"Vi-- -
Ok -
•TJ, t	" •

X
v
Samo
200 komadov
Koledarjaza 1.1900
je še v zalegi, zatoraj sezite brzo po njem, kt^ri ga še uemate. Velja le
25 centov.
GL AS IV AROD A.
List slovenskih delavcev v Ameriki
lO.


iia 1900
Leto "VTUI.
Vse narobe.
V drzvi Kentucky so razmere napete.
Ali nastane revolucija?
Frankfort, Ky. 81. jan. D p-poludtie je bilo še upanje za zavrat-noustreljenega in smrtno ranjenega demokratičnega goveruerskega kandidata Goebela, da okreva. Popo-ludne pa se je na slabše obrnilo. Proti 1. uri popoludne sti ga prišli obiskati ujegovi dve Bestri. Gonbel ju je pozdravil z slabotnim glasom Ko sti ženski zapustili bolnikovo aobo, so jima zdravniki naznanili, da je Goebelovo življenje na koncu. Sestri sti hudo jokali in ni jih bilo moč potolažiti. Nekaj ur pozneje je Goebelu njegov duhovni prijatelj podelil slednjo popotnico.
Kakih 1000 vojakov milice tabo-ruje pred državnim poslopjem. Zelo je mraz in zaman se skušajo vojaki pri ognjih ogreti. Pred državnim poslopjem, ktero republikanski uradnik že več dni niso zapuBtili, stoje top >vi in nihče ne sme prestopiti vojne črte generala Colliera, pribočnika republikanskega gover-iierja Tsvlora. Nihče ne gre brez orožja na cesto. Vsi politikarji, p »aebno republikanci v uradu nosijo v svojih ž^pih jedeu ali več velicih revolverjev. Mnogo jih pa uoai svoje orožje kar očitno.
Odbor postajodajalstva, kteri je razmotrival governersko volilno vprašanj*, je hotel predzadnjo noč pripozuati Goebela kot pravilno izvoljenim. Istotuko so hoteli priznati izvolitev Johna Marshalla demokratskega kandidata podpred-•edtnkom. Danes so nameravali ta sklep od postavodajalstva potrditi iu pote n Goebela takoj za-priseči Goebel naj bi pt>tem imenoval novega glavnega pobočuika, iu ako bi se milica upirala istega ubogati, izdal povelje za preosuovo milice.
Postavodajalstvu pa danes dopo-ludne ni bilo dovoljeno imeti seje, kajti governer Taylor je izdal pro-klamacijo, v kteri naznauja, da je v Kentuckyu, osobito pa v Frauk-fortu nastala yataja, in zato določi, da poBtavodajalatvo odloži svojo •eje in se 6 februvarija v Londonu sopet suide. London je mesto div jega gorskega okraja, kjer bivajo večinoma le republikanci.
Demokratski člani postavodajalstva so razkačeui nad Taylorja in od raznih strani se je Culo pretenje, tudi njega umoriti. P- dali so se iz od vojakov zasedenega kapitola v Operahouse, da bi tam zborovali. Ko ao tudi to poslopje našli od vojakov zasedeao, podali so se v Court house, kjr rsojim tudi vojaki zabra-nili.Nato je demokratski predsednik Trimble predložil dan shoda posta-vodalstva, da se še le na nj> gov po-*ir zopet snide.
Po noči so se sešli demokratje v Capitol hotelu, prignali Goebela izvoljenim iu ga zaprisegli kot governerja. Na co je slednji izdal proklamacijo in uredil pije'osnovo milice. Jutri bodeta oba governerja drug proti drugemu izdala ustavno povelje. General Collier, poveljnik vojakov je izdal povelje, zapreti vse Slane postavodajalstva, kteri bi še ^ukrat poskusili v Fraukfortu zbo-fovati.
/ V Londou demokratje najbrže j ne bodo Sli, ker mislijo, da bi jih tam pomorili. Republikanci so danes večer odrinili v London. Court of Appeal se je daneB razfiel in se ne b >de popreje sešel, dokler vojaštvo ne ostavi mesto. Uzrok temu je, ker sta sodnika Hazelrigg in Hobaon Gobila brezimna pisma, da bodo tadi nju ustrelili. Taylor je baje izdal šopoma povelja proti
Gebeliti v postavodajalstvu, da jih bodo tožili radi zarote proti državi. Predsednik Trimfele je zatožen, da je poskušal prekucniti vlado. Ves dan prihajajo vojaki in oboroženi. Iz L^xingtona je dospelo krdelo po-litikarjev, kterim je sledil deček z revolverji in naboji napolnjenim kovčegom. Danes so E. E. Barton in drugi demokratični člani postavodajalstva izdali nastopno izjavo:
„T»ylorova poklamacija ee ne upira niti na dejstva, niti na postavo. V Kentuckyju ne vlada ni-ka>a vstaja, pač pa se vojaštvo vede nepostavno. In ako bi tudi bila tu vstaja, governer vendar nima pravice postavodajalstvo odpustiti, to s« zamore zgoditi le v sporazumljenju obeh hiš",
John Burke, državni šolski nadzornik, iz čegar pisarne je bil Goebel ustreljeu, je rekel danes; „V torek nisem bil v Fraukfortu. Da je zločiuec streljal i.", moje pisarne skoraj ne morem verjeti; res je, da sta me v pondeljek večer dva ptujca prosila jima dovoliti v moji pisarni prenočevati, ker so bili vsi hoteli prenapolnjeni. Izpolnil sem njihovo žeijo in mislim, da sta drugo jutro pisarno zopet zapustila. Ako bi ju videl, zamogel bi ju najbrže spoznati in sem pripravljen oblasti pri zasledovanju zločincev podpirati.
