, _ Poštnina plačan« v gotovini MariDonM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 95 Maribor, torek 28. aprila 1931 »MUTRA« khaia razun nedei|e n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 mesečno preienan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra' v Ljubljani, Prešernova ulica 51.4 Rusija, ostala Evropa in mi Dočim smo se pri nas — zdi se — popolnoma vživeli v misel, da radi nepri-znanja sovjetov de jure ne smemo z Rusijo imeti niti najmanjših, tudi ne gospodarskih stikov, pa so nekatere druge države, ki nočejo biti boljševistične, znale izkoristiti priliko in so nadovezale — kakor n. pr. Nemčija — z Rusijo prav tesne gospodarske stike in zveze. Tudi Češkoslovaška je oficijelno doslej odklanjala z Rusijo vsakršne veze. Toda v češkoslovaškem gospodarskem svetu so se že delj časa glasno pojavljali klici, da je ta politika zgrešena in da je treba razlikovati med priznanjem sovjetske Rusije de jure (s pravne strani) in pa taed vpostavitvo gospodarskih odnoša-itv. Te dni se je v Pragi zopet vršila konferenca, katere so se udeležili najugled-nejši zastopniki gospodarskih krogov: konferenca je bila sklicana od češkoslo-vaško-ruskega trgovskega zavoda in društva za kulturno in gospodarsko zbližuje z Novo Rusijo. O konferenci poro- f.a Poluslužbena »Češkoslovaška repub-llka« obširno in navaja izvajanja posameznih govornikov. Tako je podpredsednik Društva za zbližanje z Rusijo dr. Gallas med drugim povdaril, da mora država pomagati vsem onim, ki hočejo 2 Rusijo trgovati, ker bo sicer Rusija izvedla svojo »pjatiletko« brez CSR in drugih evropskih držav. Mi gledamo od strani — je naglašal dr. Gallar, — s polno paF?,.pa delata Nemčija in Amerika, in izgubili bomo na ta način vsa ruska naročila m ves ruski trg. Bivši minister, predsednik Orijentalne-ga instituta dr. Hotowetz je orisal rusko bogastvo in napredek in je naglasil, da je treba verovati v gospodarsko evolucijo. V Rusiji danes gospodari državni kapital, ki ga uporabljajo dobri ekonomi in tehniki. Za »pjatiletko« bodo prišli v Rusiji «ovi načrti. Narasla bo industrija in narave bodo notranje potrebe Rusije. Rusija 'Ha ogromno surovin, brez katerih ne '"ore biti Panevropa. Ne moremo in ne Stnerno je zaključil dr. Hotowetz __________ Pr(*l Rusijo skrivali glave v pesek. Konzulent Češkoslovaško-ruskega tr-5°vskega zavoda M. Vanjek je naglasil, ie dejstvo, da nima CSR z Rusijo trgovske pogodbe, samo znak zgodovin-® e nezrelosti za veliko trgovino. Z Ru-tud‘ skleniti trgovsko pogodbo, če-vc ez javno-pravne garancije. fni>n eu^išk| docent dr. Verunač je isto-iip trcf°vdariI nuino potrebo, da se skle-„ni;n*:?Vska pogodba z Rusijo, to državo rpln točnosti. To zahteva na- nriio o1JOn.alizacije >n svetovne koope- treba 'raln!*8 Sama st°j’ na sta,iš5u* da de iuretii.I + °Vaii inetJ Priznanjem Rusije lasrm i!» 50vskimi odnošaji z njo. ■o'. * ? ve'ia za naše prilike isto, iror v vclja za nase prniKe isto, države Evran«?^*10™81*0 in vse druge nf ti trn m % ?as* na^a industrija š< boc-vp irnifS a/ da računati n; kakšen tr* v Rusiji, ]e pa vse pol Malinov sestavila novo vlado KRALJ VNOVIČ POVERIL MANDAT MALINOVU. - PRED SESTAVO KA-BINETA MEŠČANSKE KOALI CIJE NA BOLGARSKEM. SOFIJA, 28. aprila. Potem, ko se je Cankovu ponesrečila akcija, da bi sestavil koncentracijsko vlado, je kralj Boris, ki je včeraJ ves dan kon-feriral z vodilnimi politiki, Malinovu vnovič poveril sestavo novega kabineta. Kakor pa se zatrjuje, mandat Malinova, voditelja demokratov, sedaj ni omejen, temveč ima pri izvršitvi svoje misije čisto proste roke. Malinov bo najbrže sestavil vlado meščanske koalicije, v katero bi stopili demokrati, liberalci, radikali iti obe frakciji Demokratičkega Zgovora, ki ste bili dosedaj v opoziciji proti Ljap-čevu. V vrstah dosedanje vladne stranke vlada veliko vznemirjenje. Ljapčev je izjavil že prej, da ne more sodelovati z Malinovom, vsled česar na kombinacijo z Demokratičeskim Zgo-vorom tudi ni bilo misliti. Pričakuje se, da bo Malinov kralju Borisu že danes predložil listo novega kabineta. naR Peklenski stroji u Zagrebu BEOGRAD, 28. aprila. Neznana oseba je položila preteklo noč v drevoredu kralja Tomislava v Zagrebu 5 zabojev z razstrelilnimi snovmi. Šti ri od niih so eksplodirali med 3.50 in 5.30 zjutrai. peti pa se ni užgal. Eksplozija ni napravila nobene škode, tudi ne materijalne. Uvedena je bila takoj preiskava. Papež o katoliški akciji VATIKAN. 