titovem pismu je bilo kljub povečani dejavnosti na vseh območjih na novo sprejetih le 25 članov. Pohvalno pa je, da je med novimi komunisti 16 žensk in več kot polovico neposrednih proizvajalcev.
Uničena garda
V	Gračaricali bo septembra proslava
France Sega-Jurćkov iz Grčaric je predsednik odbora, ki pripravlja proslavo 304etnice uničenja plave garde (v Grčaricah), 70-letnico gasilstva v Grčaricah in še nekaterih drugih jubilejev.
France Šega: ,^^13 našo proslavo še posebno vabimo vse borce, ki so sodelovali pri napadu na Grčarice.^
Povedal je, da bo proslavljanje potekalo predvidoma tako:
8. septembra bo v Grčaricah kulturni večer, na katerega bodo povabili pisatelja Miška Kranjca, ki v romanu „Za svetlimi obzorji" opisuje tudi dogodke v Grčaricah. Nastopili bodo tudi pevci iz Dolenje vasi in še kdo. Razen tega bo tega dne improviziran napad na Grčarice, ki ga bo izvedla teritorialna enota SLO, zvečer pa bodo kurili kresove oziroma taborne ognje.
9. septembra bo gasilska parada in glavna proslava, na kateri bo predvidoma govoril Franc Šetinc. Takrat bodo podelili domicil bivšemu ribniško-kočev-skemu okro^u, ki je segalo od Barja do Kolpe.
J. P.
Milijone za pitno vodo
šest hiš bo kmalu dobilo vodo
„Ce bomo julija ali avgusta dobfli vodo, bomo lahko zadovoljni," je povedal predsednik za gradnjo vodovoda v vasi Gorenji Lazi v ribniški občini Franc Šilc.
Tajnik odbora je Jože Rigler, kije najstarejši vaščan (72 let) in ,Je najboljši za nabavljanje in fehtanje", so povedali drugi, ki mu zaupajo pota na občino in po podjetjih.
„Ce bi vsak prispev^ za svojo vas toliko kot tile ljudje," je povedal
■ Is
RAZVILI BODO PRAPOR
Za novim gasilnim domom bodo dobili gasilci v Vinicah-Zapotoku še nov društveni prapor. Razvili ga bodo 1. julija popoldne, ko bodo slavi-U 50-letnico gasilskega društva. Ob tej priložnosti bo zbor gasilcev iz vse občine in izveden krajši kulturni program. Gasilci na Vinicah in v Za-potoku se na ta jubilej vestno pripravljajo. Po proslavi bo vrtna veselica.	-r
Vaščani Gorenjih Lazov v ribni-^ občini si grade vodovod, pri čemer jim je zelo pomagala tudi vojaška enota iz Ribnice. Na sliki so vaščani, s katerimi, smo se pogovaijali ob dehio že zasutem jaricu z vodovodnimi cevmi.
SPET SREČANJE BRATOV
V	Sodražici bo 1. julija živahno: že dopoldne bo prišlo okoli 300 gostov iz pobratene krajevne skupnosti Poljane iz Ljubljane. To bo prvi množični obisk Poljancev, odkar sta se krajevni skupnosti Sodražica in Poljane pobratili. Namen obiska je, da se prebivalci obeh krajevnih skupnosti bolj seznanijo. Srečanje bodo združiU s prijetnim. Organizatorji v Sodražici pripravljajo za goste in vse, ki bodo 1. julija prišli v Sodražico, prijetno razvedimo in zabavo.
nekdo, kije posegel v razgovor, „po- -tem bi bila v Jugoslaviji že blaginja. Voda bo le za 6 hiš, pa so opravili sami del v vrednosti 80.000 din (8 starih milijonov!), preden so se sploh upaU zaprositi še občino in dnige za pomoč."
Sami so zabetonirali tudi zajetje in dva vodna zbiralnika. Vodo bodo dobivali iz izvira Bič, ki je 500 m pod vasjo. Delati so začeU pred letom dni.
J. p.
Upokojenski drobiž
REKREACIJSKI DODATEK dobe upokojenci tudi letos. Znaša 225 din.
DOM UPOKOJENCEV - Lastnega doma upokojenci ne bodo imeli. Ker je premalo denarja, bodo postavili skupen dom z borci. Pomagal bo tudi občinski solidarnostni 'sklad. V domu bo upokojencem na razpolago nekaj enosobnih stanovanj; dobili jih bodo najpotrebnejši. Kdor ga želi, mora v društveno pisarno na razgovor.
PRVI IZLET — 17. junga smo se popeljali odborniki vseh treh občinskih podružnic upokojencev na izlet na Gorenjsko. Naslednji naš izlet za vse članstvo bo v nedeljo, 1. julija, ko si bomo ogledali Dolenjsko. V Kostanjevici se bomo udeležili proslave kmečkih puntov. Društvo Loški potok ima že prijavljenih za poln avtobus, Ribničani pa tudi ne bodo zaostajali.
OBISKALI NAJSTAREJŠE -Naša želja, da bi organizirali sreča-, nje najstarejših občanov, starih preko 80 let, se ni posrečila. Zaradi bolezni in slabega počutja večina povabljencev ni mogla na pot. Zato smo jih predstavniki društva upokojencev obiskali ter jim zaželeli zdravja v naddjnjem življenju v domačem krogu. Vsi so bili obiska veseli. V kratkih, prisrčnih pogovorih smo veliko zvedeli iz nj^ovega dolgega življenja. Kolikor obiskov, toliko romanov smo slišali. Tudi pokarali so nas, da se drugje bolj zanimajo za stare kot v ribniški občini. Zato smo sklenili, da se bomo poslej vsako leto spomnili naših najstarejših članov.
V. P.
REŠETO
Vse je odvisno od ljudi
občan
vprašuje
Pomembna je organiziranost, pa tudi sposobni kadri - O obveščanju spet ničesar
Razprava o organiziranosti in nadaljnjem razvoju SZDL v Sloveniji poteka tudi v kočev^i občini. Medtem ko so nekateri menili, naj bi bila organiziranost čimbolj preprosta, da bo razumljiva vsem ljudem in bo vzbujala njihovo zanimanje, pa so spet drugi poudarjali, da bo SZDL, taka, kot je predvidena v tezah, zelo močna.
Delo vsakega društva, o^anizacije in tudi SZDL pa je odvisno predvsem od tega, kakšni ljudje jih vodijo. Ce so v vodstvih sposobni in delovni ljudje, potem organizacija dela, sicer spi.
Najpomembnejša je dobra organiziranost SZDL na območju krajevnih skupnosti. Tu namreč ljudje žive, delajo, izkoriščajo prosti čas. Zato mora biti organiziranost taka, da bodo občani Is^ko čimbolj vplivali na vse, kar jih zadeva.
TRŽAČANI GOSTOVALI
Člani stalnega slovenskega gledališča iz Trsta so 29. maja uprizorili v Šeškovem domu v Kočevju veseloigro Vojmila Rabadana „Kadar se ženski jezik ne suče". V slovenščino je igro prevedel Mirko Mahnič. Igralci so kočevsko občinstvo zelo presenetili z izredno dobrim nastopom in dovršenim igranjem. Za gledalce je bila igra lepo kulturno doživetje.
KLJUB TEŽAVAM USPEH
Šolsko športno društvo „Pionir" Koče>je je 14. junija priredilo telovadno akademijo. Vse je bilo pripravljeno za akademijo na prostem, ko se je ulil dež, ki je nato močno padal do večera. Zato smo morali vse prenesti v dvorano doma telesne kulture. Ko se je akademija začela, se je sredi programa pokvaril m^ne-tofon, še pred tem pa je zmanjkalo električnega toka. Kljub težavam pa je akademija kar zadovoljivo uspela.
DOLGA MALA ŠOLA
Že ta mesec bodo v osnovni šoli Kočevje vpisovali otroke v prvi razred za šolsko leto 1974/75. Vzrok, da bo vpis kar več kot leto pred vstopom šolarjev v 1. razred, je, da se bo že 1. septembra začela zanje mala šola, ki bo trajala vse šolsko leto. Predvidevajo, da se bo vpisalo v 1. razred okoli 150 otrok.
Kot je že običajno, pa v razpravah niso posvetili pozornosti načinu obveščanja, odnosu SZDL do sredstev obveščanja, čeprav so tudi nekateri časopisi glasila SZDL in čeprav je v tezah tudi delno - verjetno premalo - poud^ena odgovornost SZDL za delovanje obveščanja.
Ob zaključku naj povemo, da nekateri starejši politični delavci, ki so tudi prispevali precej za naš splošni napredek, zaradi hitrih sprememb („niti dvoje volitve niso potekale enako") zabijajo stik z današnjimi borci v ppHh vrstah.
J. P.
VODO KRADEJO
Prebivalci Oneka pri Kočevju bi morali piti z gnojnico pomei^-no vodo, vendar se znajdejo tako, da kradejo pri Združenem KGP vodo, ki je namenjena za živino. Že v drugi vodnjak, ki so ga očistili, jim je vdrla gnojnica.
Ta nekoliko čudna kraja sicer še ni prišla pred sodišče, pač pa so o njej razpravljali že na aktivu komunistovAielavcev občine Kočevje in na zadnji seji občinske konference ZK.
Krajevna skupnost Rudnik-Šalka vas-Onek-Cvišlaiji zadeve ni mogla rešiti, čeprav so predstavniki iskali pomoč na občinski skupščini in pri ZKGP. V predpisih dajemo vedno večji pomen krajevni samoupravi, v praksi pa krajevna skupnost občanom skoraj ne more zagotoviti pitne vode.
Žalostno je, če pitne vode za prebivalce majhne vasi ni mogoče zagotoviti s pomočjo krajevne skupnosti ali s pomočjo podjetja (ZKGP), pri katerem so zaposleni prebivalci te vasi.
J. P.
NI ENAKOPRAVNOSTI
Kočevske žene so se spet zavedele, da ni enakopravnosti, ko so prebrale plakat, ki je vabU na nogometno tekmo Partiz^ (Beograd):Kočevje 22. junija. Na njem je namreč pisalo, da je vstopnina za moške 20 din, za ženske (in vojake) pa le 10 din. Govorile so, da se bodo pritožile zaradi zapostavljanja in očitnega podcenjevanja. Ce so to res tudi izpeljale, pa nam ni uspelo zvedeti.
Fmedved odgovarja
— Zakaj piše v NAMI, da je odprta od 8. ure do 19. ixre zvečer?-
- Zato, da ne bi kdo mislil, daje odprta do 19. ure zjutraj.
DROBNE IZ " KOČEVJA
PROSTAŠKO PREKLINJANJE se je med mladino v Kočevju tako razpaslo, da bo treba nekaj ukreniti.
Ni razlUce med fanti in dekleti. Preklinjajo v lokalih, pred šolo ali na tortnih igriščih. To je prava besedna pomograilja! Možatost podkrepljujejo še s kajenjem. Za nedostojno vedenje bi jih morali prijavljati sodniku za prekrške in opozarjati starše.
KRAJE AVTOMOBILSKIH DELOV na parkiriščih so vedno pogostejše. Po vsej veijetnosti dela to neicdo, ki si tako popravlja ali pripravlja avto ter si znaša skupaj potrebne dele. Tat, ki je v petek po polnoči ,iUradoval" okoU doma telesne kulture in nesel ukradene svetilke mimo stadiona, je bU opazovan, zato upamo, da bodo kraje km^u pojasnjene.
NEPREVIDNA VOŽNJA z mopedom po mestu, je vsekakor, če sopotnik na zadnjem sedežu drži v roki dve kosi, in to z ročaji vred! S takim početjem bi lahko povzročila ta dva kosca-mopedista hudo nesrečo. Kje so prometniki?
NESNAGA se nabira ob podpornikih mostov na Rinži. Nekateri kljub prepovedi še vedno mečejo smeti v strugo. Tako Rinža spet postaja smetišče. Na stebre mostov bi bilo potrebno pritrditi ščitnike, ob katerih bi nesnaga odplavala po strugi. Končno pa bi vendar že mo-rali strogo kaznovati vse, ki bi se jim dokazalo, da so odvrgli smeti v Rinžo, To velja tudi za podjetja, ki spuščajo v strugo onesnažene odpadne vode.
OTROCI V MARICI - Na osnovni šoli so osmi razredi končali pouk. Priredili so poslovilno popoldne, vendar se je za nekatere končalo klavrno. Mimoidoči so videli, da so iz šole miličniki pripeljali neke fantiče in jih odpeljali z „marico".
KOfiEUSKE NOUIGE
18 SMRTNIH IZIDOV
V	brežiški občini se je lani na cestah smrtno ponesrečilo 18 ljudi. Med žrtvami je bilo sedem potnikov v motornih vozilih, trije vozniki osebnih avtomobilov, 1 voznik motornega kolesa, 1 mopedist, 2 kolesarja in 4 pešci. Razen tega je bilo ranjenih lo pešcev, 12 mopedistov,
11	kolesarjev, 4 vozniki motornih koles, 33 voznikov osebnih avtomobilov in 48 potnikov.
DO SEDME URE PREPOVED
Brežiška občinska skupščina je na seji 14. junija sprejela odlok o prepovedi jutranjega točenja alkoholnih pijač. Prepoved velja za čas od četrte do sedme ure zjutraj. Z aUco-holnimi pijačami gostinci lahko izjemoma postrežejo ta čas gostom, ki pri njih prenočujejo.
NOVO V BREŽICAH
URE ZA STRANKE - Upravni organi občinske skupščine sprejemajo stranke v poletnem času ob sredah od 6. do 16. ure, ob petkih od
6.	do 14. ure, V sprejemni pisarni se lahko oglasijo od začetka do konca delovnega časa vsak delovni dan, na referatu za promet in na matičnem uradu v ponedeljek in torek od 8. do 12. ure ter v sredo in petek, dokler traja delovni čas.
KAKO DO VREDNOSTI. Pri merilih za določitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj bodo odločilni tile elementi: vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe, funkciond-nost stanovanja, polažaj stanovanja v zgradbi, starost in obrabljenost stavbe ter morda še kaj, kar vpliva na uporabno vrednost stanovanja.
KJE SO PROGRAMI. Ko delovne organizacije planirajo svoj r^voj, pozabljajo na to, da so ljudje njegov sestavni del, torej bi morale obvezno vicljučiti v programe potrebe po novih ljudeh. Na to pomanjkljivost jih je pred kratkim opozorila občinska skupščina in jih spomnila tudi na spoštovanje dogovora o kadroval politiki in njej ustreznem štipendiranju mladih strokovnjakov.