VBled včerajšuega napada je iz-ginol razpor med demokrati Keu-tuckyja radi srebrnega vprašanja iu Goebelovega napora, zjediniti državno moč v rokah governerja. Vsi de;xi«jk<s-;t je so danes v tem je-dini, da mora napad biti maščevan, iu najbrže bode tekla še kri preduo bode z ipet vse v pravem redu.
Milica je popolnoma na strani republikancev in še niso nič Btorili, da bi zasledili hudodelca. Republikanski državni uradniki tudi še niBO razpisali nagrade za vjetje morilca. Ni čuda, kajti uradniki so si najbrže sami izmislili napad in morilca najeli.
Velika množica ljudstva obsoja republikance in njihovo postopanje. Celo Goebelu nasprotno časnikarstvo priznava, da Taylor nima pravice, postavodajalstvu zabranjevati seje. časuikarstvo tirja, da se iz polnujejo določila ustave, ter pravijo, da je bil napad na Goebela nakana na vse ljudstvo. Iz vseh delov države prihajajo vprašanja demokratičnih uradnikov, kteri hočejo z 200 do 1000 možmi korakati v Fraukfurt. Odgovorili bo jim, da naj le doma ostanejo in potrpe. Brez tega odgovora bi bilo v par dnevih najmanj 30 000 mož prišlo v mesto.
videti kakor bi
bilo v oblegal-c
Položaj v Kentuckyju.
Frankfort, Ky., X. feb. Governer Taylor je daues pomilostil Douglas Haysa, kteri je bil radi ubeja obsojen v petletno ječo. Vjetuik in njegov jetuišničar se upirata pripoznati to pomiloščenje. Komisarji jetnišnice podpirajo jet-ničarja. Kakor pravijo bode prišel oddelek vojakov, da odvede ka-zujenca iz ječe. Jedua tukajšnin bank seje izrazila, da ne bode sprejela Taylorovih čekov, dokler sod-uije ne določijo, da so isti postavni.
Glavnemu pribočniku Collieru oddajajo zaboje zstreljivom. Mo-stovž pred njegovo piBarno je do stropa napolnjen z naboji. Pred kapitolom vlada največja delavnost. Odeje za vojake razkladajo in in vse kaže nato, da se pripravljajo dolgo časa tukaj ostati. Danes so senatorji zopet poskusili iti k zbo rov a nju v državno poslopje, toda dospevši do glavnega vboda, vrnili ao jih nazaj vojaki z nastavljenimi bodali.
J0
nem stanu. Na Capitol Square stoie tri državna poslopja. Na z snegom pokritih prostorih okrog poslopij gore ognja, pri kterih Be grejejo voja'ki. Pri vsakem vhodu stojite dve straži, kteri brez dovoljenja glavnega pribočnika nikogar ue pustite notri. Na vsakem vogalu državnega poslopja stoji Gatt-lingov t >p. Pred vrati pisarne governerja Taylorja in njegovih svetovalcev stoje tudi straže. V Bploš-nem je mpsto videti mirno, razuu na mostovžih hotela se nikjer ne zbirajo večje množice.
Hud mraz.
Slednje dni je nastal hud mraz, kteri se razteza po vsem iztoku in novoangleških državah, potem od reke Mississippi do osrednje, ga zaliva in srednje Floride. V Jacksonville je kazal teplomer 4, v White Riveru 50, Sault St. Marie, Mich., 30, v Duluthu in Huronu 20, v Chicagu 8 stopinj pod ničlo. Veled hudega mraza morajo ubožui ljudje veliko trpeti. V New Yorku so našli več siromakov obojega spola, ktere je mraz omagal, na cesti. V mestnem prenočišču se je jedno noč f glasilo 344 osob med temi 30 žensk. Bili so ljudje razne starosti in med njimi več moških, kteri so prišli od druzih krajev v nadi tukaj pri gradenju tunela delo dobiti. Pri odseku za deljenje podpore se je oglasilo posebno veliko število nad 70 let starih ljudi.
Obsojen v devetletno ječo.
Vitenzi Zsiga, kteri seje pri igri spri z svojim rojakom H. Zerma-ckom in istega tako hudo pretepel, daje kmalu potem umrl, je bil te dni od okrajnega sodišča v New Brunswicku obsojen v 9letno državno ječo.