28. aprila. Papež je naslovil na monakovskega nadškofa, kardinala Schusterja, pismo, v katerem razvija svoje misli o katoliški akciji v zvezi z najnovejšo polemiko v tem vprašanju. Katoliška akcija je po mnenju poglavarja katoliške cerkve posvečena rešitvi mladine in stremi po dosegi krščanskega življenja mladine. da se tako obvaruje pred poplavo novega poganstva. Vendar pa katoliška akcija nikakor ne posega v po litičn o _ življenje. Papež izvaja koncem pisma željo, da bi njegove misli razpršila vsa nesoglasja, sumničenja in dvome. Trgouinska pogajanja z Rustrijo BEOGRAD, 28. aprila. Včeraj so pričela tukaj avstrijsko-jugoslovanska trgovinska pogajanja, ki se dele na dva dela. Najprej boste obe delegaciji sporočili svoje obojestranske zahteve in želje, nakar bo sledil kratek odmor. V drugi polovici maja meseca se bodo pogajanja nadaljevala in zaključila na Dunaju ali v Beogradu. Ruska špijonaža u Nemčiji BERLIN, 28. aprila. »Daily Telegraph« poroča: Vsa znamenja kažejo, da zavzema ruska špijonaža v Nemčiji vedno večji obseg. Tajni agenti so odkrili celo vrsto trgovskih središč, v katerih mrgoli ruskih vohunov, ki opravljajo svoje delo z veliko spretnostjo in tudi lepimi uspehi. Sploh je vsa Nemčija preprežena z veliko mrežo ruskih agentov, ki dajejo sovjetski vladi in posebno še novo ustanavHn;očim se industrijam v Rusiji vse mogoče informacije. Ruska naročila u Italiji RIM, 28. aprila. Med ministrstvom za korporacije in ruskim trgovinskim zastopstvom je bila podpisana pogodba, s katero S' Italija zavezuje, da bo tekom letošnjega leta dobavila Rusiji raznih izdelkov v skupni vrednosti 350 milijonov lir. Predsedniška uoliteu u Franciji PARIŠ. 28. aprila. Ministrski predsednik Laval je predložil predsedniku republike v podpis odlok, s katerim se poslanska 'zbornica in senat sklicujeta za 13. maja k skupni seji, na kateri se bo vršila volitev novega predsednika francoske republike. Upor na fDačeiri končan LIZBONA, 28. aprila. Po uradnih poročilih iz Madeire so se včeraj vladne čete pod zaščito topov vojnih ladij izkrcale v bližini Funchala in nato zasedle mesto. PODMORNICO »NAUTILUS« SKORO ZADELA KATASTROFA. NEWYORK, 28. aprila. Podmornica »Nautilus«, s katero namerava Wilkins nastopiti svoje potovanje na severni tečaj, je ležala 15 metrov globoko v hud-sonskem zalivu. Pred 2 dnevi je nenadoma začela skozi periskop vdirati voda v notranjost podmornice. Poveljnik je takoj dal nalog, da se izvrže balast, da bi se podmornica dvignila na površino. A protitlak, ki ga je proizvajala voda, je bil tako silen, da se sprva podmornica ni premaknila niti za 10 cm, dasi so izvrgli ves balast. Toda posadka ni izgubila hladnokrvnosti, in po 15 napetih minutah se je dvignila podmornica na površino. Bil je skrajni čas, zakaj posadka je že do pasu stala v vodi. UKRADENE UMETNINE. LONDON, 28. aprila. Pri tukajšnji največji angleški tvrdki z umetninami so bile izvršene tatvine dragocenih slik in raznih drugih predmetov velike vrednosti- Med ukradenimi predmeti je tudi ena slika van Dycka, 2 sliki Gainsborougha, dragocen gobelin, starodavna perzijska preproga in različne kitajske in italijanske rezbarije iz slonovine. Razuoj strelskega športa u mariborskem okrožju V nedeljo, dne 3. maja bodo naši strelci zopet pričeli redno vaditi. V Mariboru bo otvoritev nove strelske sezone izvršena slovesno s povorko iz mesta na strelišče v Radvanje in z vojaško godbo. Otvoritve se bodo udeležili tudi številni zastopniki podeželskih strelskih društev. Strelski šport je bil pri nas do nedavna še skoraj docela nepoznan, toda agilna Oblastna strelska družina v Mariboru pod neumornim vodstvom predsednika g. polkovnika Putnikoviča ga je kmalu tako popularizirala, da se je pričel širiti tudi po deželi. Doslej je ustanovila svoje strelska društva že v Hotinji vasi, Dobrovcah in Skokah, Šmarju pri Jelšah, Rušah, Šmarjeti na