301
Kranjske narodne pesmi. *)
1.
Jerica.
„Alala Jerca, ti si le mlada;
Alala Jerca, kaj ti pomaga? Jez sem ti venec obljubila, Pa ti bom zlafga naredila".
Prišli so po-njo, z bePmi konjiči5 „„Alala Jerca, ti si le naša, Saj so te meni obljubili, Ko so te v zibelko povili"".
Le je kadila, le je kropila, Pa je hudobo prec si gonila. „„0j le kadite, le kropite, Saj me s kadilom ne spodite"".
Jerco prijel za belo ročico, Pa jo posadil k sebi na konja. Milo zavpila, k' so zderjali Proti bobneči bistri Savi.
Pa se nardila bela meglica, Polna meglica angeljev bila;
Vzeli so Jero 2 dušo, z mesom. Pa so jo nesli gor k nebesom.
Hribec.
Stoji stoji hribec sterman, Na verh' je še majhen ravan.
Tam gor pa drevo stoji, K' že sedem let zeleno ni.
Marija se mu prikloni, To drevce koj ozeleni.
Pa se je strila senčica, Noter Marija zibala.
Sreberna zibel, zlat tečaj .
Noter je ležal Jezus sam.                  J. F. Št.
*) Gosp. St. nam je poslal te pesmice s sledečim pismom: „Ču-diti se je, koliko lepih pesem je med ljudstvom! Kako lepo in gladko jih ljudstvo prepeva! Skoraj neverjetno — pa gotovo je — v enem tednu sem v 3 hišah nabral 76 večih in manjih pesem. Al Bogu bodi milo! veliko preveč jih je šlo v zgubo. Le malo se še ljudem od najstarejih, najlepših pesem sanja; toraj — Amen — je! Naj bi se rešile! Če jih eden v 3 hišah v enem tednu 76 nabere, koliko bi jih več nabiravcov v 52 tednih nabralo v toliko hišah in vaseh po Kranjskem!