Odprava smrtne kazni.
A lba n y, N. Y., 31. jan. Ma-herjSv predlog za odpravo smrtne kazni, kteri določuje za umor prve vrste dosmrtno ječo, za umor druge vrste pa 25 let zapora, je danes odbor kouečno razmotrival, do odloka pa bode prišlo še le prihodnji teden. Priporočevalci predloga upajo, da bode njegova osoda letos bolj ugodna, in da bode istega tudi odbor priporočal. Pri današnjem razmo-trivanju so bili čutij^le^glasovi za predlog, uobenega proti njem. General Newton N. Curtis iz St. Lawrence couutyja, kteri je predlog pred večmi leti predložil državnemu postavodajalstvu in kongresu in cd tistega časa neumorno agitiral za odpravo smrtne kazni, je bil osob-uo navzoč. Dokazal je, da smrtna kazen števila umorov ni zmanjšala, pač pa, da se je zmanjšalo število v onih državah, kjel je smrtna ka zen odpravljena.
Požari.
Kitajsko novo leto.
31. januvarija so Kitajci prazna vali novo leto, 26. sedaj ne vlade v njihovem političnem koledarju. Kitajci so ta dan v New Yorkn šetali po cestah v najboljših oblačilih, se pozdravljali in si medse bojno voščili srečo. V tempeljih so kadili svojim lesenim bogovom se sežiganjem dišečega papirja, na ktei rem so bile spisane molitve. Znanci iu prijatelji bo drug druzega obiskovali iu se gostili pri polnih akledah rib in ,,saki" steklenicah. Zvečer so bile hiše z lampijoni razsvitljene Na ta dan zadobi ljudstvo splošno odpuščanje grehov, in si odpušča osobne zamere.
Tornado vrgel vlak raz tira.
S t. J o h n, N. F., 31. jan. Silen tornado je odtrgal vozove ekspres nega vlaka Newfouuland železnic •
j Požar na 5. Ave. v New Yorku.
Ob 11. uri zvečer je nastal te dni ogenj v petnadstropnem poslopju na 5. Ave., v kterem je bila velika zaloga hišne oprave. leti čas ni bilo nikakor v poslopju. Ogenj je nastal v kleti in se razširil s tako velikansko hitristjo, da so bila žf vsa nadstropja v plamenu, ko bo dospeli gasilci. Pristavili so 60 čevljev dolgo lestico in pričeli gasiti. Ker so bile tudi sosednje hiše v veliki nevarnosti, morali so jih prebivalci ostaviti, vzemši seboj dragocenosti. Pri gašenju sta bila dva gasilca od dima omamljena. Po triurnem trudapoluem delu so ogenj pogasili. Škodo cenijo na 8200.000.
St. Louis, 31. jan. Sestnad-stropno poslopje na 4. in Spruce Str., v kterem je imela trgovino tvrdka ,Aroma Ct ffee & Spite Co.', je danes pogorelo. Škode je $100.-000.
W i h i t a, Kans., 31. jan. V Wiufield, kraju 40 milj od tukaj z 6000 prebivalci, je včeraj večer nastal velik požar, ,,Heckney Block", veliko tronadstropno poslopje, ktero je veljalo $125.000, je z vso vsebino vpepeljeno in 100 osob postalo brez doma; tudi ,,Arlington Hotel" in Butterjev hlev in v njem vsi konji je pogorel.
Ogenj v šoli.
Trenton; N. J., 2 feb. V Livingstone v.javni šoli je danes popoludne nastal ogenj, pri kterem sti bili dve šolarici tako hudo poškodovani, da je dvomljivo, ako bodeti okrevali. Razun tega je še več druzih več ali manj hudo poškodovanih.
Ogenj je nastal v kleti. Ko se je razlegal po poslopju klic ! „Ogenj l", bo učeljice takoj izdale za take slučaje določena povelja, ktera so otroci točno ubogaii. Vse je šlo gladko, dokler niso zapazili, da se je plamen že prijel stopnjic. Nekteri otroci so vkljub temu hiteli po stopnjicah navzdol in drugi bi jim bili sledili, da jih niso učiteljice zadržale. To je bila njihova sreča, kajti takoj so padle skupaj stopnjice. Šolarjem v drugem nadstropju je bila pot k begu odrezana. Ker poslopje ni imelo požarnih lestev, ni otrokom druzega oBtalo kakor raz oken poskakati. Bliskoma se je. razširila v okolici vest o požaru in nemudoma so hiteli skupaj ljudje z odejami, ktere so razpeli in držali močni možje. 125 otrok je poskakalo na razpete odeje, Razun zgoraj ome njenih smrtuo poškodovanih je pet deklic in dva dečka več ali manj hudo ranjenih.
Velika škoda vsled požara.
I n d i a n a p o 1 i s, Ind., 1". febr. Požar, kteri je danes popoludne ob 3. uri nastal v groceriji na debelo George W. Stouta je napravil škode 8350.000. Tudi sosednja po slopja so bila vpepeljena".