Dravskem polju, Dogošah pri Mariboru, Podovi in Ljubnem ob Savinji. Vsa ta društva so zelo agilna in nekatera so dosegla že zelo lepe uspehe. — Da se strelski šport še bolj razširi, pa se pripravlja ustanovitev še novih društev v Kamnici, Cirkovcah, Slovenski Bistrici, Račah, Framu, Sv. Janžu na Dravskem polju, Ptuju, Ormožu, Središču, Murski Soboti, Doljnji Lendavi, Sv. Lenartu in Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, Pesnici, Št. liju, Sv. Kungoti, Svečini, Sv. Juriju ob Pesnici, Dravogradu, Slovenjgradcu, Guštanju in Prevaljah. Vsa ta nova društva bodo ustanovljena še letos, in sicer večinoma na inicijativo kmečkih fantov, ki se zavedajo patrijotič-nega pomena tega športa in ugodnosti, ki jih nudi pri odslužitvi vojaščine. Razen tega si bo mariborska Oblastna strelska družina v kratkem zgradila na ozemlju baronov T\vicklov pri Treh ribnikih lastno najmodernejše strelišče. Kakor že omenjeno, je ta razvoj v prvi vrsti uspeh dela g. polk. Putnikoviča, pa tudi njegovih agilnih sodelavcev gg. kpt. Gabriča, Jančikoviča, tajnika Reje, odbornika Moravca itd. no drugih gospodarskih momentov, ki glasno govore za to, da ne smemo — kako.- je to v Pragi odločno povdaril biv- ši minister dr. Hotowetz — tiščati glave v pesek. Predvsem pa s! moramo biti svesti. da bo invazija boljševizma tim manjša, čim bolj bomo stali z Rusijo v gospodarskih stikih. Zakaj vsi oni, ki bodo iz Rusije z nami delali kupčije, ne bodo imeli interesa na boljševiški propagandi, ampak baš nasprotno. Zato je čas, da .tudi pri nas začnemo o vprašanju gospodarskih stikov in trgovskih pogodb z Rusijo resno in konkretno razpravbati. čaplje nad Mariborom. Davi se je pojavil okrog 5. zjutraj nad mestom velik trikot kakih sto čapelj. Plu! je v severovzhodno stran proti Prekmurju, kjer čaplje domujejo na slemenih slamnatih streh kmečkih domov. Ljutomer. Naša »Glasbena šola« priredi letos svojo običajno vsakoletno produkcijo v nedeljo 3. maja ob 15. uri (3. pop.) v Katoliškem domu. Nastopijo goslači, klavi-raši in mladinski pevski zbor. Gojenci bodo proizvajali pred vsem več skladb Mozarta v proslavo 175 letnice rojstva in 140 letnice njegove smrti. Nadalje skladbe Adamiča E., Pavšiča, Pahorja, Premrla, Schumana, Lavina, Gregorca itd. Počastite v obilnem številu naš glasbeni naraščaj! Vstopnina 8, 5, 2 Din. Vljudno vabi učiteljstvo. — Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti. razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih z» želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova» voda izborno u-činkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz JoseJova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. DNE 2. MAJA KONCERT GLASBENE MATICE S TURNEJSKIM SPOREDOM O naših obmejnih Kebancih HIGIJENSKE RAZMERE. — DUŠEVNA ZAOSTALOST. — SKRB ZA DECO. -MIŠNICA IN ALKOHOL. - DRUŽINS KI ODNOŠAJI. — PREVŽITKARSTVO. NEZAKONSKI OTROCI. — BOJ ZA OBSTANEK. ko tudi on sam. Prevžitkarstvo je težek problem, ki tlači naše ljudstvo. Kakor na Pohorju je tudi na Koban-skem običajno, da ima kmet pri hiši več hlapcev, dekel in rejencev. Delajo za tako majhno plačo, da si ne morejo prihraniti ničesar, kaj še, da bi si ustanovili svoje ognjišče. Zato je dokaj nezakonske dece. Nezakonske matere so največje reve. Saj delajo kmetu samo zato, da smejo z otrokom vred sesti za njegovo mizo in da si prislužijo najpotrebnejšo obleko. Ker je mati od zore do mraka zaposlena, je deca brez vzgoje in zaostaja. Ko do-raste, si ne zna pomagati. Nezakonski o-troci ostajajo večni hlapci in dekle. Ta poiav se ponavlja že izza davnih dni. • Zanimivo pa je, da je osebnostni gospodarski čut v ljudstvu silno razvit. Skoro pri vseh hišah pustijo gospodarji ženi, otrokom, celo rejencem in služinčadi, da si rede zajce, ovce, kokoši in celo kravo. S to lastnino razpolagajo prosto, jo lahko prodajo ali zamenjajo, izkupiček pa uporabljajo za svoje osebne potrebe. Čut svojine, ki se goji od rane mladosti in podkreplia s trdim pridobivanem, se večinoma pozneje izprevrže v sebičnost, ki se niti ne umakne v trenutkih, ko je treba nujno pomagati svojemu bližnjemu. Toda to ni propadanje ljudstva, vzrok