FLUOROGRAFIRANJE. Od drugega do trinajstega julija bo v brežiški občini obvezno slikanje pljuč za vse prebivalce, rojene od 1949. leta dalje. Po slikanju se morajo na kontrolni pregled odzvati vsi tisti občani, ki bodo prejeli poziv. Kdor se kljub vabilu fluorografiranja ne bo udeležil, bo plačal denarno kazen do 300 din.
breMke vesti
/
Brežiški grad bo dobil lepšo zunanjo podobo. Obnovili bodo tri stolpe ter severno in severovzhodno fasado. Za to obsežno delo se je z izvajalcem Francem Čaksom dogovoril še pokojni ravnatelj Posavskega muzeja prof. Stanko ^aler. Nadzor nad obnovo ima inž. arh. Franc Filipčič, ki je bil imenovan za vršilca dolžnosti ravnatelja. Delo bo financirala temeljna kulturna skupnost, soudeležbo pa pričakujejo tudi iz republiških virov. (Foto; J. Teppey)
Kadar je za botra alkohol
človeku zastane dih, ko sliši, koliko alkoholikov je med nami. V Sloveniji jih je 30 tisoč, v brežiški občini jih imajo m seznamu 150, vendar so to le najtežji primeri. Našteli bi jih torej lahko več , zato je zaskrbljenost zaradi alkoholizma opravič^iva. Pri občinski konferenci SZDL je bil že ustanovljen koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu, da bi bilo ukrepanje kar najbolj učmkovito.
Zadnje čase so poslali iz brežiške ostaU so doma. Večinoma so ti otro-občine na zdravljenje 15 alkoholikov. Pri nekaterih so uspehi zadovoljivi, pri nekaterih pa se stanje ni izboljšalo. Pričakovati je, da bodo kmalu tudi v Posavju ustanovili klub zdravljenih alkoholikov, ker je teh že precej. Od njihove lastne volje in prizadevanja ožjega in širšega okolja je odvisno, če se bodo za trajno odpovedali pitju alkoholnih pijač.
V	družinah alkoholikov je po dosedanjih podatkih okrog 50 otrok z osebnostnimi in vedenjskimi motnjami. Nekaj jih obiskuje posebno šolo, nekaj jih je v zavodih.
ci materialno slabo preskrbljeni in podhranjeni. Nekatere so morali dati celo v rejo tujim družinam. Okrog trideset otrok, katerih oče ali mati pijeta, prejema družbeno pomoč. Socialno varstvena služba občinske skupščine jo nakazuje bodisi šoli, bodisi skrbniku ali krajevni skupnosti, da oskrbijo prizadetim otrokom potrebno obleko in prehra-no.
Zaradi alkoholizma narašča tudi število razvez. Med dvajsetimi, kolikor jih je na leto, vsaj desetim botruje pretirano uživanje alkohola enega ali obeh zakoncev.
Kri za sočloveka
Martin Klemenčič: 50-krat daroval kri!
Predsednik sevniške organizacije Rdečega Icriža je doma skoraj uro hoda iz mesta, na Dro-žanju. Spada, med najzglednejše krvodajalce v občini. 10. in 11. juUja bo v sevniškem gasilskem domu spet redna krvodajalska akcija, naslednji dan pa v Krmelju. Martin daruje kri ne glede na krvodajalske akcije. To dela že 30 let.
Najdete ga kadarkoli za okencem pisemskega oddelka sevniške pošte. Nasploh je družaben in ga ni težko zaplesti v pogovor. Ko pa nanese beseda na njegov prispevek krvodajalstvu, postane redkobeseden. ,^o enkrat začneš, moraš dati, to postane duševna potreba," pravi.
-	Zakaj odziv v sevniški občini vseeno ni večji? — nas je zanimalo.
„Dosti pripomore zgled. V krmeljski Metalni daje kri tudi direktor, zato imajo tam dosti krvodajalcev, uspešni pa so tudi pri drugih akcijah Rdečega križa. O tem je treba tudi več pisati."
Martin je v minulih 30 letih dal že najmanj 20 litrov krvi. Zaradi tega se ne počuti nič slabše, še vedno jo je pripravljen dati. Vedno skuša zastaviti besedo, da bi še koga pridobil za to humano akcijo.
A. Ž.
Prostih 200 delovnih mest
Več skrbi za tiste, ki težko najdejo kruh
USPEL NASTOP
Cez poletje bo v telovadnici sev-niškega Partizana mirneje do ponovne vadbe 17. septembra. V torek, 19. junija, so se občinstvu predstavile vse telovadne vrste z uspelo akademijo. Spomladi je telovadilo tudi do 200 mladih. Denar za nabavo ne-kate;^ nujnih pripomočkov je bil dobro naložen. Marsikaj bi še potrebovali. Tla v dvorani in na odru terjajo obnovo.
Na seji zbora delovnih skupnosti sevniške občinske skupščine zadnje dni maja so odborniki ugotavljali precejšnje število nezasedenih delovnih mest v občini. Ker so se te ocene razlikovale, nekateri so navajali celo števila o 400, so zahtevali od zavoda za zaposlovanje nadroben pregled. Podatki, ki jih je zbral Jože-Jeke, znižujejo ta predvidevanja vsaj za polovico.
Odstotek brezposelnih glede na število prebivalstva v občini je med najnižjimi na območju celjskega Komunalnega zavoda za zaposlovanje
-	znaša le 0,76. Na celotnem območju znese 0,9 odst. Glede našte-. vilo zaposlenih je v občini 3,5 odst. brezposelnih. Trenutno imajo na zavodu prijavljenih 142 nezaposlenih. Tu so všteta še dekleta, ki so na pri-učevanju, čeprav imajo delo pravzaprav že zagotovljeno. Lani je bilo število brezposelnih večje za 55, predlani pa celo za 129! Zadnja tri leta pada tudi število delavcev, ki si iščejo kruh v tujini; predlani jih je še odšlo 36 (10 žensk)', lani 20, letos do konca maja le 6.
Kaj pa potrebe po delavcih? Sev-niško gospodarstvo bi potrebovalo 117 nepriučenih delavcev, od tega kar 75 žensk. S poklicno šolo bi potrebovali 24 delavcev, od tega k^ 15 ključavničarjev, 28 s srednjo šolo, med njimi kar 10 ekonomskih tehnikov in 9 konfekcijskih tehnikov. Z vigo šolo bi potrebov^ 21 sodelavcev, večinoma prosvetnih delavcev. Najbolj iskani so slavisti. Iščejo tudi 7 strokovnjakov z visoko izobrazbo.
STILLES:
O	TOZD ŠE PRED DOPUSTI
V	okviru matičnega podjetja SLOVENIJALES so začeli uresničevati ustavna dopolnila že zgodaj. Sevniški STILLES posluje v glavnem že doslej močno samostojno. Zakon sicer predvideva nove akte, utemeljitve za in proti ustanovitvi TOZD. Te dokumente pripravljajo sedaj pospešeno. V glavnem naj bi bili ustanovitveni akti za temeljno organizacijo združenega dela končani že pred dopusti.
MALKOVEC: KOTIČEK ZA SESTANKE
Malkovški mladinci so že pričeli obnavljati nekdanjo kušilnico. Urejena zgradba bi lahko služila mladini, ravno tako pa tudi organizacijam za sestanke. Zato je gasilsko ^štvo Tržišče mladim tudi odstopilo prostor.	L.	U.
Vežina tistih delavcev, ki jim zavod ne more najti zaposlitve, so delovni invalidi (17). Povpraševanje po delavcih teče po strogih zahtevi: konfekcijska industrija želi npr. le mlade do 27 let, zato starejše ženske še vedno težko najdejo zaposlitev v občini. Da bi našli kruh tudi za take, potrebuje zavod razumevanje vseh v občini.
A. ŽELEZNIK
Drobne iz Tržišča
LETOS SEDEM VODOVODOV
-	Na prvi seji koordinacijskega odbora SZDL v Tržišču so ugotovili, da bodo vodovodi, ki jih gradijo letos, zajeli kar 10 naselij. Predračum napovedujejo, da bodo te gradnje veljale 700 tisočakov, delo občanov seveda ni računano. Krajevna skupnost naj bi tudi letos pomagćda v glavnem tistim, ki so pri delu najbolj prizadevni in prispevajo največ. O tem bo moral v kratkem odločati svet krajevne skupnosti. Že sedaj je jasno, da bo občinska pomoč kra- . jevni skupnosti Tržišče zdaleč premajhna, zato bi bila potrebna dodatna pomoč.
GASILCI ZA PRAPOR - Tržiški gasilci želijo letošnjo 20-letnico obstoja društva počastiti z razvitjem svojega prapora. Priredili bodo zbiralno akcijo. Prapor naj bi razvili na slavju že v mesecu avgustu.
NEGODOVANJE VINOGRADNIKOV - Člani sveta krajevne skupnosti in občinske skupščine s tega območja so kritično ocenih odlok sevni^e občinske skupščine
o	plačevanju prometnega davka za vino. Vinogradništvo v teh krajih si je zadnja leta komaj malo opomoglo, zato menijo, da ni potrebno, da spet prihajajo komisije popisovat vino v Ueti. Ljudje menijo, da je odlok odveč, saj bo tisti, ki bi vino prodal, zanj plačal tudi prometni davek.
RED NA POKOPALIŠČU - Se to poletje bo treba poravnati vrste in urediti mrtvašnico. Nekateri svojci so tako malomarni, da že lep čas niso plačali borih 15 dinaijev" letn^a prispevka za grob. Ce te obveznosti ne bodo poravnali, bo krajevna ^upnost prisiljena takšne grobove do letošnjega 1. novembra zravnati, saj tako primanjkuje prostora za redne grobarine.
SBVKI^LI VKNTKII
Vsak občan vsaj enkrat v življenju [ Trimo: dražijo jim surovine
Krvodajalci, danes in jutri še traja akcija za odvzem l<rvi - V kršl<i občini so si zagotovili rezervo krvne plazme za primer množične nesreče
Letos poteka dvajseto leto, odkar je Rdeči križ Slovenije prevzel organizacijo krvodajalskih akcij kot svojo redno dejavnost ter obvezo do družbe. Od skromnih začetkov se je krvodajalstvo razvilo v obsežno dejavnost, v kateri sodeluje leto za letom na tisoče Iju^, ki darujejo blizu 25 tisoč litrov krvi. To uvršča Slovenijo po številu krvodajalcev med prve dežele na svetu. Med krvodajalce je od leta 1953 vpisanih več kot 400.000 občanov, kar pomeni, da je vsak četrti Slovenec vsaj enkrat dal kri
Razgovor o gospodarjenju s Francem Šetincem
Tudi v občini Krško lahko opazimo viden napredek. V letu 1972 smo presegli plan za 13 odstotkov. Odvzema se je udeležilo 1399 občanov. Ker smo presegli plan, smo lahko nabavili drugih 25 kompletov suhe krvne plazme za razervo v občinskem merilu, tako imamo v primeru kakršnekoli množične nesreče zalogo 50 kompletov za lastne potrebe. Plazmo hranimo v novomeški bolnišnici.
DIREKTORJI
V	KOSTANJEVICI
Nocoj se bo v kostanjeviškem gradu sestal aktiv direktorjev, članov ZK v krški občini. Ocenili bodo položaj gospodarstva v občini po letošnjih petih mesecih, razpravljali o medsebojnem sodelovanju delovnih organizacij in srednjeročnem razvo-
KRŠKE NOVICE
OTROSKA LETOVANJA - V Materadi pri Poreču je do nedelje letovala skupina malčkov iz vzgojno-	;
varstvenih ustanov krške občine, ki	|
jo je že zamenjala skupina otrok iz kr^e osnovne šole.
SLOVESEN SPREJEM - V ponedeljek popoldne so v Krškem slovesno sprejeli v Zvezo komunistov več kot sedemdeset delavcev in dijakov zadnjih letnikov krškega šolskega centra.
PRVI GRADNJI - V pripravah na gradnjo prve jugoslovanske jedrske dektrarne so v Krškem te dni odprli dve gradbišči. Za zaposlene v tem energetskem gigantu so že pričeli graditi stanovanjski blok, poleg tega pa so postavili temelje za provizorij, kamor bodo preselile pisarne.
Zdravstvo je živo zainteresirano, da je zbiranje krvi organizirano učinkovito, da je dotok krvi enakomeren, da se zagotovijo potrebne zaloge in da se kri kar se da smotrno uporabi.
Navajamo samo nekaj številk, ki dokazujejo, s koUkšnim razumevanjem so nekateri kolektivi sprejeli krvodajalsko akcijo:
v 40-članskem kolektivu TSS je darovalo kri 15 delavcev (166 odstotkov plana), v 36-članskem kolektivu osnovne šole Senovo 11 delavcev (138 odst. plana), v 1181-članskem kolektivu celuloze 278 delavcev (110 odst. plana) in v 420-članskem kolektivu Kovinarske
120 delavcev ali 129 odstotkov plana.
Lahko bi pohvalili še več podjetij, v katerih se organizatorjem prisrčno zahvaljujemo za razumevanje in pomoč v našem imenu in v imenu vseh tistih, ki so kri prejeli. Posebna zahvala pa velja vsem krvodajalcem, tihim in skromnim, ki so s krvjo darovali tudi del sebe in je od njih vendarle odvisno prenekatero življenje. Želimo, da bi v bodoče prihajalo na odvzem krvi še več novih krvodajalcev, zlasti tistih, ki še nikoli niso dali krvi pa jo bodo že jutri lahko potrebovi^. Vključiti bi morali predvsem več voznikov motornih vozil.
Krvodajalska akcija v krški občini poteka že dva dni.
Danes, 28. junija, bo od 7. do 14. ure odvzem krvi v zdravstvenem domu v Kostanjevici,
jutri, 29. junija, pa od 5. do 15. ure v Celulozi v Krškem.
OBČINSKI ODBOR RDECEGA KRIŽA KRSKO
S 1. junijem so železarne podražile železo za 16 odst.
KRŠKI TEDNIK
Učenci krške osnovne šole čakajo, da jih bo kombi odpeljal proti Pijavškemu. Radostni se poslavljajo od šole, saj se jim obetata dva meseca brezskrbnih počitnic. (Foto: Jožica Teppey)
Ujma nad Laknicami
Le nekaj trenutkov je bilo treba, da je bil uničen dobršen del truda kmetov v Dolenjih Laknicah, Celovcu, Strmcih in Cužnji vasi v četrtek, 14. junija. Karel Gregorčič, kmet iz Spodnjih Laknic, pravi, da je toča pobelila travo kot sneg pozimi.