Požar in mraz.
D a y t o n, O., 1. febr. Vtovar uiškem delu mesta je daues zjutraj okolu 8. ure-naBtal ogenj in uekaj časa pretil uničiti ves del mesta. Pri gašenju je gasilce zelo oviral hud mraz. Ogenj je vpepelil osmero poslopij; kolodvor za tovor ,,Big Four" železnice so rešili, samo pisarne so pogorele.
Pri tem požaru bo bili trije gasilci po zrušenem zidu hudo poškodovani ; v bližujej hiši bo pa napravili začasno bolnico, kjer so našli pribežališče gasi4ci in pri ognju delu-
Ogenj v šoli.
St. Louis, 1. febr. Sestra Stanislava, učiteljica in Mary Floley, učenka, sti danes postale žrtve požara v paroehialni šoli občine St. Lawrence O'Tooles na l4. in O'Fal-lon St. Dve sto otrok in dvanajst sester učiteljic seje danes nahajalo v štirinadstropnem poslopju, ko je popoludne nastal ogenj. Takoj so pozvali gasilce. Učiteljice bo takoj odredile varnostno naredbo in otroke postavile v red ter jih odpeljale na prosto. Tam bo pa pogrešali sestro Stanislavo in učenko Mary Foley; uajbrže se te dve niste za-mogle rešiti. Gasilec ju je našel ne zavedne v četrtem nadstropju in nesel na prosto. Obe sti preje umrli, predno je dospela poklical a ambulanca. Le hladnokrvnosti sestra in redovnikov seje zahvaliti, da ni nastala večja nesreča in po-habljenj med otroci, ko je zavladal strah ; le malo kak otrok je poškodovan.
V teku popoludneva je nastal "geuj v trinadstropuem poslopju štev. 3154 Franklin Ave., last fotografa Julius C. StrauBsa in je popolnoma pogorelo. Škodo cenijo $100.000, to pa prouzroča zguba dragocenih plošč.
Drugi požari.
Filadelfija, 1. febr. Trgovinsko poslopje Josip Parker in sin v Germantown, predmestju tega mesta, je danes vpepelil požar in napravil $30.000 škode.
Ada, Minn., 1. febr. V Bangovi prodajalnici nastali p^i^^Rf je razširil na deset poslopij in napravil škode $75.000.
Cassleton, N. D., 31. jan. Včeraj večer je tukaj pogorelo petnajst trgovskih poslopij. Škode je $50.000.
Lowell, Mass., 1. febr. Cel blok hiš na Merrimac St. je danes popoludne uničil ogenj. Neka žena je postala žrtev požara, jeden gasilec je pa hudo poškodovan.
Wilmington, Del., 1. febr. Tovarna ,,Illinois Leather Co." je danes pogorela; tudi več sosednih poslopij je poškodovanih.
od lokomotive, jih vzdignil v zrak Sploh pa je položaj v mestu ka-lin treščil v močvirje. Lokomotiva P6®ogobe kterim bo ušesa ali roke kor včeraj večer. Državno poslopje kje ostala nepoškodovana.	j zmrznile.
. .......
ri -flfežii
__....._________•_____________._
___
__., .--............................


Padel.v vroč petrolej.
V QueenB County Oil Works v Long Island City je tdidni 221etni Dennis McGrath padel v veliko vročim petrolejem napolnjeno posodo. Nesrečni mladi mož je bil tako strašno opečen, da je drugi dan v bolnišnici, kamor so ga pre peljali, v groznih mukah izdihnil svojo dušo. McGrath je delal tovarni, tekel po deski čez posode se izpodtaknil in padel v olje. Ko so ga sodelavci izvlekli vun, je bil poparjen od nog do glave.
Mornarji v bedi.
Washington, 1. febr. Ame-rikauski poslanik Fee v Bombayu v Indiji je poročal državnemu oddelku, da se pri njem mnogokrat oglasijo ameriški pomorščaki, kteri so popolnoma bfez sredstev. Mož je mnenja, da se v New Yorku na haja kaka družba ljudi, ktera dela kupčijo s tem, da kapitane ladij lažejo in jih ogoljufajo, ker jiip popolnoma za morsko službo ne zmožne ljudi natvezijo, ti pa potem ne dobč na nobenej ladiji službe da bi B£ nazaj vrnili, ostanejo Indiji in so izročeni velikej bedi. Več slučajev je navel z imeni in prosi, da bi se tako sleparstvo poskušalo kolikor mogoče ovirati, ker preveč se oglaša tako zapeljanih ljudi pri njem brez sredstev.
Sedem osob utonilo.
Washington, 2. febr. Pomožni tajnik Hill je dobil nastopni br zojav: Ladija „M. Iunis" vozeča iz Galvestona proti Bragos in Santiago se je na mehikanski obal iraz-bila. Sedem osob je utonilo".

Ciganska kraljica umrla.