za marsikaj nam nerazumljivega tiči v težkem življenju. Boj za obstanek, posebnost ozemlja in dela vpliva na njegovo svojevrstno duševnost. III. Zdravstvene razmere so vsled nehigi-jensikih stanovanj in obleke ter zaradi prešibke hrane zelo slabe. Statistika u-mrljivosti kaže, da so eno četrtino ljudi pobrale kužne bolezni, čez polovico bolezni je pljučnice in vnetja, mnogo pa je nezgod pri podiranju drevja, spravljanju in nakladanju lesa itd. Porazna je ugotovitev, da je samo v občini Remšnik okoli 80 bebcev in to gluhonemih, duševno manjvrednih in rojenih pohabljencev. Mnogo ljudi ima tudi golšo. Ljudje pridejo ob težkih življenjskih razmerah le malo v svet in — na žalost — se tudi tujec redko izgubi v te pianinske kraje. Vzrok duševne zaostalosti je v tem, da domačini sklepajo zakone med seboj, kar slabi rod duševno in telesno. Golšo povzroča pomanjkanje joda, kakor sploh neprimerna hrana ovira razvoj zdravega rodu. Skrbstvo dece v teh hribovskih krajih je zelo pomanjkljivo. Diplomirane babice v višjih kobanskih krajih nimajo nikjer. Pri porodniških poslih vpoštevajo stare žene le vraže in ne zdravstvenih predpisov. Babice vežejo n. pr. popkovino s cunjico, v katero se poprej usmrkljajo, češ da je tako najbolje. Zato zastruplje-nja pri porodnicah niso redka. Skrb za dojenčka je zelo površna, ker so starši preobloženi z delom. Celo pri večjih posestnikih je deca prepuščena otrokom, starim ljudem in bebastim ženskam. Z majhno deco se nihče ne igra, nihče z njo ne govori ali pa blebetajo vanjo bebci svoje nejasno Čenčanje. O snagi in redu ne more biti govora, otrok pozno shodi in pozno spregovori, sploh pa je zelo slaboten: obraz je sivobled in starikav, udje upognjeni, trup čokat ali grbast. Tako se že v zgodnji mladosti začne bedno životarjenje... Mnogo hlapcev in delavcev uživa še mišnico. Lesni delavci — dokler ni bilo krize — so čutili, da so telesno preslabi in ne morejo mnogo sredstev izsiliti iz zemlje in gozda. Zato so segali po sredstvih, ki podžigajo telesne sile. Strašne posledice se pokažejo kmalu: telesne moči zgodaj pešajo, noge otečeio in se skri-ve, pri členkih se odpirajo, iz odprtih ran se fzceia gnoj. Zvest tovariš mišnice je alkohol. Ljudje so prepričani, da oporne pijače dajejo moč in izbrišejo težke skrbi za gospodarstvo in družino. Fantazija v pijanosti pre plete vsakdanjo otopelost in enolično življenje z lepšim doživetjem, da človek zauka in poveseljači. Alkoholizem torej ni samovoljna razvada, ampak izvira iz načina dela in gospodarstva in iz nezdravih okoliščin. Nemorala in poboji iz-ha ajo sicer neposredno navadno iz alkohola, ki jih sproži, posredno in trajno pa jih povzročuje delovni način in slabe razmere. Če bi odstranili prave vzroke, tedaj obsebi odstranimo tudi pogubni vpliv alkohola. Kar velja za Kobansko, velja seveda š? ✓ večji meri za nekatere druge naše pokrajine, kjer staroversko kmetovanje prav tako iztiska poslednje sile in zadnje krvne kaplje iz izmučenih teles delavcev in kmetov. Tudi na velikih posestvih, tako zvanih kmetijah, je življenje Še zelo patrijarhal-no. Kmet je zaverovan vase in v svojo zemljo. To v stoletjih vzgojeno samo-l ubje korenini v kmetu tako, da sega celo v'družinsko življenje. Če je mož podedoval posestvo in se oženil, mnogokrat žena ni solastnica. Radi neugodne lege in majhne donosnosti se kmetije ne dajo deliti, kar ima za kmečko deco obsežne posledice. Ko pride gospodar v leta, se naveliča skrbi in garanja. Zato preda enemu izmed o-trok posestvo, drugim pa Izgovori primerno doto. Sam zahrepeni po brezskrb-n! starosti in si izgovori svoj prevžitek. Mladi naslednik prevzame z dotami In prevžitikom obteženo posestvo, peha se po strminah, da si ohrani lastno streho in oskrbi sebi in svojcem košček trdega kruha in da plača obresti in dolgove. Ko se tudi njemu zahoče miru. stori prav ta- rnariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 28. aprila ob 20. uri »čardaška kneginja«. Kuponi. Gostovanje gdč. Marice Lubejeve. Sreda, 29. aprila. Zaprto. Četrtek, 30. aprila ob 20. uri »Cirkuška princesa« ab. C. Kuponi. Petek, 1. maja. Zaprto. Sobota, 2. maja ob 20. uri »Odgodena noč«. Zadnjič. Cene od 12—2. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 4. maja ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Gostovanje maribor. gledališča. Prihodnja glasbena premiiera v gledališču bo v nedeljo, 3. t. m. ob 20. uri. — Uprizorila se bo izredno vesela in zabavna Szirmaieva opereta »Kavalir Miško«, pri kateri se bo občinstvo do solz nasmejalo. Režira Dj. Trbuhovič, dirigira L. Herzog. »Cirkuška princesa« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborske operete v Ptuju bo v pondeljek, 4. t. m. Uprizoril se bo eden izmed največjih operetnih Šlagarjev poslednjega časa Kalmano-va »Cirkuška princesa«, ki je žela v Mariboru kar največje uspehe ter je bila sploh najdostoineiša operetna vprizoritev v sezoni. Nastopi ves operetni ansambl, zbor in štatistarija. Izvajale se bodo tudi baletne točke. Torek Sreda Kabaretni večer Velika kavarna Mariborski in Ljudska univerza v Mariboru. V sredo, 29. aprila, bo predaval gosp. Vekoslav Bučar iz Ljubljane o Lužičkih Srbih v sedanjosti in preteklosti. Gospod Bučar je izvrsten poznavalec tamkajšnjih razmer in je že predaval o tej temi v mnogih krajih. Naša narodna dolžnost je, da se spoznamo s to majhno vejo na mogočnem slovanskem drevesu, ki je znala tako trdovratno kljubovati nemškemu pritoku. Predavanje je posebno aktualno z ozirom na sedanjo Trstenjakovo razstavo Lužiških Srbov. — Osebne vesti. Trajno upokojen je starešina okrajnega sodišča v Rogatcu g. Rudolf Potočnik. — Za veterinarskega svetnika pri sres-kem načelstvu v Ptuju je imenovan dr. Vilim Jedlička, doslej veterinarski svetnik pri sreskem načelstvu v LjubljanL Zadnja pot Gačhikove družine. Nesrečne žrtve velike hoške tragedije so nastopile včeraj popoldne svojo zadnjo trnjevo pot. Ob naravnost ogromni udeležbi občinstva iz mesta in okolice so jih položili na radvanjskem pokopališču v skupni grob k večnemu počitku. Ob odprti jami so bili zbrani tudi vsi šolski tovariši pokojnega 12letnega Rudolfa, gojenci II. razreda realne gimnazije pod vodstvom g. ravnatelja Jakoba Zupančiča in razrednika prof. Pirnata. Prinesli so svojemu tovarišu v zadnje slovo polno svežega pomladanskega cvetja in ga spustili v grob. Grobna tišina je vladala na pokopališču, ko so pričeli spuščati Jcrste drugo za drugo v grob: najprej Gačnika, nato megovo ženo, sinova Rudolfa in Karla, na vrh pa najmlajšega Ivančka. Skoro slehernemu so solze porosile očesa, iz prs pa so se izvili pritajeni vzdihi. Naj pod vznožjem Pohorja mirno in spokojno sanjajo večni sen! — Moška podružnica Cirll-Metodove družbe je imela sinoči občni zbor v Narodnem domu. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika se je vršila razprava o delu v bodočem poslovnem letu in zlasti o poglobitvi narodnoobrambnega dela ob meji v zvezi z drugimi organizacijami s podobnimi cilji. Odiooru se je dalo naročilo, da stopi v to svrho z vsemi temi organizacijami v tesnejše stike. Ker je do-sedajni predsednik dr. Strmšek,kije vodil podružnico 5 let, odklonil zopetno izvolitev, je bil izvoljen predsednikom dr. Lašič. Njegov namestnik je nadzornik Ivan Tomažič, tajnik šol. upravitelj Fran Cvetko, njegov nam. dr. Pivko, blagajnik trgovec Fran Majer, njegov nam. Ferdo Dobravec, za nadzornika prof. Brolih in Ivan Kejžar. Novi odbor je imel takoj po zaključku občnega zbora svojo prvo sejo. — f Ivan Gorup. Snoči je preminul v svojem stanovanju v Koroščevi ulici 34 znani trgovski zastopnik g. Ivan Gorup. Hripa ga je spravila v bolniško postelj, pridružila pa seje nato še pljučnica, kateri je včeraj podlegel. Pokojnik je bii rodom Ljubljančan, služboval pa je večinoma na Reki in v Trstu, kjer je bil ravnatelj Prve češke zavarovalnice. Bil je vedno odločno ju-goslovensko orijentiran in je kot tak z velikim veseljem podpiral vsa narodna društva. Poštenjak od nog do glave in ljubezniv družabnik si je takoj znal pridobiti simpatije vsakogar. Po prevratu se je ves navdušen preselil v svobodno našo državo, po kateri je tako dolgo hrepenel in v kateri bo našel tudi svoj zadnji počitek. Njegova zadnja želja je bila: »Ako umrem, pokopljite me v sokolskem kroju!