Razdejanje je vidno še teden po neuqu. Karel Gregorčič pripoveduje, da se avtomobili še vedno ustavljajo ob cesti, ljudje gledajo in sprašujejo, kaj jih je prizadelo. „Največja škoda je na žitu, koruzi in seveda v vinogradih," pravi. „Pri fižolu, kjer je bilo po 15 in več poganjkov, marsikje še enega ni. Tudi krompirju je stolklo stebla; vprašanje je, kako se bo obrastel. Tolklo je po pasovih, na enem kraju vinograda mi je uničilo vse. Toča je padala v dokaj ozkem pasu, niso je imeli v v Srednjih Laknicah ali Zburah.“
Kmetje so škodo prijavili. Upajo, da bodo imeli vsaj davčne olajšave. Skoraj nihče rii imel zavarovano proti toči. „Kdo bi računal na kaj takega? Sicer pa za to zavarov^je tudi niliče ne pride,“ je dejal Karel Gregorčič. Škoda pa se ne bo poznala le letos.	^	^
Čeprav vlada domala vso pomlad mrtva sezona za prodajo investicijske opreme, kamor spadajo tudi tipske dvorane, ki jih izdeluje TRIMO, so doslej členili za 500 milijonov dinarjev pogodb, letni načrt pa predvideva le 350 milijonov več.
Komunisti TRIMA so sekretarja sekretariata ZKS Franca Šetinca seznanili na sestanku v tovarni 19. junija še z drugimi vprašanji. Zadnja leta se je podjetje razvijalo z veliko naglico, proizvodnja se je vsako leto večala za 65 do 70 odst.! Zaradi potreb po obratnih sredstvih predvidevajo z načrtom za letos le 25-odst. porast proizvodnje. Po zaključnem računu so dosegli pravo razmeije lastnih obratnih sredstev, kot to določa zakon. Položaj se je v začetku leta poslabšal. K temu so dosti pripomogle težave s kupci, ki so jim konec maja dolgovali 120 milijonov dinarjev. V TRIMU menijo, da je za- • konodajalec postavil prekratko obdobje za odpis terjatev. Za investicijsko opremo je namreč plačilni rok 90 dni izredno kratek; zaradi 25-odst. odpisa konec marca so izgubili kar 2,11 milijona dinarjev. Do nedavnega jih je oviral tudi slab odnos bank; drugi proizvajalci so lahko kreditirali kupce, sami pa tega niso mogli.
Podjetje si prizadeva pridobiti potrebne strokovnjake in delavce, to pa je izredno težavno. Letos so se obrnili na domače osnovne šole, uspeh pa je bil klavrn; pridobUi so le pet vajencev.
Komunisti TRIMA so s tov. Šetincem pregledali še delo političn^ organizacij v tovarni in izvajanje ustavnih dopolnil. „To delo bo plodno le, če bo pripomoglo tudi k spreminjanju odnosov," je dejal tovariš Šetinc.
A. ŽELEZNIK
ZAENKRAT PRVI MIRENČANI
Na zadnjih praktičnih izpitih rezervnih vojaških starešin pri samostojnem reševanju taktičnih nalog in orientacijskem pohodu je zbrala največ točk ekipa Mirne. Občinsko tekmovanje pa bo na dan borca 4. julija na Medvedjeku, kjer bodo l£^-ko druge ekipe nadomestile zamujeno.
ZA DAN BORCA NA MEDVEDJEK
Osrednja občinska proslava v počastitev dneva borca bo letos 4. julija na Medvedjeku pri Velikem Gabru na kraju, kjer se je leta 1972 druga grupa odredov NOV in POS bila z Italijani. Priredili bodo patruljni pohod članov rezervnih vojaških starešin, mladine, krajevnih skupnosti in drugih organizacij izpred spomenika padlih borcev v Veliki Loki. Cilj bo na vriiu Medvedjeka. Partizanske patrulje domicilnih enot članov Zveze združenj borcev trebanjske občine in 2. grupe odredov se bodo zbrale pri spomeniku pod Medvedjekom 4. julija ob 11. uri.
PRIZNANJE ZA DANO
Minuli teden so Beograjčani p<> delili mirenski tovarni DANA letošnjo zlato nagrado Beograda za sadni sok „Ananas coctail“. Prireditev je vsakoletno ocenjevanje beograjskih potrošnikov za pijače, ki so v prosti prodaji po beograjskih trgovini.
IZ KRAJA v KRAJ
MOKRONOG:	ZADNJA	NE-
ASFALTIRANA ZAPLATA - Ko bo krajevna skupnost s pomočjo občanov asfaltirala ulico mimo obrata za predelavo plastike do prosvetnega doma, bodo v trgu v glavnem asfaltirane vse javne površine. Neurejena ostane le ploščad pred ISKRO. Ne bi bil čas, da za to poskrbi ISKRA, ki doslej še ni pokazala razumevanja za urejanje kraja? PONIKVE: KRST GASILSKEGA AVTOMOBILA - V nedeljo bodo gasilci slavnostno izročili namenu nov gasilski kombi. Pokrovitelj prireditve bo direktor TRIMA Ivan Gole.
STEFAN:	ASFALTIRANJE
LEPO NAPREDUJE - Občani so zddovoljni z delom ljubljanskega Cestnega podjetja pri modernizaciji ceste iz Trebnjega do Štefana. Kot se sliši sedaj, naj bi preostali odsek do Pljuske nadaljevali Novoineščani. Občani upajo, da bo šlo tudi naprej tako dobro.
MIRNA: KORISTNA AVTOBUSNA ZVEZA - Xjubljanski VIA-TOR je odprl novo avtobusno progo Ljubljana - Šmarješke toplice. Avtobus prihaja zjutraj na Mirno od
7.20	in gre nazaj proti Ljubljani ob
18.	uri. Doslej v tem času ni bilo primerne zveze z Šentrupertom in Mokronogom.
TREBANJSKE NOVICE
SL 26 (1213) - 28. junija 1973
DOLENJSKI LIST
27
Mladi berejo, starejši služijo
Analiza ankete Ljudske knjižnice v Kočevju, ki je bila izvedena letos, je pokazala prav nasprotno sliko kot evidentiranje za voljene funkcionarje, namreč, da je med bralci največ mladine in žensk
Nedavna anketa Ljudske knjižnice v Kočevju je pokazala, daje mad polovico bralcev iz vrst mladine od 15. do 20. leta. Odstotek mladine bi bil še veliko ..ViVjBČji, če bi obravnavali ^uidsko knjižnico kot celoto, pravi skupaj z oddelkom za mladino do 15. leta, ki ima kar 500 stalnih bralcev, kateri preberejo na leto preko 25.000 knjig.
Najmanj je bralcev v starostni skupini od 31. do 40. leta — le 9,5 odstotka. Po spolu prevladujejo ženske (66,9 odstotka).
Sestav obiskovalcev po izobrazbi nam je pokazal, da je najmanj bralcev med občani, ki nimajo končane
osnovne šole. (1,5 odstotka). 60 odstotkov delavcev v občini Kočevje je brez končane osnovne šole. Med njimi bi radi pridobili čimveč bralcev. Zato iščemo stike s sindikalnimi podružnicami po podjetjih. Doslej nam je uspelo pridobiti za so delovanje TRIKON, MELAMIN, Združeno KGl^ SGP ZIDAR in SDK Kočevje. Člani teh sindikalnih podružnic si lahko brezplačno izposojajo vse naše knjige.
Vprašalnik je pokazal, da 49,6 odstotka bralcev obiskuje razne srednje ali višje šole. Za njihove potrebe bomo kupovali več strokovne literature. Zanimiva je tudi ugotovitev, da največ bralcev prebere na mesec več kot 6 knjig in le 4,5 odstotka bralcev prebere samo 1 knjigo na mesec.
Odgovori na vprašanje, zakaj berejo, so pokazali, da ljudje večinoma zaradi želje po spoznavanju sveta in življenja ljudi, da se ob knjigi izobražujejo, čustveno uživajo, zabavajo. Le 4,8 6dstotka jih bere zato, ker to od njih zahtevajo ali pričakujejo drugi. Anketa je tudi pokazala, da velika večina članov knjižnice knjige . tudi sama kupuje, kar je v nasprotju s tezo, češ da ljudje, ki si knjige izposojajo, sami ne kupujejo. Z izbiro knjig ni zadovoljnih le 1,5 odstotka ljudi. Glede uporabnosti katalogov pa se je največ btalcev odločilo za sezname po naslovih dej.
Na vprašanje, ah so za uvedbo članarine namesto sprotnega plačevanja izposojnine, se je 68,9 odstotka odločilo za članarino, ostali pa so bili proti njej. Zelo nas je presenetilo, da se je celo 32 odstotkov vseh anketiranih dijakov oz. študentov odločilo proti uvedbi članarine.
Bralci so dali več predlogov za naročanje revij. Nekatere od teh bomo upoštevali že v letu 1974. Nekateri bralci bi radi več nasvetov pri izbiranju knjig. To željo jim bomo lahko izpolnili šele v drugi polovici leta 1974, ko bo naša štipendistka končala šolo. Pri sedanji izposoji preko
21.000	knjig na leto na zaposlenega smo žal prisiljeni delati z bralci bolj rutinsko.
Sicer pa je večina bralcev z delom knjižnice zadovoljna. Ena izmed pohval pravi:	„Dobim	vse, kar
iščem, tudi kmalu po izidu. Knjižnica je lepo urejena in postrežba dobra.“ Potrudili se bomo, da bodo tudi v prihodnje pohvale številnejše od graj.
EMA ŠTRUMBELJ
Med bralci knjig Ljudske knjižnice v Kočevju je večina mladih, če niti ne upoštevamo oddelka za mladino do 15. leta (na sliki), ki ima kar 500 stalnih bralcev, ki preberejo na leto preko 25.000 knjig. (Foto: J. Primc)
Sedem bomb na šolskem vrtu
Leta 1873 je bila kljub težavam zgrajena in odprta nova šola v Strugah. V jeseni istega leta se je pričel tudi redni pouk. ftvi učitelj in vzgojitelj je bil Matija Petrič, kije na tej šoh delal kar trideset let. Število otrok je iz leta v leto naraščalo, da je leta 1919 iz enorazredne šole nastala dvorazredna.
Pouk je potekal normalno, razen v letih 1878, 1883 in 1895, ko so se med otroki razpasle razne nalezljive bolezni. Leta 1896 pa je bil pouk prekinjen celo za tri tedne, zaradi epidemije črnih koz. Hud mraz in poplava leta 1907, ki je popolnoma zalila vso dolino, sta povzročila, da otroci niso obiskovaU pouka kar 14 dni. Kljub vsem nepriUkam je mladina hitro napredovala. Leta 1927 so si otroci kupili s pomočjo'uršulin-skega samostana v Ljubljani in zbranim denarjem od prireditev novo šolsko zastavo.
Zaradi naraščanja števila otrok so pričeli vaščani misliti na novo šolo. Gradnja sedanje šole se je pričela leta 1931 pod zelo težkimi pogoji. Franc in Ivan Hočevar sta morala zastaviti svoji kmetiji, če sta hotela pridobiti posojilo, ki je bilo potrebno za uspešno gradnjo. Končno je bila leta 1933 zgrajena nova šola, ki je terjala tudi eno smrtno žrtev. V tem letu je bila tudi huda poplava, saj je stala voda v učilnici kar meter visoko.
V	času NOB leta 1941 je bila osnovna šola v Strugah na najvišji stopnji razvoja podetelskih šol. Bila je ^strazrednica. Solo je obiskovalo kar 226 otrok. Ko okupator še ni zasedel struškega ozemlja, ga je neprestano kontroliral. 24. aprila 1942 so se pojavila nad dolino prva sovražna letala in bombardirala kraj. Se hujši napad pa je bil 29. junija ob 19. uri, ko je trajal vse do 21. ure. Pri tem je bilo porušeno staro šolsko poslopje in razni drugi objekti. Tudi novemu šolskemu poslopju je bilo namenjenih več bomb, vendar so stavbo zgrešile in padle v bližnjo okolico. Sedem neeksplodiranih bomb je ležalo na šolskem vrtu, 200-kilogramska pa je naredila na bližnjem travniku globok lijak. Za pokopališčem so 31. decembra 1942 odjeknili prvi streli. Med sedmimi žrtvami za svobodo sta bila tudi učitelj Konrad Kotnik in Anton Malešič. V letu 1943/44 je bila šola preurejena v velik betonski bunker. Po kapitulaciji Italije so v našo dolino prihrumeli Nemci. Zažgali so učiteljsko in otroško knjižnico. Domači izdajalci so bili zelo aktivni. Na njihovo prizadevanje so prišli v. Struge Nemci in zbrali vse moške. Nekaj so jih odpeljali v internacijo, za šolsko ograjo pa so ustrelili Franca Hočevarja starejšega, njegovega sina Stanka in Jožeta Malešiča. Učitelj Franc Strehovec je bil
KOČEVSKE NOUICE
odpeljan v koncentracijsko taborišče.
Nastopilo je leto 1945 in z njim se je vrnila v naš kraj zlata svoboda. Iz šolske kronike je razvidno, da so v narodnoosvobodilni borbi sodelovali vsi učitelji tukajšnje šole.
Po osvoboditvi so učenci začeli aktivno delati po geslom: Vse moči in mlade sile za obnovo! S svojo prizadevnostjo so ponovno preuredili šolsko stavbo in njeno okolico. Zaradi pomanjkanja denarja je med vojno načeta šola počasi propadala. Notranja stran je bila delno urejena šele v letih 1970 - 1972. Sledovi vojne pa so "se danes vidni na zunanjih stenah šole.
V	šolskem letu 1972/73 obiskuje šolo 110 otrok, ki so v glavnem v kombiniranih razredih.
MILAN HABJAN
ZA ASFALT SKOZI NASELJA
V kočevski občini so v teh dneh asfaltirali cesto skozi Stari log in Struge, prav zdaj pa potekajo zadnje priprave za asfaltiranje ceste skozi Zeljne, Klinjo vas in del Salke vasi. Tako so začeli uresničevati program
o	asfaltiranju cest skozi naselja, o katerem smo podrobneje že poročali.
DANES NA LETOVANJE
Danes, 28. junija, bo odpotovalo na letovanje v Puntaželo pri Pulju 77 otrok in 6 vzgojiteljev iz kočevske občine. Vrnili se bodo 11. juhja okoU 13.30. Le 6 otrok bo plačalo vso oskrbo, približno polovica pa jih bo letovala brezplačno. To letovanje je namenjeno predvsem zdravstveno in socialno ogroženim otrokom, organizira pa ga občinska ZPM.
AKTIVISTI NA PUGLED
V teh dneh potekajo zadnje priprave na proslavo 30-letnice zbora aktivistov, ki bo 22. julija v Starem logu v kočevski občini. Zbor je bil sicer aprila pred 30-leti na bližnjem Pugledu, vendar bo proslava zaradi vremena in drugega v juliju. Na srečanje bodo prišU nekdanji aktivistj, odbori domicilnih brigad, mladina, borci in druga društva ter organizacije.
