Načrt zakona proti oderuštvu pri stanovanjiii. 279
Načrt zakona proti oderuštvu pri stanovanjih.
Poslanec dr. O. R y b a r je sestavil načrt zakona za pomoč proti izkoriščanju pri sklepanju najemnih pogodeb. Predložil ga je s tovariši vred poslanski zbornici že proti koncu zadnje XX. sesijc v marcu mesecu. Sedaj ga dobi nova poslanska zbornica zopet v razpravo. Glasi se nastopno:
§ 1. Kdor zavoljo svojega dobička znano mu stisko koga drugega, osobito pa stisko glede stanovanj v kakem okraju izkoristi s tem, da pri določitvi odplačila za najemodajo stanovanj ali poslovalnic da sebi ali komu drugemu obljubiti ali dodeliti imovinske dobičke, ki po okolnostih slučaja stoje v očividnem nerazmerju k njegovi dajatvi, kriv je pregreška in se kaznuje s strogim zaporom od enega ali treh mesecev in z denarjem od 200 K do 500 K.
Isto kaznjivo dejanje zakrivi in isti kazni zapade, kdor pridobi in naprej odda ali uveljavlja terjatev, o kateri ve. da je nastala na prej navedeni način.
280 Načrt zakona proti oderuštvu pri stanovanjih.
§ 2. Ce se radi prikritja v §-u 1 označenega opravila sklene navidezna pogodba, napravi listina, ki ima v sebi neresnične okol-nosti, ali če se doseže o še neobstoječi najemninski terjatvi sodna odločba (sodba, plačilno povelje, mandat), sodna poravnava ali razsodiški izrek, tedaj je naložiti strogi zapor od treh do šestih mesecev ali globo od 5000 K do 10.000 K.
Ista kazen zadene onega, ki poznavajoč te okolnosti pridobi in naprej odda ali uveljavlja terjatev pod pogoji, v §-u 1. navedenimi.
§ 3. Ce je kdo ponovno obsojen, je naložiti strogi zapor od treh mesecev do enega leta in globo od 5000 K do 20.000 K.
§ 1 Ako se naložena globa ne da izterjati, je namesto nje naložiti zopor tako, da se vsakih 20 K nadomesti z enim dnevom zapora.
§ 5. Nasledki, ki po zakonih nastopijo z obsodbo zaradi prestopka goljufije, nastopijo tudi z obsodbo zaradi pregreška po §-u 1.
§ 6. Kazenski sodnik mora opravilo, radi katerega se je izrekla obsodba, izreči za nično, ako najemodajalec in najemnik ne dogovorita primernega znižanja v §-u 1 navedenega odplačila.
Nagibi.
Načelo, da bodi svoboda pri pogodbah neomejena, ima že v rimskem pravu mnogo izjem. Niso bili samo posebno proti denarnemu oderuštvu zakoni izdani, temveč smatralo se je sploh vse pogodbe za neveljavne, katere greše »contra bones moreš«.
V modernem zakonodavstvu se je ta misel še razširila, ko se cesto določa, da je čezmerno izkoriščanje drugih naravnost kaznjivo. Wachenfeld (Holtzendorf, Encyklopadie der Rechtswissenchaft. II. zvezek, 306) definuje kaznjivo izkoriščanje v nasprotju k goljufiji za prevaro, na zunaj skrito pod silo razmer, ki se v njih žrtev nahaja. ' "    ^illf
Misel kaznjivosti gotovih izkoriščanj je bila vsprejeta že v kaz. zakonik iz leta 1852; po čl. VI. ces. pat. so ostali v veljavi zakoni o oderuštvu v različnih kronovinah, denarno oderuštvo se je izreklo za pregrešek, posebno pa se je na gotove vrste oderuštva pri blagu na prodajanju v §-u 482 in 478 naložila kazen in so se tudi ustanovile določbe proti izkoriščanju pri igrah. Kaznjivost denarnega oderuštva pri dovolitvi kredita se je potem v zakonu z dne 28. maja 1881 drž. zak. št. 47 še posebej uravnala.
Načrt zakona proti oderuštvu pri stanovanjih. 281
Še dalje sega zaščita proti izkoriščanju v načrtu kaz. zak. iz leta 1891, ki glede denarnega oderuštva po §-u 313 ne zahteva več težko dokazljive nevarnosti gospodarske pogube kreditojemnika. nego je vprašanje kaznjivosti zavisno le od ugotovitve očitnega ne-razmerja med dajatvijo in protidajatvijo pri dovolitvi kredita. Posebno važna pa je za kaznjivost oderuštva pri stanovanjih, ki se sedaj zahteva, dotočba §-a 316 navedenega načrta kaz. zakona, ki preti kazen vsakonuu', ki bi zaradi svojega dobička znano mu stisko drugega izkoriščal na ta način, da ga pripravi k prenaredbi z njim sklenjene pogodbe, pa je ta prenaredba zanj breme in se ne da opravičiti v nastalih razmerah. Misel, katero ta določba izraža in ki je vsprejeta tudi v nemškem kaz. zakonu ( § 302 e), čeprav je tainkaj kaznjivost nekoliko bolj omejena, ker se zahteva, da se tako postopa obrtoma in po navadi, — je pa velevažna za vprašanje, ali je dopustno kaznovanje oderuštva pri stanovanjih.