« In ta želja se mu bo tudi izpolnila. Pogreb se bo vršil jutri, v sredo, ob 15,30 izpred kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju. Bodi zavednemu Jugoslovanu in kremenitemu značaju lahka svobodna slovenska zemlja, ki jo je tako ljubil! — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v ljubljanski bolnici v 36. letu starosti carinik g. Kamilo Gradišnik, ki je služboval pred leti tudi delj časa pri mariborski carinarnici. Bil je iz u-gledne narodne rodbine pokojnega nadučitelja Armina Gradišnika v Celju, brat celjskega lekarnarja Fedora in učitelja Stanka Gradišnika. Blag mu spomin! — V Krčevini 220 je umrla sinoči posestnica Terezija Zdolšek, stara 73 let. — Odgonskim potoni s6 privedli iz Avstrije 281etnega hlapca Filipa Hostnika, doma iz Škofje Loke, ki so ga zasačili, ko je prekoračil mejo brez dokumentov. Izročili so ga mariborski policiji, kjer se je izkazalo, da ga išče o-krožno sodišče v Celju radi tatvin. Kolo ukradeno je bilo davi krog pol 7. pekovskemu vajencu Ignacu Lesjaku pred sirotišnico v Slovenski ulici. Kolo je vredno krog 800 Din. — Opozarjamo na nocojšnje gostovanje priljubljene zagrebške subrete Marice Lubejeve kot Silva v Kalmanovi opereti »Cardaška kneginja«« KINO g===g ®r»f sle!: = Od danes dalje Najboljša veseloigra: ZASEBNA TAJNICA! Renate MOLLER. — 100% govoreči in zvočni veiesilm v nemškem jeziku. Film svetovnega slovesa! Od danes dalie: 100% govoreča ii zvočna drama v nemškem jeziku: A R I A N A! Elizabeta BERGNER. Predstave v obeh kinih ob delavnikih | ob 17., 19.. 21. uri: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19 in 21 uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12, ure na blagajni. XXVI SPOI.O KINO? V soboto in nedeljo: C R N I VITEZI Richard TALMADGE. Iz meteorološke postaje v Slov. goricah. Marec, klicar pomladi in vstajenja k svežosti in kreposti, je za nami. Mrzlo se je poslovil, on, ki nas naj objame z nežnim dihom večno se povračajoče neveste blaženstva, svete vigredi. Ni nam sušil ledenih solz, kakor po navadi, sam se je jokal nad zgrešeno potjo današnjih dni in njegove solze so se v ledovje za-kovale... Na 12. dan je celo zamrznil na -—14° C pod ničlo, na preddan (11.) pa ga je zasulo v sneženi grob, da smo trepetali, če ne bo več vstajenja k soln-čnemu blagru. Le na prvi pomladanski dan (21.) je gorko zadihal (+7° C zjutraj), kakor da bi nam dal opomin: Še je čas, da se svet blagotvorno prerodi. V celem je letošnji marec najokal 7 cm 4 mm solz, več kakor lanski (6 cm) in predlanski 6 mm) skupaj. Lanski in predlanski sušeč sta tudi po enkrat k pokori z gromom zarenčala, letošnji pa se je v globoki boli nad svetovnimi pretresi le tiho solzil. Mrzlo marčevo slovo še tudi globoko v aprilu občutimo, saj je Še 13. aprila kazal toplomer skoro pod 0 C in 18. aprila je še na Pohorju na Klophem vrhu nad 1 m debeli sne?< da še smučarjem vkup zvonijo, zato si ne upa prav zelenje in brstenje na dan in april bo ostal res mali traven do konca. Le srce dvigajoče in dušo vedreče upa-nosno pomladno zelenje na strnenem polju kaže malo več poguma in običajne moči. — Popotnik iz Slov. goric. Neumestno Izzivanje. Zadnjo nedeljo se srečam, gredoč iz mesta, z znancem na cesti. Nisem imel sreče pri tomboli, kar se mi je seveda poznalo na obrazu in da mine slaba volja, sem povabil znanca na pivo. Znanec radi svoje boljše polovice, katera pride le redko iz hiše, tega povabila ni mogel odkloniti. Sedli smo za mizo v gostilni na Tržaški cesti. Kramljali smo slovenski, ne da bi se brigali za druge ljudi. Prisedel je še k nam gostilničar in nas kot novo došlece tudi po naše pozdravil. Zdaj pa čujte: Iz sosedne mize se obregne brez povoda neki gospod: Sprechen Sie auch windisch? Ker ni ni-kdo reagiral, je še pristavil ponovno: Ich sprich auch windisch •.. Za nameček je še menda po nesreči ali kako, padel in se zavalil pod stol .naše dame. Ker smo Slovenci potrpežljivi ljudje, smo vsi trije hitro popihali ven in domu. Le misliti smo si smeli: Kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti! Radi poskusa prevare je bil včeraj aretiran postopač Josip P., kakor razni drugi postopači, je tudi on hotel priti do denarja na ta način, da je nakupil