■•■••■■■■■•■■•■■■■■••■■a
■•■■■•••■■■••■■■•■■•■••MB
Vsak naj zve vse
Enkrat na mesec obratna konferenca
Stane Kovačec je sekretar aktiva delavcev-komunistov v kočevski občini.- Zaprosili smo ga za razgovor.
— Kakšne uspehe je doslej dosegal vaš aktiv?
— DosegU smo, da je sekretar aktiva hkrati član občinske konference ZK. Naš aktiv daje mnenja in predloge o posameznih zadevah, preden o njih razpravlja občinska konferenca. Na našo pripombo, da je postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja preveč zapleten, so na občinski upravi že določili človeka, ki bo pripravil predlog, kako bi to poenostavili. Razen tega smo sprejeU mnoge koristne predloge, sklepe in priporočila, ki pa so dolgoročnega značaja in zato učinka ne moremo že zdaj videti. Nanašajo se na razvoj podeželja, občine, stanovanj.sko politiko, ustavna dopolnila (v ZKGP) itd.
— Kokiko sestankov ste imeli? So dovolj pogosto? Kako delate člani aktiva med dvema sejama?
— Od januarja, ko smo se prvič sestali, smo imeli tri sestanke. Sestanki so dovolj pogosto. Člani aktiva delamo po naših stališčih vsak v svoji delovni organizaciji. Naše sklepe pa izvaja komite.
— Kakšen vpliv aktiva je čutiti, recimo, v vašem podjetju?
— Pri nas v I I ASU smo sklenili, da bi ustanovili tudi aktive de-
lavcev po obratih. Potem smo se dogovorili, da bo sindikat vsak mesec skhcal obratno konferenco, na kateri bodo delavci seznanjeni s porabo sredstev, psebni-mi dohodki, stroški, prodajo, proizvodnjo. Vsak bo lahko vprašal vse, odgovorni pa bodo morali odgovoriti na vsaJco vprašanje.
— Kakšen je vpliv aktiva na enotnost ZK v posameznem podjetju in občini?
- Prav zdaj razmeroma uspešno utrjujejo enotnost ZK v ZKGP. Na enem naših sestankov pa smo ugotovili, da je treba v korist uspešnejše proizvodnje utrditi tudi enotnost ZK v ITASU.
J. PRIMC
l
S
... ^ ■ Stane Kovačec: „Na našo j pobudo bodo poenostavili tudi izdajanje gradbenih do-voljenj.“ (Foto: J. Primc)
Spomenik na Cviblju v Žužemberku bo kmalu obnovljen. Upajo da vsaj do 15. julija, ko bodo v tem kraju slavili krajevni praznik. Pod veščimi rokami strokovnjakov so se spet pokaži imena borcev, ki so žrtvovali življenja za svohodo. Te dni je spodnji del spomenika s spominskimi ploščami še vedno v opažu. Cvibelj je privlačna razgledna točka in ga tudi zategadelj šole rade obiskujejo. Na sliki: osnovnošolci s štajarskega pri spomeniku (Foto: l. Zoran)
ZA SKUPNO MIZO
Mitja Svab, direktor centra za raziskave pri republiškem svetu ZSS, je v soboto, 23. junija, na Otočcu vodil razgovor o izvajanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah, ki so se ga udeležili sindikalni delavci iz novomeške in sežanske občine. Gostje iz Sežane so po razgovoru obiskali Pleteije, Formo vivo in vinsko klet v Kostanjevici ter Bazo 20. ^^ MIRNA PEČ;
Kmetje zaupajo
Živinorejskemu društvu
Pred letom ustanovljeno živinorejsko društvo za vzajemno pomoč v Mirni peči živi. Število članov so od lanskih 202 povečali na okoh 300, število zavarovane živine pa od 400 na 600. Alojz Jarc iz Ivanje vasi pravi, da je včlanjevanje tako dobro zlasti zato, ker so kmetje spoznali, da ni smoter društvenega delovanja le v tem, da je živina zavarovana, marveč tudi, da kmetje ohranijo živino zdravo.
Preventivo v društvu zelo poudarjajo, zato mislijo na vse. Jarc pravi: „Nobena vas na našem območju še nima pripomočkov za reševanje živine v nujnih primerih, tako imenovanih porodnih vrvi in trokarjev. Bilanca v društvu je ugodna, zato upam, da bomo to uspeh dati našim vasem vsaj do konca letošnjega le-ta.“
TOPLIŠKI REZERVISTI BODO RAZVILI PRAPOR
Na proslavi v počastitev dneva borcev bodo v Dolenjskih Tophcah 3. julija razvili prapor krajevne organizacije ZRVS. Pokroviteljica prireditve bo novomeška tovarna zdravil Krka. Spominske trakove bodo na prapor rezervistov pripele i\ekate-re krajevne in občinske družbeno-poUtične organizacije.
ŠMARJETA BREZ PROSLAVE?
Šmarješki mladinci bodo do 4. julija uredili partizanska grobišča v Šmarjeti in v Slapih. Proslave v počastitev dneva borcev pa, kot je slišati, v Šmarjeti ne pripravljajo.
Kamenčki za Rimski vrelec
Šmarješka šola sodeluje z Rimskimi Toplicami
Vseh 31 učencev, ki so letos v Šmarjeti obiskovah osmi razred, je izdeldo. Največ se jih je odločilo za uk, nekateri pa bodo šolanje na-daljevah v srednjih šolah.
To je samo drobec iz zanimivosti, ki jih je bilo v šmarješki osnovni šoli v pravkar končanem šolskem letu obilo. Ravnatelj Franc Zjiman šteje med pomembne tudi sodelovanje z osnovno šolo v Rimskih Toplicah.
„S to šolo smo zelo dobro, naj rečem zgledno sodelovaU," pravi. „Pionirji so izmenjevali prispevke v š:>lskih glasilih: naši so objavljah v njihovem „Rimskem vrelcu", njihovi pa v naših „Kamenčkih". Paralelni razredi so si dopisovaU. Poleg tega smo često nastopali skupaj na kulturnih in športnih prireditvah."
Obiski so bili pogostni. Predstavniki šmarješke šole so se 9. junija udeležili v Rimskih Toplicah slavnosti ob podelitvi bralnih značk in prireditve ob dnevu šole.
„Ml USTVARJAMO"
Pod tem naslovom so učenci osnovne šole Katja Rupena iz Novega mesta v petek, 22. junija, priredili akademijo. V dokaj domiselno zrežiranem programu so prikazali del svojih dejavnosti, ki jih gojijo v krožkih: literarnem, glasbenem, likovnem in folklornem. Akademijo so priredili kot samostojni prispevek ’ k jugoslovanskim pionirskim igram „Lepota v ustvarjanju in radost v odkrivanju". Istega dne so odprli tudi razstavo v prostorih šole. Naslednjega dne v soboto so program ponovili samo za svoje učence kot zaključno prireditev. Ob tej priliki je pisateljica Ela Peroci podelila bralne značke in Vegova priznanja.
PO 30 LETIH NA SUTJESKO
Osrednje prolave ob 30-letnici bojev na Sutjeski, ki bo 4. julija v Tjen-tištu, se bosta udeležila tudi Stane Mamič in Lazo Gogić iz Novega mesta. Oba sta sodelovala v znamenitih bojih na Sutjeski, pridružila pa se bosta ostalim udeležencem proslave iz Slovenije, ki bodo odšli na pot 2. julija iz Ljubljane.
Nova Novolesova tovarna plasti-ficiranih iverk v Soteski je že dobila končno zunanjo podobo. Trenutno teko dela v notranjosti. Računajo, da bodo gradbena in obrtniška dela kmalu opravljena in da tudi z opremo ne bo zastojev. (Foto: I. Zoran)
„Še danes in nikoli več v taki stiski!** so vzkliknili v Dolenjskih Toplicah ob koncu pouka pravkar končanega šolskega leta. Zagotovila, da ne bo treba učencem in učiteljem nikoli več* prestopiti praga stare šole, se ne izneveijajo. Novo šolo Pionir pospešeno gradi.
PETERICA V KRŠKEM
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu je prejšnji teden razpravljalo o evidentiranju članov za novo vodstvo ter sprejelo načrt priprav za občni zbor, ki bo predvidoma oktobra. Na seji so izvo-, lih tudi delegacijo za torkov zbor sa-moupravljalcev v Krškem. Delegacijo so sestavljah: Janko Goleš iz No-volesa, Lojzka Potrč iz Laboda, Jože Kukec iz Podjetja za ptt promet, inž Edo Frantar iz Pionirja in ^Slavka Saje iz vzgojno-varstvenega 'zavoda.
OBRAMBNI DAN
V	ŠMARJETI
Prvi obrambni dan na Šmarješki osnovni šoh prejšnji teden se je lepo posrečil. Ob „zračnem napadu“ so šolo izpraznili v dobri minuti, takoj nato so začele delovati ekipe prve pomoči in gasilcev, ki so jih v glavnem sestavljah učenci.
C
PODPORA TRŠKI GORI
„Ne smemo dovoliti, da bi na Trški gori vsakdo gradil vse in tako, kot mu pade na pamet,“ so odločni v krajevni skupnosti Otočec. Po načelu „Rešimo, kar se še rešiti da!“ zahtevajo, da ta znana vinska in turistična gorica ohrani vsaj vrh nespremenjen; če je treba kaj obnavljati, naj bo to v prvobitnem stilu, brez primesi „mestne" arhitekture.
Predsednik turističnega društva Otočec — Šmarješke Toplice Tine Tomšič predlaga, da bi razpisaU natečaj za tipske zidanice ah vikende, ki bi jih bilo dovoljeno postavljati na vinskih goricah in drugih turistično privlačnih gričih. Tako bi okoh-ške, za‘gradnjo zidanic ah vikendov zanimive vzpetine že vnaprej zavaro-vah pred zmešnjavo stilov in divjo gradnjo.
m
Tine Tomšič: predlog za izgon nereda iz turističnih goric
NOVO MESTO: 2. JULIJA IMENOVANJE „GLAVNEGA"
Občinska konferenca Sociahstič-ne zveze v Novem mestu bo na seji v ponedeljek, 2. juhja, imenovala novega glavnega in odgovornega urednika Dolenjskega hsta. Za to delovno mesto je predlagan novinar Marjan Legan. Na seji bodo razpravljah tudi o organiziranosti Socidistične zveze v novomeški občini, od krajevnih organizacij do občinske konference. Dogovorih se bodo tudi za javno razpravo o novi ustavi.
NovomcSta kronika
NOVO NA JEZU - Slabo vreme konec tedna je malo zadržalo gradi; telje na jezu, katerega levi del že dobiva dokončno podobo. Zabijanje pilotov poteka zdaj na desni strani. Preskrba z materialom je dobra, čeprav bi potrebovaU nekaj kvah-tetnejšega lesa in nekaj šestmetrskih pilotov za sredino jezu, ki je bila naj šibkejša točka starega.
RAZTAVA - Učenci novomeške posebne osnovne šole v Kristanovi 60 so pripravili razstavo svojih del. Razstava bo odprta do 25. junija
TRGOVINA JE TRGOVINA -Kdor bi morda želel v Novem mestu kupiti katero od osrednjih slovenskih revij (Sodobnost, Problemi), se lahko obriše pod nosom. V edini novomeški knjigarni ni nobene mogoče dobiti, čeprav je dobro založena s tujimi revijami, na katerih se smehljajo bolj ah manj „odkritosrčne" lepotičke. Pravijo, da literarne revne ljudi ne zanimajo.
TRŽNICA - Kljub dežju je bila petkova tržnica dobro založena. Cene: solata 2, češnje 8-10, čebula 2, jajca 1,20, borovnice 6, breskve 12 - 14, krompir 6,50 dinarjev. Na prodaj so bili tudi že prvi jurčki. Štiri manjše gobice je prodajalka ponujala za 10 din.
SMRTI - Umrla je Frančiška Foršček, gospodinja iz Vrha pri Ljubnem, v 83. letu starosti.
ROJSTVA: — Rodili sta: Marija Luštek iz Kristanove 28 - dečka in Gabrijela Babič, Nad mhni 44 -dekHco.
Ena gospa je rekla, da se je kar pomladila, odkar na cesti odskakuje pred motorčki nadobudnih mladih dirkačev.
PROSTA UČNA MESTA
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA, NAGRAJEVANJE IN KADROVSKE ZADEVE ZDRAVILIŠČA ČATEŠKE TOPLICE
TOZD Emone Ljubljana Čatež ob Savi
razpisuje še nekaj prostih učnih mest za izučitev poklica:
- NATAKAR
- KUHAR
- SLAŠČIČAR
^ Kandidati, ki so z uspehom končali obvezno osemletno šolo, naj prošnje s priloženim zaključnim spričevalom osmega razreda osnovne šole pošljejo na naslov:
Zdravilišče Čateške Toplice — TOZD Emone Ljubljana — Čatež ob Savi 73, Brežice.
ČEVUARSKE PREŠIVALKE!
čevljarsko podjetje
BOR DOLENJSKE TOPLICE
potrebuje:
# KVALIFICIRANE ALU PRIUČENE ČEVLJARSKE PREŠIVALKE,
# NK DELAVKE ZA POMOŽNA DELA V ŠIVALNICI IN
#10 VAJENK ZA POKLIC „PREŠIVALKA GORNJIH DELOV".
v.
Prošnje za sprejem pošljite na upravo podjetja zaželeno pa je, da se zglasite osebno.
ELEKTROTEHNA
trgovsko uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom
Ljubljana Titova 51, zaposli
v prodajalni KRŠKO
2 PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE Z USTREZNO PRAKSO
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe komisiji DS za delovna razmerja, Ljubljana, Titova 51.
Razpis velja 15 dni od dneva objave.
ZA DIMNIKARJE!
V	uk za dimnikarje sprejmemo več fantov. Imeti morajo najmanj 6 razredov osnovne šole, biti morajo zdravi in fizično močni. Oskrba je v internatu, ki ga plača podjetje.
Sprejmemo tudi več KVALIFICIRANIH DIMNIKARJEV-POMOČNIKOV. Ležišča zagotovljena.
Prošnje pošljite na podj. „Dimnik", Ljubljana, Prešernova 36/a.
Mercator
OBIŠČITE BLAGOVNICO
V TREBNJEM!
V oddelkih TEKSTIL, POHIŠTVO, TEHNIČNO BLAGO IN ŽELEZNINA nudimo veliko izbiro vsakovrstnega blaga.
Zlasti opozarjamo na izbiro gradbenega materiala, saj imamo prav vse, kar potrebujeteza gradnjo hiše. Blagovnica je odprta od 7. do 12. in od 14. do 17. ure.