V ciganskem taboru med Eliza-bethom in Newarkom je te dni v lahnem šotoru umrla SadieEvans, kakor pravijo najbogatejša in naj-starejša ciganka v tej deželi. Zapustila je baje demante v vrednosti stotisoče dolarjev. Rojena je bila 1. 1794 na Angleškem. Pred kakimi 50 leti je prišla z njenim možem Robert Evausem v Zjed. države in od tistega čaea potovala od krjija do kraja. Pogreb kraljice bode 3. februvarija z velikimi slav-nestimi po običaju ciganskega roda.
Koliko varimo, žgemo in pijemo.
W a s h i n g t o n, 1. feb. Zvezna vlada je letos dosedaj izdala 199.729. osebam dovoljenje za prodajo opojnih pijač. Raznn tega je 12.'327 osob dobilo dovoljenje na izključno prodajo varenih pijač. Kakih 4496 osobam so izdali dovoljenja za prodajo na debelo. Ako računamo, da za jedno dovoljenje delajo eamo tri osebe, poBluje tedaj pri prodaji opojrfih pijač 661.554 osob, aH na vsakih 114 prebivalcev iedna oeoba, ako štejejo v Zjed. države 75 milijonov prebivalcev. V miuolem letu so porabili za izdelodanje opojnih pijač 25,267.901 bušljev žita in 2,198.512 galon sirupa, iz kterega so naredili 107,618.120 galon špirita in 1,657.808 galon žganja. Na vsako osobo prebivalstva, bodisi mož, žena ali otrok pride torej H galone. Pri takošnji statistiki pa temperenclarji naše dežele pretakajo grenke solze.
Truplo v zaboju.
S i o u s City, Iowa, 31. ja<fi7 Po U nited States Express Co; je došel sem iz Baltimore zaboj, iz kterega je prihajal strašen smrad. Zaboj je bil naslovljen na John L. Bradforda in ker istega niso mogli najti, postavili so zaboj v kraj. Ko je postajal smrad vedno bolj neznosen, odprli so zaboj iu našli v njem truplo kakih 54 let starega moža. Truplo je bilo oblečeno samo v srajco, Obrkza vsled gnjilobe ni bilo moč spoznati. Sivi lasje in brada so bili na kratko odrezani.
gorenjih čeljustih je imel umetne zobe. V zaboju je bilo več raznih časopisov iz Baltimora.
Zaboj je bil 24 palcev širok, 38 palcev dolg in 18 palcev visok, b železnimi obroči obdan iu tehkal s truplom vred 190 funtov. Vozniua za zaboj ni bila plačana.
Umor in samomor.
Cflicago.1. febr.NikolajHotz-ler je danes zabodel gospo Louiao Schaeffer v njenem stanovanju 4435 Princeton Ave., potem pa sam sebe ustrelil. Snubil je to gospo, a ker mu je odrekla nakloujeuost in ni hotela postati njegova žena, je najbrže v blaznosti izvršil grozno dejanje.
Seveda. ..
misliš vsako pivo je
dobro — Večinoma -f.
je tudi
Toda...
ako si kdaj pokusil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš, da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LAKE LINDEN, - - - JSI0H.
PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH.

„.v■■ M ______________________________________________________________
Entered as second clas matter at the New York, N. Y, Poet office October 2. 1893
»GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajatelj in urednik: Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
ta pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—,
„ „ „ pol leta ----- 3.60,
, „ „ čstrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
„Glas Naroda" izhaja vsako a^edo
in soboto.
.GLAS NARODA"
(„Voice ok the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti ■6 ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Mon iy Order.
Pri spremembi kraja naročnikov c»rosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Nevarnost Kulijev
za Evropo.
Vsemu evropejikemu kontinentu, posebno pa Nemčiji, preti vnov.ič nevarnost o velikem uvozu Kulijev.
Rekli smo poBebno Nemčiji in to zato, ker tam trgovina in obrt-nija še vedno prav dobro procvitati, gotovih obrtnijskih strokah pri-jjkuje celo delavskih moči in to daje povod podjetnikom, da mislijo kako IX pričeli uvažati kitajske ku lije, najbolj pa se tem skomina po njih cenem delu.