po trgovinah razne prstane in drugo nič vredno blago iz pločevine, ki se sveti kakor zlato in je skušal ogoljufati neprevidne kmete, ponujajoč iira to blago za zlato. —« V Maribor«, dne 28. TV. 1931, Maiffiorsfl V E C E R NIK Jutra Stran 3. Skrivnostni ostanki saharske1 kulture SLUČAJNO ODKRITJE FRANCOSKE LINE MESTA POD PESKOM PUŠČA Lansko leto nekoč smo na tem mestu poročali o odkritju nekega jezera^ v osrčju puščave Sahare, v katerem žive že tisočletja krokodili, ki so popolnoma ločeni od drugih svojega rodu, ki bivajo v reki Nilu in v drugih vodah ter jezerih Afrike, k'c to odkritje je v znanstvenih pa tudi v laičnih krogih vzbudilo veliko pozornost, ker je ponovno P^rdilo že staro domnevo, da Sahara nekoč ni bila mrtva puščava, kakor je dandanes. Te dni pa nas je presenetila druga vest, ki naposled popolnoma potrjuje, da je tam, koder se danes širijo nepregledne plasti puščavskega peska, klilo bujno življenje, sredi med njim pa bivalo ljudstvo na znatni stopnji kulture. Ekspedicija francoske geografske družbe, ki je letos v januarju odpotovala v še malo znana saharska področja v svrho novih zemljepisnih merjenj, je popolnoma slučajno našla v neki dolini med visokimi skalami ravnino, pokrito seveda z drobnim puščavskim peskom, iz katere so se dvigali skladi obdelanega kamenja. Že na prvi pogled je bilo jasno, da so to razvaline precej velikih stavb, morda celo svetišč neznanega ljudstva, ki je živelo tam pred davnimi tisočletji. Ekspedicija seveda ni bila pripravljena in opremljena za arheološka izkopavanja, vendar pa jo je nepričakovano odkritje tako zainteresiralo, da se je več časa pomudila v oni dolini. Člani ekspedicije so skušali, kolikor so seveda mogli, odstraniti tudi Plasti peska in že ko so prodrli par metrov globoko, so spoznali, da jih slutnja ni varala. Pod njimi je bila s peskom zasuta razvalina ogromne stavbe, zgrajene vse iz velikih kamenitih kvadrov. Prav tako je pa tudi ugotovila, da stavba, ki so jo prvo odkrili, ni osamljena, ampak da je pod peskom še več manjših. Ekspedicija je stala tedaj nad — za sutim mestom, katerega starosti ni mogla ugotoviti. GEOGRAFSKE DRUŽBE. — RAZVA-VE SAHARE. — POMEN ODKRITJA. Vest, ki je te dni prispela v Pariz in svetu prvič odkrila doslej neznano skrivnost, je vzbudila posebno veliko pozornost v krogih arheologov, pred vsem egiptologov in podvzeta je že bila akcija za preskrbo potrebnih finančnih sredstev za odkopavanje skrivnostnega saharskega mesta. Upati je tedaj, da bo morda že letos odposlana tjakaj ekspedicija arheologov, ki bo razvaline odkopala. Kaj bo našla pod peskom, ni mogoče prorokovati. Čisto gotovo pa je, da se bodo med razvalinami odkrile tudi še druge ostaline, morda skulpture ali kaj sličnega, po katerih bo mogoče ugotoviti, kdaj je bilo mesto sezidano in če ga je zgradilo ljudstvo, ki je bilo v sorodstvu s starimi Egipčani ali pa je bilo docela druge rase in kulturne skupine. Geografi, ki so razvaline odkrili, so trdno prepričani, da je mesto staro najmanj 10.000 let, torej starejše kakor so vse doslej odkrite stavbe starih Egipčanov. Ugotovitev starosti teh razvalin je izredno velike važnosti zaradi tega, ker se bo potem dala razkriti zagonetka, kdaj je Sahara postala strašna mrtva puščava. Poleg tega pa bo to mesto odgovorilo tudi na nešteta druga vprašanja, tako n. pr. na vprašanja prvih po-četkov egipčanske kulture. Znano je namreč, da stara egipčanska kultura, katero mi poznamo, ni nastala na tamkajšnjih tleh, ampak da je bila v Egipt le prenešena in sicer na že precej visoki stopnji. Od kod? Doslej se je splošno mislilo, da so stari Egipčani prišli k Nilu od juga, iz osrčja Afrike, dežele njihovega izvora pa ni bilo mogoče odkriti. Sedaj nastaja povsem nova verjetnost, da jim je tekla zibelka na zahodu, v osrčju tistega ogromnega ozemlja, ki ga danes kot puščavo Saharo pokrivajo nedoumljive množine peska. Nšlfinejša moka n? tško fina kakor prašek, ki se podeluje za Odol-zobno pasto. Odol-zobna pastav čisti dobro in čuva Vaše zobje. \imm Neuspešna grožnja Pred Veliko nočjo je zagrozil mestni magistrat mariborski, da bo prijavil in Pustil radi navijanja cen kaznovati