TOZD TREBNJE GRADIŠČE
J
PETROlJ
Trgovsko podjetje PETROL Ljubljana poslovna enota BREŽICE
RAZGLAŠA PROSTO DELOVNO MESTO PRODAJALCA NA BENCINSKEM SERVISU V NOVEM MESTU II
Pogoji:	končana	osemletka
odslužen vojaški rok prednost imajo trgovski delavci
in prosto delovno mesto snažilke na bencinskem servisu v NOVEM MESTU II.
Poseben pogoj za obe mesti je 6-mesečno poskusno delo. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v 10 dneh od dneva objave navedeni poslovni enoti.
ZA NATAKARJA ALI KUHARJA!
GOSTINSKO PODJETJE „FIGOVEC"
LJUBLJANA
OB LJUBLJANICI 24 - KODEUEVO
SPREJME V UČNO RAZMERJE ZA ŠOLSKO LETO 1973/74
4 UČENCE ZA POKLIC NATAKAR,
4 UČENCE ZA POKLIC KUHAR
POGOJI ZA SPREJEM:
— uspešno dokončana osemletka,
— dobro zdravstveno stanje,
— zaželenb je, da so kandidati moškega spola.
din, za II. letnik
PODJETJE NUDI:
vajeniško nagrado: za I letnik 150.-200.— din, za III. letnik 300.— din. brezplačno stanovanje v internatu delovno obleko brezplačno hrano.
Kandidati naj prošnje pošljejo na upravo podjetja. Razpis velja do zasedbe učnih mest. Zadnji rok za prijavo pa je 15 dni po objavi v časopisu.
^NOVO
ODPRTA JE PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA V KRŠKEM (na ležarinskem prostoru pri žel. postaji). V SPECIALIZIRANI PRODAJALNI VAM NUDIMO PRAV VSE, KAR POTREBUJETE PRI GRADNJI HIŠE.
ZA OBISK IN NAKUP SE PRIPOROČA TRGOVSKO PODJETJE PRESKRBA KRŠKO
PROSTA UČNA MESTA ZA ELEKTRIČARJE!
OZP Elektro Ljubljana PE Novo mesto
ponovno razglaša 6 prostih učnih mest za šolanje na Elektrogospodarski šoli v Mariboru za poklic
ELEKTROMONTER
Pogoji za sprejem so bili objavljeni v Dolenjskem listu dne 26. 4. 1973.
Podjetje nudi štipendijo, ki v nobenem primeru ni nižja kot znašajo stroški internata.
POSLOVNI
PROSTOR
DOM JLA NOVO MESTO
izda po pogodbi v najem
POSLOVNI PROSTOR,
primeren za gostinski lokal (bife z dvema priročnima shrambama in manjšo dvorano) v pritličju.
Informacije lahko* dobite osebno v Domu JLA Novo mesto
ali po telefonu 21-455.
Oglas velja do 11. julija 1973.
KIMJIGOTISK
tiskarna — knjigoveznica — kartonaža Novo mesto
vabi k sodelovanju:
Tehnični vodja
grafična tehniška šola z 2 leti prakse ali industrijska grafična šola s 5 let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu
Ročni stavec
industrijska grafična šola s 5 let prakse
Knjigotiskar
industrijska grafična šola s 5 let prakse
Več učencev ^
z uspešno dokončano osnovno šolo
za poklice ročni stavec, knjigotiskar, ofset tiskar,
montažist, kartonažer
Ponudbe z dokazili in življenjepisom pošljite na upravo podjetja.
vic do vica brunarica
brunarica 5MREKR
COMM CAAO
in vsak teden 10 NAGRAD
v pavlihi
Rejci perutnine!
v valilnici v Naklem pri Kranju lahko kupite 2 — 3 mesece stare jarčke različnih pasem.
Poslujemo vsak dan od 6 — 14 ure, ob sredah pa do 18 ure.
AVTOMOBILI NA KREDIT
% ZASTAVA-OM635
— nosilnost 3500 kg
— maksimalna hitrost 94 km/h pri polni obremenitvi
— poraba goriva 12 — 13 1/100 km
— tovarniška cena 144.600,00 din
#	ZASTAVA-OM640
— nosilnost 4000 kg
— maksimalna hitrost 83 km/h pri polni obremenitvi
— poraba goriva 1314 1/100 km
— tovarniška cena 152.162,60 din
VELIKE TRANSPORTNE MOŽNOSTI, UDOBNOST, KAKOVOST IN TRADICIJA OMOVIH KAMINOV
DOBAVA TAKOJ!
50 % KREDITA ZA DOBO DVEH LET
NA ZALOGI IMAMO IN TAKOJ DOBAVIMO:
Zastava 750 KOMBI, cena 35.589,00 din, kredit 75 % na 30 mesecev Zastava 750 FURGON, cena 32.442,00 din, kredit 75 % na 30 mesecev Zastava 1300 KOMBI, cena 46.820,00 din, kredit 50 % na 2 leti Zastava 1300 FURGON, cena 39.834,00 din, kredit 50 % na 2 leti Zastava 1300 TR, cena 38.500,00 din, kredit 50 % na 2 leti Zastava 620 KAMION, cena 48.545,00 din, kredit 50 % na 2 leti
KOMPLETNI ASORTIMAN OSEBNIH AVTOMOBILOV IZ PROGRAMA ZASTAVA TUDI NA POTROŠNIŠKE KREDITE
NOVO
POSEBEJ OBVEŠČAMO PREBIVALCE IN ZAPOSLENE NA OBMOČJU OBČINE K R Š K O, DA SPREJEMA NAROČILA IN ODOBRAVA POTROŠNIŠKE KREDITE ZA OSEBNE AVTOMOBILE TUDI NAŠA PRODAJALNA - NOVOtEHNA V KRŠKEM
VSE INFORMACIJE PRI
NOVOTEHNI
Novo mesto, tel. 21-737 interna 13 Krško, tel. 71-239
St 26 (1213) - 28. juniia 1973
DOLENJSKI LIST
J
29
I
TEDENSKiign
Petek, 29. junija — Peter Sobota, 30. junija - Emilijana Nedelja, 1. julija - JuUj Ponedeljek, 2. julija - Marija Torek, 3. julija - Nada Sreda, 4. julija — Dan borca Četrtek, 5. julija - Cirila
BREŽICE: 29. in 30. 6. ameriški barvni film „Kako reči svoji hčerki"
BRESTANICA; 30. 6. in 1. 7. francoski barvni film „Žandar gre v pokoj“.
ČRNOMELJ: 29. 6. francoski barvni film ,JCako, kdaj in s kom“.
1.	7. ameriški barvni film „Bilo je nekoč na divjem zahodu“. 4. 7. francoski barvni film „Borsalino".
KRŠKO: 30. 6. in 1.7. ameriški
barvni film „Joe — tudi to je Amerika".
KOSTANJEVICA:	30.	6.
francoski barvni film „Dovoljenje za ubijanje".
METLIKA: 29. 6. in 1. 7. ameriški barvni film „Seksualno osveščanje". 29. 6. in 1. 7. ameriški film , Rdeča značka za hrabrost".
MIRNA: 30. 6. in. 1. 7. „Serif v New Yorku". 4. 7. „Alarm v Fajerkriku".
MOKRONOG: 30. 6. in 1. 7. franco^i barvni film „Srečni dobitnik".
NOVO MESTO: Od 29. 6. do 2.
7.	ameriški barvni film „Avto smrti".
SEVNICA: 30. 6. in 1. 7. nemški film „Hotel z rdečo lučjo".
RIBNICA:	30. 6. in 1. 7.
francoski barvni film „In ne vpelji me v skušnjavo".
ŠENTJERNEJ: 30. 6. in 1. 7. „Smrt trka dvakrat".
TREBNJE:	30. 6. in 1. 7.
italijanski barvni kavbojski film „Za sedem kavbojev sedem žensk".
SLUŽBO DOBI
ISCEM dimnikarskega vajenca s šestimi razredi osnovne šole. Preskrba v hiši. Jože Primc, dimnikarstvo, Črnomelj.
NUJNO POTREBUJEMO natakarico (lahko je priučena) za delo v gostilni na Jadranu. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača dobra in po dogovoru. Potne stroške povrnemo. Resne ponudbe pošljite na naslov: Gostilna ART, 51270 Senj.
ZA VARSTVO DVEH OTROK (8 in 21 mesecev) v okolici Novega mesta iščem starejšo žensko. Naslov v upravi lista (1591/73).
FRIZERSKO POMOČNICO sprejme Franja Uhl, Koštialova 8, Novo mesto.
V	UK sprejmem več učencev za so-boslikarsko in pleskarsko stroko. Nagrada in drugo po dogovoru. Ivan Bobič, Irča vas 65, Novo mesto.
ISCEM vajenca za avtoličarsko stroko. Avtoličarstvo Željko Ključa-rič, Brežice, Pod obzidjem 10 b, telefon 72-403.
NATAKARICO mlajšo, lahko priučeno, za bife, sprejmemo takoj. Hrana in stanovanje preskrbljena. Ob nedeljah in pr^nikih prosto. Malnerič, Kajuhova 18, Ljubljana.
VZAMEM dve vajenki šivilsko-kroja-ške stroke. Naslov v upravi lista (1643/73).
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo in prodam klavirsko harmoniko. Naslov v upravi lista (1609/73).
V	NOVEM MKTU oddam veliko prazno sobo. Plačilo vnaprej, po dogovoru. Naslov v upravi lista (1639/73).
Motorna vozila
PRODAM FIAT 750 po zelo ugodni ceni. Anica Kocjan, Ljubljanska 14, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750, letnik 1966, v dobrem stanju. Ogled vsak dan, razen nedelje, od 16. ure dalje. Stane Zlobec, Zagrebška 14, Novo mesto.
PRODAM FIAT 1300, dobro ohranjen. Košar, Taborniška 16, Sevnica.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971, in les za ostrešje. Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto.
PRODAM ali zamenjam za fiat 750 kombi IMV. Pavlin, Zagrebška 14, Novo mesto.	^
PRODAM starejši kombi WV. Informacije: Mestne njive 14, po 18. uri.
PRODAM FIAT 1100 R, letnik 1969, odlično ohranjen, ali zamenjam za fiat 750-starejši. Hrovatič, Stranska vas 1, Novo mesto.
PRODAM FICKA po ugodni ceni. Jandrič, Zagrebška 8, Novo mesto.
ZELO POCENI PRODAM kombi IMV 1000 v voznem stanju, letnik 1964, registriran za leto 1973. Franc Kren, Vavta vas 10, Strflžfl
UGODNO PRODAM fiat 750 z radioparatom Grundig. Ogled v soboto in nedeljo pri Pavšelj, Dobravica 5, Šentjernej.
MOPED T 12 prodam. S. Sercelj, Pot na Gorjance 3 (Žabja vas). Novo mesto.
POCENI PRODAM dobro ohranjen motor Galeb Tomos 150 ccm. Hren, Struge na Dol.
UCJODNO PRODAM avto zastava 750, star leto in pol, svetlo sive barve, lepo ohranjen in v brezhibnem stanju. Majda Furlan, C. kom. Staneta 20, Novo -mesto, telefon 21-396.
UGODNO PRODAM osebni avto škoda 1000 MB. Dr. Božo Oblak, Glavni trg 31, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM lesen čoln na Krki. Naslov v upravi lista (1611/73).
PRODAM hidrofor z vsemi priključki. Franc Šinkovec, Mokro polje
19,	Sentjemej.
PRODAM dele za IMV 1000 kombi, diferencial, ventilator in pol osi. Naslov v upravi lista (1574/73).
PRODAM po ugodni ceni skoraj nove grablje Sonce na tri okna. Anton Vidmar, Skrjanče 7, Novo mesto.
PRODAM garažo na Mestnih njivah. Franc Zupančič, Mestne njive blok 3, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno kopalno kad in peč. Naslov v upravi lista (1583/73).
PRODAM malo rabljen italijanski športni voziček (sedež za v avto). Informacije na telefon 22-236, popoldne.
PRODAM kosilnico Minipadano z žetveno napravo, v zelo dobrem stanju. Povše, Goriška vas 1, Mirna peč.’
PRODAM šest let starega konja. Smolenja vas 38, Novo mesto.
PRODAM garažo v Kristanovi. Naslov v upravi lista (1589/73).
PRODAM pomivalno mizo (80 cm). Lenče Josifova, Bršlin 45, Novo mesto.
PRODAM podpornike in bankine ter nekaj desk. Naslov v upravi lista (1593/73).
PRODAM po ugodni ceni dobro ohranjeno spalnico in dnevno sobo. Žmavc, Kristanova 12, Novo mesto.
KRAJEVNA SKUPNOST Birčna vas, Novo mesto, proda drobilnik za kamen. Drobilnik je v uporabnem stanju. Ogled vsak dan od 8. do 12. ure na Ruperč vrhu.
PRODAM mlatilnico znamke KOEDEL-BOEHM, primemo za skupno obdelavo. Jože Ferlič, Draga 10, Medvode.
PRODAM staro spalnico z novimi žimnicami. Zagrebška 7/1, Novo mesto.
PRODAM kombiniran otroški voziček in enoredni pletilni stroj. Naslov v upravi lista (1626/73).
PRODAM zidano garažo z gradbenim dovoljenjem na Ragovski ulici. Informacije popoldne. Milena KnoU, Ragovska 29, Novo mesto.
PRODAM 7 let starega, težkega konja-samca. Gotna vas 27, Novo mesto.
PRODAM malo rabljena dvodelna in tridelna okna. Ivan Bukovec, Šmihel 64, Novo mesto.
PRODAM kosilnico znamke Agrisa v dobrem stanju. Janez Mate, Gor. Podpoljane 7,	61316
Ortnek.
POGREBNI ZAVOD Škofljica proda dobro ohranjen mrhški gumi voz.
PRODAM suhe smrekove deske, 5 cm. Naslov v upravi lista . (1641/73).
K U
KUPIM del motorja (glavo) za škodo MB 1000. Informacije po telefonu 21-513.
SADOVNJAK v velikosti 52 a, ležeč ob cesti v Belo cerkev, prodam najboljšemu ponudniku. Marija Keršič, Bela cerkev 7.
PRODAM parcelo za vinograd in vikend na lepem kraju na Trški gori pri Karlovcih. Dostop z avtom. Naslov v upravi Usta (1577/73).
PO UGODNI CENI prodam posestvo s hišo in kmečkimi poslopji. Alojz Koklič, Žaloviče
29,	Šmarješke Toplice.
PRODAM takoj vseljivo enonadstropno hišo z 800 m2 vrta — predel Mestne njive, Cankarjeva 34. Podrobne informacije 4. julija na kraju samem od 11. do 16. ure.
PRODAM takoj vseljivo večje gospodarsko poslopje. Florjančič, Brežice, Kolodvor, telefon 72-108.