Nemški delavci so se o tej zadevi pričeli že zanimati in jo s paznim očesom zasledujejo, toda tudi meščanski krogi, kolikor jih ni naravnost v zvezi s podjetništvom skrbno zro v bodočnost. V nekem meščanskem listu je nevarnost Kulijev tako popisana, da je precej znanega ameriškim delavcem zanimajočim se za svoje interese, pri vsem tem pa tudi precej novega. Ta list piše:
,,Kitajec, kterega je najpreje jemati v ozir za izseljevanje, je ,,Kuli" to se pravi dninar brez sredstev, kteri živi iz rok v usta, ne razume nikakega rokodelstva, sprejme vsako delo, ter Be zadovoljuje z uborno plačo, najslabejšo hrano in najsla-bejšim stanovanjem. Neverojetno je, kako malo je potreba, da se Kuli pri življenju ohrani. Akodobi dvakrat na dan delež riža v vodi kuhanega, pri tem pa košček slane ribe ali špeha je s tem preskrbljeno za njegovo življenje. Nekaj zelo cen^ga sočivja, ktero pri nas živini prepuščamo, je v iztočni Aziji dodatek k riževi hrani. K večjemu o praznikih si privošči Kuli kos svinjskega mesa, ali njemu kot najboljša slastna jed znauo — raco, med tem mu je pa tudi kak pes brez gospodarja dobra pečenka. Njegova obleka je par raztrganih cunj in iz ličja spleten klobuk, poleg tega pa je mala pipa iz medenine in mogoče umazana, raz-drapanav olnena odeja, ktero vedno aeboj nosi je vsa njegova imovina. Po težavnem delu, ktero spremlja surovo karanje ali tepenje njegovega delodajalca, se ubogi Kuli zvečer vleže na kakem bolj varnem prostoru na trda tla, skrči ude in ia»pi ter mirno Bpi do jutra, ker boljše postelje ni bil nikdar vajen in tako nadaljuje svoje pasje življenj«. Na tisoče teh ljudi je najti v kitajskih lukah, tam se družijo z raznovrstno druhaljoin pustč najeti od raznih agentov.
Kako nastopi Kuli poleg evro-pejakega delavca? V iztočni Aziji se
zamore preživotariti z 10 markami (82) na mesec. Navadni zaslužek za krepke ljudi je v prenapolnjenem Kitaju 15 mark na mesec.
Računajmo, da bi isti Kuli na Nemškem potreboval za svoje življenje 15 mark, 5 mark za obleko, in druge potrebščine 5 mark, toraj bi imel na mesec stroškov 25 mark, in s tem mogočost, da bi delal mnogo ceneje nego vsi drugi delavci. Kako veliko tekmovanje bi nastalo za domaČe delavce, kteri se ne bore samo za lastni kruh, temveč imajo tudi skrbeti za svoje družine, vzgajeti imajo za državo, tolikanj dragoceni naraščaj in kot civilizirani ljudje tako mnogoterim potrebščiuam zadostiti, ktere od njih zahtevajo izobražbo, družbeno in bolj fino življenje, o vsem temu pa kitajski Kuli niti pojma nema! Pri tem je pa, akoravuo ne glede telesne moči, vendar službenost Kitajca nasproti evropejskemu delavcu enaka, v trajnosti ga pa gotovo nadkriljuje. Kakor stroj se uda poslovanju, in kakor stroj izvršuje delo hitro in enakomerno. Tako ceno kakor proda svoje delo, tako trdovratno pa zahteva določeni nizki zaslužek.
Predstojniki, kteri so si iz večletne skušnje pridobili spretnost, ža-morejo s Kitajci zelo veliko izvršiti. Ti se vsemu vklonij kaj jim tak ,,Lan-Keh", tako se imenuje poznavalec kitajskih navad, zapove ali odkaže. Vse drugačne so razmere k predstojniki, kteri so le malo ali celo neznani s kitajskimi navadami in značaji. V takem Blučaju se pokaže zabiti, prikriti in k uporu na-ganjeni značaj Kulija. Vedni prepiri in nagajivosti tirajo k ustavlje-nju dela, surovim nastopom in pretepom. Fanatični Kuli se nobene stvari ne ustraši, nobeden predstojnik si ni med izgredi svest svojega življenja. Iz tega je sklepati, da Kuli le tacega gospodarja čisla, kteri ga v ročnosti prekaša, in tudi le potem, ako ga vedno in brezozir-no naganja in mu kaže, da se ga ne boji. Kitajec ne pozna nikake udanosti ali hvaležnosti za skazane dobrote, i^dar se ne bode potegnil za svojega gospodarja v njegov^j odsotnosti, temveč ga še z veseljem za njegovim hrbtom obrekoval, in se pobalinsko veselil za vsako pre-kanjenost- Za njega je le oni nedotakljiv, kteri zaseda odličr.o mesto bodisi vsled moči ali bogastva. Bogastvo je pri Kitajcih nad vse".
Kakor vidimo, se tudi meščanstvo boji javne nevarnosti pred velikim uvažanjem Kulijev na Nemško in to objednem smatra za ,,mo ralično" nevarnost. Toda kaj hoče ta reči poleg nevarnosti, kterej v oko zre nemško delavsko ljudstvo j glede uvažauja Kjilijev?!
In vendar bode uprav to nemške podjetnike skominalo po uvažanju Kulijev in kaj lahko se zgodi, da celo svoje kapitalistične želje uteši-jo z uvažanjem Kulijev — „morala" jih pa itak niti toliko ne brga kakor lanski sneg.
Rusija in Perzija.