vsakogar, ki bi pred prazniki na trgu zvišal cene svojemu blagu. Vse je dobro razumelo, da gre bojna napoved v glavnem proti okoliškim mlekaricam, ki so, odkar svet stoji, za praznike mleko pač nekoliko dražje prodajale kakor sicer. Da bi bil namen še bolj očiten in ukrep učinkovit, so takoj nato, kakor so časopisi poročali, res aretirali neko deklico, ki ie prodajala smetano in jo menda kaznovali. — Nihče pa ni pomislil na Protiukrep mlekaric samih; prav nič niso protestirale, prav nič prosile, izginile so — in na mariborskem trgu ravno za praznike ni bilo niti mleka niti smetane, na veliko nevoljo gospodinj, na zadovoljstvo tržnega nadzorstva in morda v veselje mariborske mlekarne. Gospodinje pa so pohitele v okolico, nič se niso menile za nizke ali v!soke cene, lepo so prosile za mleko In smetano in so bile vesele, če so oboje dobile. — Sedaj po praznikih je primerno, _ Oddam solnčno sobo eni ali dvema gospodi-gnama. Čopova ulica 21. 1192 Stanovanje, 2 do 3 sobe s kopalnico v bližini parka ali sredini mesta, iščem za takoj. Naslov naj se pusti v upravi lista. 3001 Radio aparat znamke »Saba« - 4cevni anodni aparat »Philips« z zvo-čnikom »Gromos« radi selitve takoj na prodaj. Naslov pove uprava »Veternika«. 3000 Prazno sobo s posebnim vhodom oddatn. Pobrežje, Stanko Vrazova 24, blizu šole- 1209 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj ali s 1- majem boljši osebi. Cvetlična ulica 23 II, desno. 1214 Mirni zakonski par brez otrok išče stanovanje kje v bližini kolodvora. Naslov v upravi »Večer-nika«. 1210 BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK. Maribor, Gosposka 25. Pri žrebanju drž. razr. loterije XXI. kola - V. razreda. ® KštP. 80 bili izžrebani naslednji večji dobitki: 2 X Din 20.000.-: 9642, 99713, 44285, 70380, 75581, 98552, 5688, 19204, 45261, 46044, 52235, 65319, 83309. i.7------------ • 608> 2752, 3883, 4099, 4116, 4277, 9424, yr>š I5I59’ t9243' 23893’ 24623. 24900, 27134. 31501, 32346, 37060. 38816. 39003, 42558, 45285, 49384, 56590- 57928- 61987. 63632, 64258, 65784, 71565, j?,1?/6, n83662’ 84229- S4504- 84837, 85024, 86196, 86806, 87196, 91260. 91361, 97730, 98791. 99669. Prihodnje žrebanje dne 28. aprila 1931. (Za event. napake se ne odgovarja.) 2 X Din 10.000.—: 2 X Din 4.000.—: 2 X Din 2.000.- ra PoroMk) te kolekture ANTON GOLEŽ, Martoor, Aleksandro- va cesta 42. Žrebanje 27. aprila 1931 napake se ne odgovarja.) 0i 20.000.—: 9642, 99713, _ 4.000.—. (Za event. tiskovne 44285, 70380, 75581, 98552, 5688. 19204, 45261, 46044, 52235, n. 65319, 83309, £08- 2752, 3883, 4099, 4116, 4277, 9424, 121®* 19243, 23893, 24623, 24900, 27134, 272M, 31501, 32346, 37060, 38816, 39003, 42558, 45285, 49384, š1987- 63632. 64258, 65784, 71565, 76886. 77032, 81476, 83662, 84229, 84504, 84837, 85024, 86196, 86806. 87196, 91260, 91361, 97730, 98791, 99669 Prihodnje žrebanje dne 28. aprila 1931 (T. SOKLIČ) Maribor M »stopniki *e sprejmejo Modne novosti za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini ANTON PA$ slovenska ulica Inseriralte v ..Veterniku'1 Oddam s 1. malem dve sobi parketirani in kuhinjo z vsemi pritiklinami, vse pod enim ključem z uporabo kopalnice. Pogledati Nekre-pova ulica 6, vrata 5 (pri Smedanovi ulici). 1211 Dobroidočo gostilno oddam v najem, Aleksandrova cesta 25, Studenci. 1213 Poštenega delavca sprejmem na stanovanjc. Koroška cesta št- 74. 1212 Samo 3 dni! Pralne čudo v nori Pai’PP,]'a je za vsako gospodinjo muka J"™ delo. Perilo samo se pri kuha-, canju in drgnjenju kvari ter visi Kinaiu zašito in zakrpano na vrvi za su-senje. laja se Bogu lili! Vsega lega nimamo vet! ^ 5 M,NUTAH JE PERILO BREZ KU-HANJA. BREZ DRGNJENJA, BREZ MENCANJA IN KRTAČENJA BLEŠČEČE OPRANO, IZPLAKN.TENO IN POBELJENO! Ja čudovita iznajdba se bo predvajala brezplačno v sredo, četrtek, petek in soboto točno ob 16 (4) url popoldne v hotelu ,Zamorc‘, Gosposka ulica Zamazano perilo prinesite seboj. Tudi zavese in škrobano perilo!------ fatffla Konsor.dJ »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja ta urednik: Fi£AN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska uskarna d. d, predstavnik STANKU DETELA s Mariboru. " ' ' ‘