V ZGORNJI POHANCI pri Brežicah prodam parcelo od 100 do 200 m2. Na parceli je vodovod in elektrika ter meji na cesto. Naslov v upravi lista (1600/73).
DVE ZAZIDLJIVI parceh v najbhžji okolici Kostanjevice, prodam. Ponudbe na upravo Dolenjskega lista (1607/73).
PRODAM obnovljeno montažno hišico z vrtom — stanovanje opremljeno in takoj vseljivo. Cena ugodna. Videm-Krško, Erjavčeva 1. Informacije:	Stefan Pavlič, 8
Muenchen 2,‘Kapuzinerstr 13/1 ali ogled pri Albini Gabrič, Dobrova 5, 68283 Blanca.
V NOVEM MESTU prodam hišo z garažo in vrtom. Naslov v upravi lista (1640/73).
RAZNO
ISCEM inštruktorja matematike za
1.	letnik vajenske šole. Naslov v upravi lista (1614/73).
VDOVEC broz otrok, star 70 let, z lepo pokojnino, se želi poročiti z vdovo brez otrok, staro do 65 let, dobro gospodinjo, z lastnim stanovanjem. Ponudbe pod ,XEPSE ŽIVLJENJE"
POROCNI PRSTANI! - Ce želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
ODSTOPIM vrstni red za opeko BH 4 in monto po tovarniški ceni. Naslov v upravi lista (1634/73).
GRADBENI KREDIT nudim v zamenjavo za gotovino. Dam nagrado. Naslov v upravi lista (1627/73).
PREVZAMEM KMETIJO pod pogojem, da oskrbujem enega ali dva starejša človeka. Naslov v upravi lista (1637/73).
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
IVANA VRANEŠIČA iz Tribuč 20
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so z nami sočustvovali in pokojnika v tako velikem številu spremili k večnemu počitku ter njegov grob prekrili s cvetjcm. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za pomoč, kaplanu iz Črnomlja za opravljeni obred, delovnim kolektivom Kovinar, Begrad in Beti iz Črnomlja, ZB in GD Tribuče za podarjene vence. Vsem še enkrat najlepša hvala.
, Žalujoči: žena Ana, sin Jože, hčerka Zdenka z družino, zet Jože s hčerkama in drugo sorodstvo
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica
JANEZA KLUNA z Mlake pri Kočevju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli po-magaU in nam stah ob strani v najtežjih trenutkih, darovali pokojniku vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala podjetju Rudnik iz Kočevja, godbenikom, podjetju Avto in Tekst Uana, društvu upokojencev, gasilskemu društvu Stara cerkev, govornikoma tov. Kužniku in 1'igarju ter župniku za poslovilne besede. Vsem, ki st) pokojnika v tako velikem številu spremili na nje^vi zadnji poti, še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože in hčerka Silva z družinama
Ob prerani izgubi naše ljubljene žene, mame in sestre
JOŽEFE MURENC-CVET iz Zg. Vodal pri Tržišču
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in nas tolažili v težkih trenutkih. Iskrena hvala vaščanom za nesebično pomoč, kakor tudi vsem, ki ste nam ob težki izgubi pomagali.
Žalujoči: mož Jože, sin Lojze z ženo Marto in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
TEREZIJE KOTAR iz Jordan kala
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali pokojnici vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, ki so ji stali ob strani v njenih zadnjih trenutkih življenja in ji lajšali trpljenje, župniku za opravljeni obred in kolektivoma podjetja TRIMO Trebnje in IMV Črnomelj za podarjene vence. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoU pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: sinova Lojze in Franc, hčerke Rezka, Mici, Ani in Jelka z družinami
Ob nenadni in težki izgubi našega ljubega moža, očeta, brata, strica in svaka
BOGDANA KOZOLETA
z Velikega Kamna
se globoko potrti od žalosti zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Najtoplejša hvala vam, ki ste ga tako številno spremljali na zadnji poti, senovski godbi in oktetu, šokkemu pevskemu zboru iz Koprivnice ter vsem za dostojni prispevek k pogrebnim svečanostim. Iskrena hvala govornikom za'lepe poslovilne besede in izraze sožalja ter župniku Gabrielu za mašo in pogrebno svečanost, gasilskemu društvu Veliki Kamen za organizacijo in nošenje pokojnika ter dijakom in razredniku II. a razreda strojne TSS Krško za udeležbo na pogrebu. Posebno se zahvaljujemo za vso pomoč obratu Metalne in dr. Ladiki za ves trud in hitro intervencijo. Iz globočin naših potrtih src se z iskreno hvaležnostjo zahvaljujemo nadvse dobrim, zlata vrednim sosedom za vso neprecenljivo pomoč, ki so nam jo nudili. Se enkrat vsem, tudi neomenjenim, naj-lep^ hvala.
Žalujoči: žena Ivanka, sinova Vito in Tinče, bratje m sestre ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi ljubega moža, ata in starega ata
FRANCA NAGLJA iz Vel. Bučne vasi št. 1
se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivom železniške postaje Novo mesto, Novoteksa ter Cestnega podjetja za podarjene vence in spremstvo. Prav tako se zahvaljujemo vikarju Jožetu Lapu in vsem, ki so v tako velikem številu spremili pokojnika na zadnji poti in mu darovali cve^e.
Žalujoči: žena Anica, otroci Franci, Anica in Milica z družinami ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
^ MARIJE OZANIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti. Hvala za podarjeno cvetje, vence in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo g. Figarju za poslovilne besede, kakor tudi župniku.
Žalujoči: hčerka Marija, vnuki Tone, Maijana in Drago
ZAHVALA
Ob nenadni in mnogo prerani izgubi naše drage mamice, sestre in tete
ANICE BLATNIK
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo delovnemu kolektivu Kavarne Novo mesto, družbeno-političnim organizacijam, njenim stanovskim tovarišem-gostincem, govornikom za poslovilne besede, prijateljem in znancem ter vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so pokojnici darovali vence in cvetje ali kakorkoli počastili njen spomin, nam pa ustno ali pismeno izrazili sožalje.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Jelka, brata Milan in Stane ter sestra Milka z družinami, sestra Karolina, družine Blatnik, Bobič, Beg, Piletič in drugo sorodstvo. Novo mesto, 14. junija 1973
ZAHVALA
V	cvetu mladosti nam je zahrbtna bolezen iztrgala našega dragega sina, komaj 17-letnega
TINETA OPALKA
iz Cilja pri Raki
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka bolnišnice Novo mesto, SGP „PIONIR" Novo mesto ter enoti Krško, njegovim mladim sodelavcem za lepo spremstvo in ganljive besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala župniku, učiteljem in učencem osnovne šole Raka, sosedom ter vsem sorodnikom in znancem za vso pomoč in sočustvovanje. Prisrčna zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste našega Tineta spremili v njegov mnogo prezgodnji grob.
Neutolažljivi: mamica, očka, brat Darico, sestrica Natalija in drugo sorodstvo Raka, 23. junija 1973
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
ALOJZA TOMAŽIČA
z Otavnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, podjetjem Labod Novo mesto. Metalka Ljubljana, Pletenina Ljubljana, Livarsko podjetje Škofljica, ki so pokojniku darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Levstiku in sestri Slapšdcovi, ZB Sevnica, SZDL Tržišče, govorniku za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki so z nami sočustvovali.
Žalujoči: žena Helena, otroci z družinami, sestre in brat
GASILSKO DRUŠTVO PREČNA obvešča, da je gasilska veselica zaradi slabega vremena preložena na 1. julij 1973. Pričetek ob 15. uri. Igral bo ansambel Lojzeta Slaka. Vabljeni!
NUDIM VAM vse vrste rolet, žaluzije in platnene zavese ter opravljam vsa popravila iz te stroke. Cene solidne. Naročila sprejema BOGO RADI, Žabja vas 15, Novo mesto,
MAMICE! Stekleničko vašega dojenčka boste hitro in brez truda očistile. Ščetko nabavite pri ščetarstvu ARMlC, Tržaška 52, Ljubljana.
Obveščam in opozarjam, da nisem plačnica dolgov in ne odgo-
varjam za prestopke mojega moža Mirka Liparja. Anica Lipar, Kotaije-va 3, Novo mesto.
Izjavljam, da moja izjava o tem, da bi carinski delavci izpostave Novo mesto sprejemali podkupnino in nepopolno pregledovali blago, nima nobene osnove. Zahvaljujem se jim, da so odstopili od tožbe. Lojze Malenšek, Pijavice 1 a. Tržišče.
Dominik Kunej, Stolovnik 68, Brestanica, opozarjam vse, naj ne posojajo denarja moji ženi Jožici Kunej, ker nisem plačnik njenih dolgov.
Jože Simonič, Vojna vas 3, Črnomelj, prepovedujem vsem hojo in pašo kokoši po moji njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Ivana Novak, Dol. Kronovo 1, Šmarješke Toplice, prepovedujem hojo po moji parceU v Vinjem vrhu. Kdro tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Dragemu možu in očetu Ivanu Komparetu iz Metlike za njegov 58. rojstni dan želijo vse najboljše žena Stanka, sin Janez in hčerka Marjetka.
DOLENJSKI UST
IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Ff&nc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone KlenovSek, Lapajne, Tine Nfolek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Zlvič UREDNIŠKI ODBOR: Tone CJošnik (glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Marjan Moškon,
Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din -- Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 3() DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI; 1 cm višine v enem stolpcu 40dm, l em na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadalinja beseda 1 din. Za vse drugf! oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1, 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52109-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in foto^afij ne vračamo - Časopisni stavek, fibni in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: PoročUa ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Posan glasbeni spored ob
4.30 od 8.00.
Četrtek, 28. junija: 8.10
Glasbena matineja. 10.20 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila — Tiiristični napotki za nase goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Ivan Kranjc: O načrtnem prevažanju čebel na pašo. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 „Mehurčki^*. 15.30 tft’lasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov ''ečer domačih pesmi in napevov.
22.15	Za ljubitelje jazza.
I PETEK, 29. JUNIJA:	8.10
j Glasbena matineja. 9.40 Glasovi v I ritmu. 10.20 Po Talijinih poteh.
, 11.00 Poročila — Turistični napotki I za naJe goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Tone Zafošnik: Značilnosti lanske vinske letine. 12.40 Z domačimi ansambli.
13.30 Priporočajo vam ... 14.30 ! Naši poslušalci čestitajo in j pozdravljajo. 15.35 Glasbeni I intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10 ' Iz,domačega repertoarja Slovenske
filharmonije. 18.15 „Signali**. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ; ansamblom Valteija Skoka. 20.00 i Naj narodi pojo - 13. oddaja. 20 JO 1 »Top-pops 13**. 21.15 Oddaja o I nioiju in pomorščakih. 22.15 I Besede in zvoki iz logov domačih.
I SOBOTA, 30 JUNIJA: 8.10 ' Glasbena matineja. 10.20 Kličemo ; letovišče. 11.00 Poročila — Tittistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Stefan Dragošič: V kooperaciji se kmetije lahko usmerijo v pitanje ^mlade govedi. 12.40 Cez travnike zelene. 13.30 Priporočajo vam ...
14.10	S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni
1	intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 17.10
I	Glasbena medigra. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00 Radijski radar. 21.00 Zabavna radijska igra - Marjan M^inc: ..Nevidna smrt**. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 1. JULIJA: 4.30 -
8.00 DOBRO JUTRO! 8.05
I	Radijska igra za otroke - Vojislav
Stanojčić: „Vesoljski gusarji**. 9.05 ! Koncert iz naših krajev. 10.05 Še ' Pomnite, tovariši... Pred dnevom
I	borca. 10.25 Pesmi boja in dela.
; 10.45	- 13.00 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo - vmes ob
11.00 Poročila - Turistični napotki , za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z , domačimi ansambli. 14.30 rliiinoreska tega tedna - Lukian:
(Resnična zgodba. 15.05 Popularne ' operne melodije. 16.00 Radijska j igra - Odd Seler: „Potovanje v Ameriko**. 17.05 - 19.00 Nedeljsko ^rtno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer.
122.20	S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana.
PONEDELJEK, 2. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci! 10.20 Za Vsakogar nekaj. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Jože Kregar: Vrt v juliju. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam . . . ^*.4.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak**. 18.15
Pihalne godbe na koncertnem odru.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dobri znanci.
20.00 Stereofonski operni koncert.
22.15 Zaplešite z nami.
TOREK, 3. JULIJA:	8.10
Glasbena matineja. 9.20 Otroške igre. 10.20 Poletna potepanja. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tinine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Stefan Erjavec: Ali se splača sejati proso po strnišču tudi za zrnje. 12.40 Poje moški zbor Grafika. 13.30 Priporočajo vam ...
14.40	„Na poti s kitaro**. 16.00 „Vrtiljak**. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute s triom Janeza Goršiča. 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 20.30 Radijska igra — Saša Vuga: Steza do polnoči.
22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 4. JULIJA: 8.05 Sest
republik v Podlehniku pri Ptuju.
10.30	Pfsmi boja. 11.20 „Njegow ime je legenda . . .**. 12.10 Šumijo gozdovi domači.. .14.05 Z našimi
opernimi pevci. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.05 Zvone Kržišnik: Misli ob slovenski popevki 73. 16.00 „Loto vrtUjak**. 17.05 Popoldandci ples.
19.00 Lahko	noč, otroci!	20.00
Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu. 22.15 Revija popevk.
ČETRTEK, 5. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Urednikov dnevnik. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Jelka Hočevar: Zatiranje plevela v vrtninah. 12.40 Skladbe Blaža Arniča in Marijana Lipovška. 13.30 Priporočajo vam ...	14.10
Popoldne za	mladi svet.	15.30
GlasJ)eni intermezzo. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana.
19.00 Lahko	noč, otroci!	19.15
Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Četrtkov	večer
domačih pesmi in nć^pevov. 21.00 Literarni večer - Ob 80. letnici Miroslava Krleže. 22.15 Za ljubitelje jazza.
