Zapiski
ALS — ĐAVCA — TAVČAR
Menim, da je rodbinsko ime Tavčar tesno povezano s toponimom Davča. Zgodovinski zapiski so »in der Allss« in »zum Bach Dauza«. Ze Ramovš je pravilno pokazal na izhodiščno obliko, kasneje pa sem s primerjalnim gradivom dokazal, da gre za germansko ime *alisa (olša, jelša), ki je zelo pogosto v nemških krajevnih imenih, ne pa morda za romanski izvor. Slovenska oblika je lahko nastala na osnovi internih slov. jezikovnih zakonov (l>l>u, s=š>š>č analogično po krajevnih imenih na -če; d pa je ostanek nemškega člena, ki se je neločljivo združil z irnenom).
Kolonizatorji Selške doline so bili Nemci iz okolice Innichena v Pustriški dolini, na kar kažejo tudi rodbinska, ledinska in krajevna imena v območju nekdanjih freisinških posestev, n. pr. Intihar, krajexoio ime Vinharje, 1291 apud Indicherios, 1584 Intichari ipd. V vzhodnotirolskem narečju, ki se je v starejši obliki ohranilo v nemško-selškem govoru, se je prvotni kratki a izgovarjal kot odprti o s tendenco po diftongizaciji — ao, au (a je zamolkli a). Sorski nemški 1 pa je — kakor vzhodno-tirolski 1 nasploh — zvenel po velarnih samoglasnikih bolj ali manj velarno ter bil podoben slov. 1 (po Lessiaku je sorski 1 »u-haltig«). Tako je bila fonetična oblika današnjega slov. Davča izoblikovana pravzaprav že v nemško-sorškem govoru: d'als = doJš, daulš > dauš. Iz Davča izpeljano je nem. daučer (kot Wien — Wiener), »tisti, ki je iz Davče«. Dental d v vzglasju se je v nemško-selškem govoru izgovarjal kot nezveneči ali polzveneči t — torej taučer.
O imenu Tavčar, ki je prvič izpričano v županiji Oselnica leta 1568, je bilo postavljenih dvoje nasprotujočih si mnenj: Blaznik trdi, da pomeni Tavčar »doseljenec iz Davče«, Dolenec pa, da je Tavčar nastalo iz »Deutscher«. Branko Berčič je prevzel Dolenčevo tolmačenje, navajajoč kot potrdilo, da je bilo ime Tavčar razširjeno v Selški in Poljanski dolini ter tudi drugod še pred kolonizacijo Davče (pred letom 1560) in da kaže antropološki očrt Ivana Tavčarja »Retoromanom, Tirolcem in nekaterim drugim alpskim plemenom slične črte«. Tavčar naj bi bilo po njem »poimenovanje za tujca, nedomačina Nemca« s Koroškega ali pa s Tolminskega.
. 27
Sodim, da Berčičevi argumenti ne drže. Nemška oblika »in der allss« kot izhodiščna fonetična oblika za slov. Davče je izkazana v tem prostoru že 1500 in 1515, resda kot vodno ime, ki pa je lahko imelo paralelno ledinsko ime. Na slovenskem ozemlju je bilo verjetno več zaselkov z imenom Als, ki je lahko dalo slov. Davče, prim. 1398 ze Als > Avče ob Soči. Iz ledinskega imena pa je lahko nastalo rodbinsko na enakšni osnovi kakor iz krajevnega, torej že pred 1560. Ako so Ivana Tavčarja odlikovale Tirolcem podobne črte, to nikakor ne govori proti imenu Tavčar iz Davča (pred 1560), ker je dokazano, da so bili kolonizatorji Selške doline po rodu zares iz vzhodne Tirolske (Pustertal). Kaj pa glasoslovni zakoni? Vse oblike imena Tavčar kažejo v starih zapisih dosledno artikulacijo -au-. Novonemški pridevnik deutsch se je razvil iz starovisokonem. diutisc, kar da srednjevisokonem. diutsch (izgov. diitš), katerega dolgi preglašeni u se še v srednjem veku spremeni v eu (izgov. oe). V nem-ško-selškem govoru zveni stari etimološki iu kot ai, bolj natanko äe, deutsch torej taitš, taetš nikoli pa tautš. Ista izgovarjava je veljala tudi v Nemškem rutu, prim. deutsche Leute = taetšn läete. Diftong au je nemško-selškemu govoru sicer znan, a se izgovarja različno: kot äo (iz stvn. dolgega u), kot ao, au (iz kratkega a), ali pa je tujega izvora. Vsi glasoslovni zakoni nemškega jezika govore proti podmeni, da bi bilo tavčar isto kakor deutscher. Tudi substitucijski zakoni kažejo, da se tuj glas navadno substituira z najbližjim domačim glasom, slov. substitucija besede deutscher je lahko le tojčer, taečer, tajčer, nikoli pa taučer.
Potemtakem Blaznikova trditev ne samo, da ne izgubi svoje veljave, ampak je — podprta z zgodovinskimi, etnološkimi in glasoslovnimi podatki — edina mogoča trditev. Tavčar je torej izpeljanka iz ledinskega ali krajevnega imena Davča, nem. Dautscher, kar da v nemško-selškem govoru Taotšer, Tautšer, pomeni pa »tisti, ki
je iz Davče«. Dušan Ludvik