O tekmovalnem boju Anglije in Rusijo za višjooblast v istočni Aziji, je bilo n<-kaj časa vse tiho. Le preobrat v cesarski palači v Pekingu nas je zopet opomnil na angleško-ruske spletke in nevidne boje za prednost na kitajskem dvoru. Glasen pepir in rožlanje z orožjem, ktero se je popreje čulo iz daljnega iztoka, je za nekaj ča*sa obmolknilo. Toda v druzih delih Azije se je au-gleško-rusko naprotstvo zopet ponovilo. PoBojilo, ktero je Perzija ravnokar dobila na Ruskem, in ktero je po soglasnem mnenju iz Petrograda, Londona in Berolina, največje politične važuosti, pomeni velikansk napredek Rusije pred nj«no tekmovalko in temu primeren poraz Anglije v njenem vstra-jočem naporu za prvenstvo v Aziji Dva kraja v zapadni Aziji sta za oblastne razmere obeh tekmovalk največjega pomena. Rudeče morje, toraj pomorska pot v iztočno Indijo in perzijski zaliv, toraj gospodo-vanje Perzije in s tem vprašanje radaljuega ruskega temelja za napad proti .angleški oblasti v Indiji Rusija namerava pretrgati pomorsko pot v iztočno Indijo, poleg tega
pa v prvi vrsti pridobiti za rusko brodovje premogarsko postajo v Rudečem morju. Dosedaj Rusija tega ni mogla doseči vkljub naj-napornejšemu trudu. Nasprotno pa se ji je posrečilo se polagoma v Perziji utrditi. Od severa prodira ruski vpliv že dalj časa v Perzijo, ne da bi od te strani Anglija za-mogla Nasprotovati ruskim vspe-hom. Toliko bolj marljivo se je trudila ob perzijskem zalivu Rusom nasprotovati. Tam vzdržuje precej močno brodovje; na turškem posestvu posebno v Bagdadu in Bal-fori je svoj vpliv zelo utrdila; Bahrein otočje je pod angleškim pokroviteljstvom; na obrežju Ma-skata ima vtrjeno postajo. Dalje je Anglija slednji čas Bkušala izkoriščati zmešnjave v sultanatu Kuweit v dosego nove zaslombe in celo na perzijskem obrežju spravila pod svoje pokroviteljstvo trgovsko mesto Bushir in primorsko luko Shiraš. Da skuša Rusija ustaviti angleški vpljiv ob perzijskem zalivu je samoumevno. Po turško-grški vojski je Rusija skušala Turčijo pregovoriti,da bi se uprla proti tamošnem postopanju Anglije, kar je pa izpod-letelo. Dalje bo bili vsi dosedanji poskusi Rusije, pridobiti v zalivu premogarsko postajo brez vspeha. Da je pa Rusija vkljub temu svoje namene glede Perzije na tihem in sicer vspešno zaBledovala, je razvidno iz tega, da je poskus dobiti na Angleškem perzijsko posojilo s posredovanjem perzijske banke, pred kakim poldrugim letom izpod-letel. Sedaj izvršeno perzijsko posojilo na Ruskem in sicer pod pogoji, vsled kterih postane Perzija v gospodaratveno odvisnih razmerah proti Rusiji, jasno dokazuje, daje v Perziji zmagal ruski vpliv. Poli-tikarji so radovedni, kaj bode Anglija sedaj izumila, da poravna svoj politični poraz v Perziji.
Iz naših novili kolonij.
Iz ozadja napadli.
Manila, 31. jan. Bfizu Subiga so vstaši iz ozadja napadli 40 mož močan oddelek 25 pešpolka. Poročnik Schenk, Beržant Singleton in trije prostaki so bili usmrteni in pet možje bilo ranjenih.
Washington, 31. jan. Predsednik McKinley namerava na filipinskem otočju vpeljati civilno vlado, kakor hitro bode z svojo proklamacijo naznanil konec filipinske vojske. Na čelu vlade mislijo postaviti iz pet članov obstoječo komisijo. Vojni tajnik Root priporoča, da bi se namesto te komisije postavil jeden sam načelnik.
Vojna med Soerci in Anglijo.
Vojska do skrajne meje.
Tako svetujeChamberlain.
London, 30. jan. Velika množica s« drenja pred poslopjem in pri uhodib parlamenta. Galerije so prenapolnjene. Vse je radovedno in z velikim zanimanjem poslušalo prečitanje prestolnega govora.
V istem izraža stara krrljica globoko ginjenje, ker se je n& bojnem polju žrtovalo toliko dragocene krvi. Veeeli jo pa, da bo bili njeni podaniki iz vseh delov velikanskega posestva tako patrijotično pripravljeni se bojevati za domovino. Trdno se zanašam, je nadaljevala kraljica v svojem govoru, da bo-dete vstrajali v vaših naporih, dokler ne bode končan boj za ohranitev države in zmagovalno utrjena naša višja oblast ▼ južrii Afriki.