RADIO BREŽICE
TELEVIZIJSKI
ČETRTEK, 28. JUNIJA: 15.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.45 Veliki in majhni - oddaja TV Zagreb (Lj) - 18.15 Obzoniik (Lj)
- 18.30 Tišina na sporedu je nemi film (Lj) - 18.55 Neznani leteči predmeti - serijski barvni film (Lj)
- 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj)
- 21.30 A. P. Cehov: Moje življenje
- nadaljevanje in konec barvne serije (Lj) - 22.20 Poročila (Lj) -
22.25 Rokomet Jugoslavija: NDR -posnetek (Lj) -
PETEK, 29. JUNIJA:	16.45
Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.35 Mladinski festival v Celju (Lj) -
18.15	Obzornik (Lj) - 18.30 Risanka (Lj) - 18.40 Cesta in mi: Kolesari v prometu (Lj) - 18.50 Pet minut za boljši jezik (Lj) -18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Kratek fihn (Lj) - 19.15 Naš ekran (Lj) -
19.45	Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.35	Iz zakladnice svetovne književnosti:	Di Lampedusa: Gepard - italijanski film (Lj)
23.00 Poročila (Lj)
SOBOTA, 30. JUNIJA: 15.15 Kolesarske dirke po Jugoslaviji (Bg)
- 16.45 Rokomet Jugoslavija: SZ -prenos (Sk) - 18.00 Obzornik (Lj)
- 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Nevidni bataljon (Lj) — 19.45 Risanka (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Melodije Istre in Kvarnerja - prenos iz Pazina (Zg) — 21.40 Junaki cirkuške arene (Lj) - 22.10 Serif v New Yorku - serijski film (Lj) -
23.00 TV kažipot (Lj) - 23.20 Poročila (Lj)
NEDELJA, 1. JULIJA: 9.00 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film (Lj) - 9.55 Po domače z oktetom Galus — barvna odaja (Lj)
-	10.25	Proslava	ob	obletnici
kmečkih puntov - prenos iz Kostanjevice (Lj) - 11.50 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop. Pustite jih živeti — barvna filma (Lj)
- 12.45 Poročila (Lj) - Video kasete: I. oddaja: One in oni(Lj) -
22.10	Poročila (Lj) in zemlja. Na poti po Istri, Za konec tedna) (Lj) —
18.20 Poročila (Lj) - 18.25 Jaiiošik
- 1. del slova^ega filma (Lj) -
19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV Dnevnik (Lj) -
20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.35	Samo pesem - glasbena oddaja (Bg) - 21.20 Dobre stare melodije (Zg) - 21.35 Športni pregled (JRT) - 22.05 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 2. JULIJA:
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivedc do 17.05) (Bg)
- 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Pustite jih živeti - serijski film (Lj)
- 19.00 Mladi za mlade: Mladinski festival (JET) (Lj) - 19.45'Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV. barometer (Lj) - 20.35 F. Veber: Pogodba - I. del predstave Mestnega gledališča Ljubljana (Lj) -
21.40 Video kasete: L. oddaja: One in oni (Lj) - 22.10 Poročila (Lj)
TOREK, 3. JULIJA:	17.15
Madžarski TV pregled (Pohoge, . Plešivec, do 17.35) (Bg) ^ 18.15 . Obzomflc (Lj) - 18.30 Veliki in majhni - oddaja TV Zagreb (Lj) -
19.00	Metulji naše dežele — 1. odaja v barvah (Lj) - 19.20 S kamero po svetu: Singapur moj Singapur (Lj) -
19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV Dnevnik (Lj) -
20.25	3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir-barvna TV nadaljevanka (Lj) -
21.20 Kaj hočemo - Ob ustavnih in kongresnih spremembah (Lj) -
21.40 Odprt ekran — oddaja JRT (Lj) - 22.50 Poročila (Lj)
SREDA, 4. JULIJA: . .. Prenos proslave na Sutjeski (Sa) 15.30 Mačkon in njegov trop serijski barvni film (Lj) — 16.00 Aachen: Jahanje — barvni prenos
Četrtek, 28. junija:
16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki.
16.15-16.30 Nove plošče RTB.
16.30-17.00 Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, ObvestUa in reklame. 17.00-18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 30. JUNIJA:
16.00-16.30 Pol ure za pop glasbo. 16.3^16.45 Sobotno krarniljanje. 16.45^17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas. 17.00-17.15 Kuhajte z mano.
17.15-17.30 Za naše najmlajše in skladbica iz brežiške glasbene šole.
17.30-18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDLJA, 1. JULIJA:
10.30-11.00 Prenos ljudskega zborovanja iz Kostanjevice.
11.00-12.30 Domače zanimivosti -Prva razprava o osnutku razvoja koncepta Posavja - Za naše kmetovalce:	Inž. Karl Butara: Nevarnosti poškodb s kmetijskim stroji in orodji - Nedeljski zapis pred dnevom borca — Obvestfia, reklame in spored kinematografov.
12.30-14.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 3. JULIJA:
16.00-16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom Ota Roma.
16.15-17.00 Poročila. Jugoton vam predstavlja, Kaj prinaša nova številka Doleiyskega lista, Obvestila, Reklame in pregled filmov.
17.00-17.15 Iz življenja v JLA.
17.15-17.30 Tedenski športni komentar.’	17.30-18.00 MLADINSKA ODDAJA.
VAS
PRAV
KORAK
JE
KORAK
v brežiški porodnišnici so rodile: Ana Lipej iz Sel - dečka; Šarlota Hanzel iz Zagreba - Sarloto; Matilda Strašek iz Sevnice -Karmen; Djiudja Tančak iz Bregane
— deklico; Ana Gorenc iz Velike vasi - Mihaelo; Ljuba Som iz Radakova - dečka; Danica Kos iz Krškega - Boštjana; Biserka Lukšak
f'; Bijele Goreče - Kristino; Nada otoicar iz Ribnice - Roberta; Ivanka Suler iz Sentlenarta -Franca; Erika Golob iz Sevnice -Bogomira; Erika Dražič iz Samobora - Martino; Cvetka Ogorevc iz Kapel - Sandro; Dragica Pernar iz Prigonja - Snežano; Cvetka Pavič iz Mrzlave vasi -Darka; Matilda Spec iz Sevnice -Jožica; Marija Zakšek iz, Osredka -Ivana; Ljudmila	Simončič	iz
Smarčne — dečka; Jadranka Kupres iz Samobora — Maria; Ljubica Fabjančič iz Molvic - Renato; Vera Kelhar iz Brežic - dečka; Mara Bratelj iz Brateljev - dečka; Marta Demikovič iz Bračne vasi - Brigito; Danica Suša iz Arnovih sel -Simona; Angela	Koprivnik	iz
Leskovca - Boštjana; Djurdjica Pappo iz Strmca - deklico; Frančiška Pepelnik iz Artiče -dečka; Frančiška Jazbec iz Sevnice
- Igoija; Zdenka Kovačič iz Loč -dečka; Anica Šuster iz Krškega -Maijetko; Branka	Stanojevič	iz
Brežic - dečka; Ljubica Šabarič iz Male Gorice - deklico; Zdenka Denžič iz Pisec	- Lidijo.	-
ČESTITAMO!
DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE v Novem mestu in poslovnih enot v Krekem, Metli ki. Novem mestu, Trebnjem in na Mirni
% KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN'JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO 10-ODST.
# VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV
# OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ
# DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA
9 ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE
% OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE
ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE, SAJ JE TO VAŠA BANKA.
cesotamo
za praznik
krškega
STANKO
ŠKALER
I
>*j
Na čelu banske vojske se je pognal proti kmetom stotnik Ladislav Plov-din, da bi razklenil obroč, ki so ga kmetje zapirali okoli sovražnika.
.JVajprej, junaki, pobijte te kmečke : pse, “ kriči svoji enoti in seka s sabljo levo in dseno. Z obeh strani si krčijo > pot njegovi huzarji. Uporniki so se začeli umikati pred nenadnim, silnim ''^m. Toda svinčena zrna iz kmeč-"vk so ustavila napredovanja ke. Njene vrste so postale "^eno zrno je zadelo tudi 'na. Zamajal se je na umrl pod njegovimi
ie je umaknila iz tskali okoli nje po-fpustil je tudi naval
i	kot stena opazoval
13) - 28. junija 1973
obrat bojne sreče. Mar ne bo on zmagovalec današnjega dne?
.J^aprej, navalite, strahopetci! Sramota! Mar ste junaki, če se bojite teh kmečkih capinov, tatov in požigalcev, ki so zapustili plug, da bi ropali po gosposkih dvorih? Naprej, banovci, navalite, Uskoki!"
Nič niso pomagali njegovi spodbujajoči klici. Kmetje so strnili pred sovražnikom zid, ki ni popustil, četudi so bile njihove žrtve velike.
Tedaj sta se na bojišču pojavili dve stotniji konjenikov iz Vojne krajine. Poveljniku Alapiču sta bili stotniji zadnji up. Poslal ju je takoj v napad proti jedru puntarske obrambe. Spočiti stotniji sta iznenada udarili v levi in desni bok kmečke vojske. Uporniki niso pričakovali, da bo nasprotnik po nekajurnem boju
napadel še s spočitimi enotami konjenice. Graničarski konjeniki so začeli silovito pritiskati na Gubčevo vojsko. Prej trdni obrambni zid puntarjev je na leVem in desnem krilu začel popuščati. Nasprotniku je uspelo, da je upornike razbil v manjše skupine, ki so jih konjeniki obkoljevali, uničevali posamič ali jih prisilili k umiku. To so bili poslednji trenutkijvelike, večurne odločilne bitke med zagorskimi kmeti in združeno plemiško vojsko.
Ko se je poslavljal dan od zagorskih gričev, je na bojišču v Stubiški dolini tema pokrila 3000 padlih zagorskih kmetov. Med njimi je ležalo tudi več sto pripadnikov sovražnikove vojske. Toda zanje zmagovalci zdaj niso imeli časa. Nocoj so se zanimali samo za ujetnike. Za vsako ceno so hoteli med njimi najti poveljnike kmečke vojske
in začetnike ter organizatorje upora.
Še preden so zmagovalci začeli svoje pirovanje, so vojaške poveljnike in oba ujeta voditelja puntarjev, Gubca in ^asanca, zaprli v jetniške celice stii-biškega gradu. Ujeti kmetje pa so močno zastraženi na grajskem dvorišču čakali jutrišnjega dne, ko naj bi jim sodili in jih kaznovali na kraju samem.
V	stubiškem gradu je vse razsvetljeno. Častniki so začeli slaviti svojo veliko zmago. Gosti jih njihov poveljnihk Alapič. Zagorelega obraze sedi grbasti poveljnik med pijano čredo, naliva čaše, poje in vzklika na slavo svoje zmage, ki je dokončno pokopala vse upe zagorskim, štajerskim in kranjskim kmetom.
Pri okenski mreži stubiške grajske ječe je zrl v zvezdno nebo ujeti kmeč-
Mokrice (po Valvasoiju, izrez, 1679)
ki vodja Gubec. Slišal je glasne pesmi, smeh in vzklike pijanih častnikov, slišal jok v zagorskih vaseh, ki so jih razsvetljevali ognjeni zublji gorečih domov. Solze so mu orosile oči, ihteč je sam sebi v tolažbo šepetal: ,JVi nam bilo sojeno, da bi zmagali in izbojevali kmetu pravico. Naše zagorsko ljudstvo bo moralo še prenašati zatiranje, krivice in zlo. Toda nekoč bo vendar prišel čas, ki bo ljudem prinesel pravico in svobodo. Takrat bodo te gorice in polja naša last, po gradovih ne bodo več gospodovali, nas zapirali ter pretepali razni Tahiji, Erdediji, Kegleviči in Sekelji. Ali bodo ljudje takrat še vedeli, da smo se tudi mi žrtvovali za njihovo lepše življenje? Ali bodo pomnili, da je polovica naše kmečke vojske obležala na Stubiškem polju? “
Na Stubiškem gradu se je zmagoslavno pirovanje nadaljevalo do zgodnjih jutranjih ur 10. februarja. Dopoldne je Alapič svojim častnikom razglasil povelja za prihodnje dni. Večji del svojih vojaških enot je še pustil v Zagorju. Imeli so nalogo, da zasledujejo in iščejo upornike po vaseh ter jih kaznujejo na kraju samem. Vse vidnejše udeležence upora je ukazal obesiti, drugi pa naj bodo kaznovani tako, da jih telesno pohabijo. Tiste domačije, kjer so se gospodarji udeležili upora, je treba požgati. Vojaki po hišah pa lahko plenijo in pustošijo, kakor sami želijo.
„Kmete, ki smo jih ujeli v včerajšnji bitki, bomo kaznovali takoj. Obesite jih na veje bližnjih dreves ob cesti.
DOLENJSKI LIST
31
Skozi viharje k svobodi
Tak je naslov knjige, ki jo ~ je pred trinajstimi leti izdal Črnomaljčan Janez Vitko-vič. V njej je zbrano prvo po vojni pisano gradivo o legendarnih dogodkih Belokranjcev za časa NOB. Vitkovič se še danes šteje predvsem za borca, to pa, da se je svojčas ukvarjal tudi z dopisovanjem za časopise, da mu pero gladko teče in da ga rado zanese k spominom, ga duhovno dviga in pomeni zanj tisti skriti kotiček notrarijo-sti do katerega k^uč ima skrbno spravljen.
Ne le to: ko mi je kazal fotografije tja od mladosti naprej, se mi*je razodel v povsem drugi luči. Mlad, postaven, z violino, je videti kot Ramon Novarro, tedanji idol žensk s filmskega platna in povsem druga oseba kot le nekaj let kasneje v partizanski uniformi. Trd in značilno prepričevalen izraz ima na obrazu pred množico na Štajerskem, kamor ga je prva povojna leta za sekretarja komiteja poslal sam Boris Kidrič.
Vitkovičevo prvo revolucionarno dejanje je bilo, ko je kot mlad pekovski va-fenec iz družine z desetimi otroki v Podklancu pri Vinici sodeloval v karlovškem štrajku. „Leta 1939 sem že aktivno delal in bil kot revolucionar tudi prvič zaprt v-Črnomlju, komunist pa sem postal leta 1940,“ mi je rekel, hkrati pa navedel tudi natančne datume vseh teh dogodkov.
Najmanj tri tipkane strani bi napisal, kdor bi hotel našteti vse funkcije, ki jih je Janez Vitkovič opravljal od začetka svojega političnega delovanja do današnjih dni, zlasti če bi hotel zraven opisati še priznanja, diplome, odlikovanja ... Zdaj je upokojen, bolehen, verular družbeno še vedno delaven.
Ce povemo le, da je bil leta 1941 organizator ilegalne-
ga gibanja na viniškem koncu, da je bil prvi komisar sta-rotrško-viniške čete v Belokranjskem odredu in da je v Beli krajini organiziral volitve za odposlance na Kočevskem zboru, kjer je nastopil tudi kot govornik, se mi zdi še posebej važno. Predvsem njegova zasluga je tudi, da je na Vinici zaživel Župančičev muzej.
- Napisati knjigo, tako rekoč zgodovinsko, je zahtevna naloga. Kako, da ste se je lotili ob odgovornem funkcionarskem delu, ki je prva'povojna leta zahtevalo celega človeka? “
„Nikdar nisem mislil, da bo iz mojih zapiskov kdaj nastala knjiga. Razne dogodke iz NOB sem zapisoval kar tako, sam zase, to pa so zvedeli v Ljubljani in me nagovorili, naj gradivo zberem ter ga izdam v knjigi. Potem se je strašno mudilo. Pošiljali so mi telegrame, naj hitro dam rokopis iz rok. Prav zato je v knjigi več napak. Ne rečem, da je knjiga dobra, dejstvo pa je, da je, kakršna je, trinajst let služila šolam za učbenik o belokranjski borbi. Drugega gradiva ni bilo. “
,JPustiva knjigo,“ mi je nekam otožno rekel, toda oči so se mu zasvetile kot na sliki z violino, ko je spet začel jemati fotografije iz stare škatle.