Znano je, da so v zadnjem času po vseh večjih mestih poskočile najemnine, največ docela neupravičeno, osobito le vsled večjega popraševanja za stanovanja, osobiti taka, ki bi bila v zdravstvenem oziru bolj primerna. Znabiti še v večji meri se čutijo te zvišane najemnine v posameznih mestih pri gospodarskih lokalih. Saj je dovolj, če se tu poudarja, da so se v zadnjih letih najemnine za 50 in celo do 100</f in še več potisnile kvišku. To zvišanje se pač da razumeti pri novejših hišah, ki so bile zgrajene na podlagi višjih cen za stavbišča. mezde in stavbno gradivo in tudi z večjim kom-fortom; toda pri starejših hišah, za katere lastniki v največ slučajih leta in leta niso ničesar investirali in navadno celo niso niti najpotrebnejšega popravili, je takšno zvišanje popolnoma neupravičeno izkoriščanje stiske onih, ki potrebujejo stanovanja. Da gre v resnici za stisko, da celo v največ slučajih naravnost za veliko tisko. ki jo hišni posestniki na najbolj sebičen način izkoriščajo, se da komaj dvomiti, če se pomisli, da v največ slučajih stranka spričo edinosti, ki v tem pogledu vlada med hišnimi posestniki, stoji brez moči in pomoči nasproti zvišanju najemnine, ker pač nima upanja, da dobi ugodnejše pogoje pri drugem hišnem posestniku, nego da mora plačati večjo najemnino ali pa najeti slabše in manjše stanovanje. Še bolj pa je jasna stiska pri najenniikih .gospodarskih lokalov, ko je menjava najemne pogodbe nerekdokdaj vprašanje nadaljnje eksistence.
282 Načrt zakona proti oderuštvu pri stanovanjih.
Cc se torej vpošteva v navedenih določbah izraženo načelo, da dajatev ne sme k protidajatvi stati v posebnem nerazmerju in če se nadalje pripoznava upravičenost moderne zahteve, da je dolžnost države tudi v privatno-pravnih razmerah, osobito pa pri vprašanjih poKodbcne svobode ščititi gospodarsko slabšega proti premoči močnejšega, in če je končno jasno, da moderno zakonodajstvo vedno bolj uvidtva, da se ta zaščita more uspešno goditi le, če se izkoriščanju preti s kaznijo in z odvzetjem častnih pravic, — potem bo treba tudi oderuštvo pri stanovanjih izreči za kaznjivo, ker vendar ne gre i zrekati, da je mnogo nedolžnejše denarno oderuštvo, ki največ stiska le jiosameznikc. infamujoč delikt, dočim naj se oderuštvo pri stanovanjih, ki je veliko bolj zavratno in je že splošna kalamiteta, pušča še naprej brez kazni in se celo še ščiti in podpira s pospeševanjem postopanja v najenniih pravdah.
Naravna posledica, če se pripoznava kaznjivost oderuštva pri stanovanjih je, da je dotična pogodba neveljavna, oziroma da slično kakor v določbah o denarnem oderuštvu, nastane pravica do znižanja čezmernega odplačila za najem, ker nihče ne sme imeti dobička iz kaznjivega dejanja.
Ce bi se vprašanje o kaznjivosti oderuštva pri stanovanjih pridržalo novemu kazenskemu zakonu, bi to toliko pomenilo, kakor trpeče najemne stranke tolažiti z onim svetom. Sedanje nevzdižne razmere zahtevajo najhitrejše pomoči in zato je po mnenju predlagateljev takojšnja rešitev tega vprašanja nujno potrebna. Predloženi načrt kazenskega zakona se kolikor moči naslanja na določbe zakona proti oderuštvu iz praktičnih razlogov, in da je tembolj vidna analogija s kaznjivostjo denarnega oderuštva.
Pri določitvi pojma o oderuštvu pri stanovanjih, bilo je treba, nekoliko drugače kakor pri denarnem oderuštvu, glede stiske manj važnosti polagati na mučen in |)0 individuelnih razmerah povzročen položaj oškodovanca, tembolj pa na splošne krajevne razmere, ki ta položaj povzročajo in na ceno vplivajo.
Za nerazmerje med dajatvijo in protidajatvijo utegne zadoščati besedilo, ki je v načrtu kaz. zak. iz leta 1891 dano za denarno oderuštvo, ker se primerna najemnina, ki jo je potreba vedeti za ugotovitev posebnega nerazmerja, ne bode težko našla s primerjanjem poprej zahtevanih najenmin, pri novih hišah pa s preračunom primernega obrestovanja gradbenih stroškov.