„Še to namero imam, da bi izdal album zgodovinskih fotografij. Tja od gradrije prve železnice v Beli krajini in predvojnih shodov naprednih fantov in deklet do dogodkov iz NOB ter povojnih borčevskih proslav. Joj, koliko mojih tovarišev s teh fotografij že leži pod zemljo! Kar nas je ostalo, pa se bomo 4. julija sešli na Vinici. Proslava bo ob podelitvi domicila Belokranjskemu okrožju OF. Snidenja se veselim kot otrok... “
RIA BACER
Zlata knjiga odličnjako'
Ribniška šola uvaja, kar je imela pred stoletjj
Prva mokronoška kresna noč je v soboto navkljub hladnemu vremenu privabila 1.200 obiskovalcev. V pestrem programu domačinov so nastopili tudi ljubljanski baletn^i z mokronoškim rojakom Janežem Mejačem. Po hribih so zakurili kresove, prizadevni prireditelji so domiselno uredili okolje grajskih razvalin za pr^novanje na prostem. Želja MokronoŽanov je, da bi tudi kresovanje postalo tradicionalno, kot so to že pustni karnevali. Na sliki: Kqave^, ki ni varčeval z bo^cami. (Foto: Železnik)
Z zaključkom letošnjega šolskega leta uvaja osnovna šola Ribnica „Novo zlato knjigo ribniških odličnjakov". Tako knjigo so vodili tudi že pred 150 in več leti, vanjo pa je bil vpisan tudi France Prešeren, po katerem nosi ribniška osemletka zdaj ime.
V novo zlato knjigo bodo vpisali imena vseh tistih učencev, ki bodo vseh osem razredov izdelali z odličnim uspehom, in tistih, ki bodo na izobraževalnem, kulturriem ali te-lesnovzgojnem področju osvojili republiška ali viga priznanja.
PETER MED ODLIČNIMI
Društvo matematikov, fizikov in astronomov ter Zavod za šolstvo SR Slovenije sta poslala 15. junija Petru Dovču, učencu 8. c razreda osnovne šole Kočevje, zlato Vegovo priznanje za dosežen uspeh na republi-^em tekmovanju mladih matematikov, ki je bilo 2. junija na osnovni šoli „Tone Cufar“ v Ljubljani.
V. I.
NAJDEN PO 40 DNEH
25. junija popoldne so na desnem bregu Krke pri vasi Kleče v bližini Žužemberka našli moško truplo. Ugotovili so, da gre za Ivana Zajca, 45-letnega domačina, ki je bil zaposlen v Ljubljani in so ga doma pogrešali že od 30. maja letos. Na truplu ni bilo znakov nasilja; kot je ugotovil zdravnik, je smrt nastopila zaradi zastrupitve.
Nova zlata knjiga je debela 10^ cm, z zlatom obrobljena in v usnje‘ vezana. Izdelali so jo v učnih delat nicah za slepo mladino v Ljubljani.
Vodstvo osnovne šole Ribnica se že zdaj priporoča, čeprav še ni bilo računa, da bi za nakup knjige prispevale tudi ribniške gospodarske ^ organizacije. Veljala bo namreč pre^ cej, vanjo pa bodo vpisani šolarji, ki bodo kasneje gotovo največ prispevali k razvoju posamezne delovne organizacije in napredku občine. ^ J. PRIMC?^
Rimski grobovi sredi Novega mesta
Arheološka raziskovanja na Beletovem vrtu bodo obogatila muzej
v tole zlato knjigo bodo vpisani | vsi učenci ribniške osemletke, | ki bodo vseh 8 let šolanja o(]|ič' | ni, in tisti, ki bodo prejeli re-| pubUŠka ali višja priznanja, f (Foto: J. Primc)	j
 ^
KRSKO - v petek in soboto| bodo v Krškem kvalifikacije za| vstop v ljubljansko consko ligo. So« delovali bodo Krško, Grosuplje,J Slovan B in Kranj. Trije se bodo-' uvrstili v vi^o ligo. (V. P.)	}
K0CEVJ]E - V občinski nogo-^ metni ligi je zmagal Mahovnik z 38 ^^ točkami. Slede; Rog 32, Koprivnik 30, Kolodvor A 29, Podgorska 27, | Koblerji in Stara cerkev po 21, i Rudar 20, Kolodvor B 6. Mozelj in| Dolga vas sta bila diskvalificirana.*
Dobra dva meseca je že na delu arheološka ekipa, ki raziskuje dokaj obsežno rimsko grobišče v središču Novega mesta. Pod okriljem Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo vodi raziskovanje te antične nekropole Tone ^ez, arheolog Dolenjskega muzeja, raziskovanje pa financira podje^ Dominvest kot upravljavec tega spomeniško zaščitenega zemljišča in z^topnik in-vestitoija. Izkopavanje je v neposredni, soseščini poslopja občindce ^upščine v Novem mestu, na Beletovem vrtu ob Ljubljanski cesti.
Letošnje sistematično raziskovanje tega rimsicega grobišča je pravzaprav nadaljevanje odkrivanja te pomembne in razmeroma velike nekropole, kjer so bolj ali manj nekontrolirano izkopali že dosti grobov pri gradnji Ljubljanske ceste 1890 in pri gradnji poslopja okrajnega glavarstva 1902. Danes vemo, da sta se rimsko in še starejše keltsko pokopališče v Novem mestu razprostirali ob južnem vznožju Marofa na prostoru: od križišča Ljubljanske ceste s Ceste herojev - komada garnizije — stavba Elektro Ljubljana - občinska hiša - otroški vrtec -Režkova vila — Beletova hiša.
Pri dosedanjem raziskovanju smo na razmeroma majhnem prostoru odkrili že nad 60 grobov, ki so zelo zanimivi po svoji obliki, zgradbi m vsebini. Iz grobnega inventarja izvemo, da so bili prebivalci Novega mesta v rimskem času precej premožni, saj smo našli dosti zelo bogato opremljenih grobov z lepo oblikovanimi glinastimi posodami, okrasnimi bronastimi zaponkami in celo z majhnimi stekleničkami za dišave — balzamariji. O premožnosti prebivalcev govori tudi razmeroma veliko število posod iz „terre sigillate“ (tanka rdeča posoda, podobna porcelanu), ki je bila takrat luksuzno blago, uvoženo k nam iz severnoitalijanskih delavnic.
Druga značilnost rimskih grobov v Novem mestu je enotnost grobne arhitekture. Skoraj vsi grobovi so
narejeni iz tesno sestavljenih kamnitih plošč, tako da tvorijo pravokotne skrinje. Vanje so položili pepel na gmadi sežganih pokojnikov ter priložili glinaste posode s hrano in pijačo kot popotnino umrlim, na vrhu pa grobno skrinjo pokrili s kamnitimi ploščami. Do sedaj odkriti grobovi na Beletovem vrtu kažejo izrazito civilen značaj, saj zaenkrat nisfno našli še niti enega kosa orožja. To govori za razmeroma premožno ci^no rimsko naselbino v Novem mestu, katere prebivalci (pretežno domači Iliri in Kelti) so v miru uživali blagodati rimske civilizacije. Grobovi so iz prve polovice 1. stoletja našega štetja, nekateri sledovi pa kažejo, da lahko pričakujemo še starejše, keltske grobove na tem območju.'
Raziskovanje rimskega grobišča na Beletovem vrtu bo trajalo še vse poletje. Prepričani smo, da bodo rezultati izkopavanja bistveno dopolnili in celo spremenili naše znanje o Novem mestu v rimskem času. Arheološki oddelek Dolenjskega muzeja pa se bo znova obogatil s številnimi in lepimi najdbami.
T.K.
Na Beletovem vrtu odkrit rimski grob s številnimi pridatki. (Foto; T. Knez)
IVUedvedov je vedno manj
Odstrel jelenov bo večji, ker najbolj ogrožajo kmetijske površine in gozdove
v tem lovskem letu bo v revirjih petih lovskih družin v ribniški občini predvidoma padlo 5 medvedov, 86 jelenov, 226 srn, 7 divjih prašičev, 75 jerebov, 2 jerebici in 135 zajcev. Lovske družine načrtujejo
okoli 360.000 din dohodkov in okoli 260.000 din izdatkov.
Redka goba i Gorjansev
Ko zraste, tehta tudi po 15 kilogramov - Takega zajca morajo v košu nesti domov
BOŽA PODRGAJS V TRBOVLJAH
V Delavskem domu v Trbovljah razstavlja Novomeščanka Boža Podrgajs slike, mešano tehniko, keramiko, krožnike, nakit in slikano blago v okviru revije likovnih skupin Slovenije.
Gobarju Milanu Tomšetu s Ponikve pri Veliki Dolini se je te dni sreča radodarno nasmehnila; jurčkov sicer ni našel, zato pa je pod starimi hrasti v gozdu nedaleč od Ponikve naletel na zajce, redke ^obe, ki jili ljudje tam okoli zelo cenijo. Dve je utrgal, tri manjše pa pustil, da bi zrasle. Večja je tehtala 2,52 kg, manjša pa 62 dkg.
•
A Častna beseda, da me je 2 pričela peči vest, ko sem si ^ oni dan natančneje o^edd 0 svoje stanovanje. Vso pločevi-0 no sem že nakupfl, vse oblazi-A njene sedeže in naprave z X elektronkami in tranzistorji. V Pod oknom stoji zavidanja ^ vreden voz, zadaj za bajto se A skriva bazen in pes z rodovni-2 kom. Pravi zemdjski raji To^ ®^oko in duša moja sta začutili praznino. Notranjo praznino, 0 ko človek zasluti samoto, ko A se zave, da je zavozil življenje ^ na slepi tir, ker je pazil le na 9 zunanjost, na bedni blišč, na-mesto da bi se zbral in se no-
NAŠE PRIJATELJICE
mislimi velikih mož. Blisnila mije rešilna misel: knjige! Da, knjige so tiste, ki jih pogrešam, knjige so tiste, ki me bodo izvlekle iz duševne otopelosti, iz razrvanosti, one so tiste, Id mi bodo vrnile mir, ki me bodo vrnile k sebi...
Debelo me je gledala prodajalka v knjigami. Najbrž zato, ker me je prvič videla v svojem prostoru, ali pa Mto, ker sem kupil meter knjig, ne da bi kaj pazil na pisatelje ali naslov. Izbral sem knjige s črnimi platnicami za v dnevno sobo, ki je premalana z rume-
kombinaciji sta me vedno pomirjali, nekako spokojno delujeta name. Morda zato, ker sta to barvi sonca in smrti, ^t kilogramov knjig z rdečimi naslovnicami sem kupil za spalnico. Stene v spahiici imam živopisne, saj veste, ^ mi bude fantazijo. Ko sem jih postavil na že vnaprej pripravljene police, sem videl, da je dobila soba gjobokejšo podobo. Duhovno vrednost. V kopalnico sem postavil le dve knjigi. Bi jih več, o da, pa niso imeli takih, vezanih v polivinil, ki mu voda he škodi.
Od tega časa sem raje pri-
lllCSiU Ua Ul »C	ui	UU,	M	JC	piciiioiaiia	^---—o- -	l	A
tranje obogatil, oplemenitil z nlm. Cma in rumena barva v hajal dotnov zato, ker sem ču-
til, da nisem več sam. Tu so ^ moji prijatelji: knjige, moji pi- ( satelji, s katerimi bi se lal^o ^ pog»vaijal ure in ure, tedne in tedne, da, celo leta! Koliko človeških usod, koliko smeha' in joka je shranjenega v teh i belih listih, koliko hrepenenj, pričakovanj in neizpohijenih želja. Upov, ki se porode ob sončnem zatonu in zblede ob svitanju. Slutil sem te usode, slišal sem jih dihati, čul ječati, vriskati, hlipati...
Božal sem svoje knjige, jim odstranjeval prah, jih zračil, razkazoval prijateljem, se vedno znova vračal k njim. Hvala vam, knji^! Vrnile ste mi smisel življenja.
Skrbi me le to, da se nikakor ne morem spraviti k bra-
TONI GAŠPERiC
„Zajce jemo rajši kot jurčke. Nikdar niso črvivi in kuharica ma kaj dati v lonec,“ je dejal. Omenil je še, da veliko ljudi teh gob ne pozna, predvsem tisti iz doline ne.
V knjigah je ta goba opisana kot velika zraščenka. Krasi jo do sto klobučkov sivo rjave barve. Goba zraste v širino in višino do 50 cm in doseže do 15 kg teže. Diši po gob^ inje prijetnega okusa. Meso starejših gob je trpko.
Velika zraščenka sodi k največjim evropskih gobam. Že pisatelj J^ez Trdina jo omenja v svojih spisih o Gorjancih, kjer piše, da morajo takega velikana včasih v košu nesti domov.
J. TEPPEV
Načrt odstrela je letos občutno , večji (za četrtino), kot so predlagalo lovske družine (LD) pri jelenjadi, ki v gozdu in na kmetijskih površin^ povzroča veliko škodo. Ta škoda je še večja na sodobnih kmetijah, ki preusmerjajo svojo proizvodnjo. Nekoliko večji, kot so predlagale LD, je tudi načrt odstrela srnjadi.
Stalež medvedov je po mnenju lovcev zelo upadel (za 30 odstotkov), ker je bilo v preteklih letih odstreljenih več napadalnih medvedk, njihovi mladiči pa so nato poginili. To je tudi en izmed vzrokov, da so lovci lani uplenili le 3 medvede, čeprav naj bi jih po načrtu še enkrat toliko, se pravi 6.
Razpolovljen ,,fičko“ je posl^ dica prehitevanja A. Tepeža iz Loke prTŽusmu na mostu pred Logom pri Boštanju v četrtek, 21. junija. Avto je po 50 metrih vožnje po bankini vrglo v ograjo mostu. Voznik si je hudo poškodoval kolke.
Milan Tomše se je 2,52-kilo-gramskega zajca zelo razveselil.
FIČKO v GLOBEL
V bolnišnici in s hu(^' škodbami se je konč vožnja Antona Celi^ ške vasi. Ta je P pred polnočjo vr terem so bili Ar jan Pavlin in Ja Metlike proti ^ je pri Vel. G s ceste. Zdrk globoko glob^ niki pa so st poškodovali. \ nišnico, medtej. vsem razbit. Sk».
20.000 din.