Po prečitauju prestolnega govora je rekel liberalec Campbell Banner-man, da bode opozicija vlado po vsej moči podpirala, da se bode za mogla vojska zmagovalno končati, akoravno morajo liberalci odločno zavreči vladino politiko, kt^ra je prouzročiln vojsko. Konservativec vojvoda Somerset je izrazil upanje, da se bode vojska nadeljevala, dokler ne,bode britiška zastava vihrala nad Pretorijo, toda sedanji vojaški sistem na Angleškem ni nič prida, kajti kakor kaže je armada le zato obstala, da so se gospodje vojnega urada mastili. Earl Shaftesbury
je rekel, da je sedaj na vojska največja, ktero je imela Anglija cd Wellingtonovega časa.
Se stotisoč mož.
London, 30. jan. Da bodo Ladysmith prepustili svoji osodi, je sedaj sklenjena stvar, ako parlament drugače ne ukrene. Vojaški zvedenci trdijo, da ima sedaj Anglija 184 000 mož v južni Afriki. Število boerske armade znaša 87.000 mož, med t*mi 8000 Uitlan derjev, 2500 Evropejcev in 4500 vstašev. Da bi bili pa zamogli zmagati, morala bode Anglija še na-daljnih 100.000 poslati na bojno polje, 50.000 da zatrejo vstajo v Kap koloniji, 50.000 pa za rezervo.
Buller bode baje š*« enkrat poskusil Ladysmith oprostiti.
London, 31. jan. General Bulhr poroča, da bode še enkrat in sicer po drugem potu poskusil Ladysmith oprostiti. Vspeh tretjega poskusa je v prvi vrsti odvisen od točne pozicije Lyttletonove brigade, ktera baje zaseda severno stran ob Tugeli in se od Potgiecer lahko preko kakega prelaza naprej pomakuj e. V obleganem mestu slišijo grometi Bullerjeve topove in posadka je dobre volje ker upa, da je pomoč blizu, potem pa tudi, ker je med njimi razsajajoča mrzlica ponehala. Kakor se iz Ladysmitha heliografira, se boerski tabor ob gorenji strani mesta zopet napol-nuje z Burgherji, kteri se vračajo po odhodu Angležev. Oblegalna armada se je zelo pomnožila. Navidezno se Boerci pomikajo proti jugozapadu. Na višinah pri Co-lenso so zapazili nov tabor.
Da je posadka v Ladysmithu mnogo prestala in Be še vedno zanaša na pomoč, jim tu prištevajo kot prevelik optimizem, kajti njihov položaj mora v istini biti obupen. Vkljub temu hoče posadka vstrajati.
Sedaj bolj mirno premišljujejo dogodke slednjih dni. Po zmernih cenitvah je britiška armada zgubila 301 mrtvih, 1584 ranjenih in 130 vjetnikov, odkar je prekoračila Tu-gelo. Ako so od Boercev puročane male izgube resnične, je težavno določiti.
Vojni urad je izdal nadaljni imenik zgub o bitki ob Spion Kopu in v praskah pri Venters Spruitu. Isti navaja 139 mrtvih, 391 ranjenih in 63 pogrešanih, skupaj 593 mož. Po dosedaj nem računu znašajo skupne zgube Angležev od začetka vojske 9658 mož. Boerci bo kakor se iz britiških virov noreča, v bojih pri Spion Kopu zgubili 130 mrtvih.
Lourenzo Marque z, 1. feb Kakor se iz Transvaala poroča, je vojni urad v Pretoriji uvide', da bi bilo brezvspešno naskočiti Ladysmith, na dragi strani pa tudi bombardiranje ni dovolj vspešuo. Zato baje nameravajo se poslužiti sicer čudnega, a bolj vspešnega sredstva. Iz Johaunesburga in Pretorije so poslali velike množine lesa, peska in sto Kaffrov, da bodo zajezili reko Klip več milj pod Lady-smithom. Vsled tega bode voda mesto proplavila in vojaki, kakor tudi prebivalci bodo morali priti iz svojih pred bombami varnih podzemskih stanovanj in sicer tako, da jih bodo dosegle krogle oblegalnih topov.
London, 1. febr. Vlada se kar nič ne prizadeva spraviti na noge več vojaštva ali pospeševati vojskovanje, vojni urad celo nabiranje prostovoljcev več ne pospešuje in število dosedaj nabranih novincev ni višje nego 2000 mož. O regularnem naboru ni kar nič čuti. Na drugi straui pa tudi primanjkuje častnikov. Lord Roberta je priporočal, da bi seržante povišali častnikom in popolnili prazne častniške prostore, toda vi jui urad se zopet boji za družbene razmer^ častniškega stanu itd. Veliko pomanjkanje vojakov je spomnilo merodajne kroge na ponos naroda na mornarica. Brodovje v kanalu se ne bode vrnilo v osrednjo morje, ampak manevriralo ob irskem obrežju in rezervno brodovje bodo najbrže nastanili v Portlaudu. Popravljanje vojnih ladij bodo pospešili. Častniki mornarice imajo po-
velje biti vsaki čas pripravljenim, tr> je, nadejajo se nakratnega oboroževanja mornarice.
Pomanjkanje premoga na
Angleškem.
London, 1. febr. Zvedelo se je, da je tvrdka v Cardilfu z inozem-sk imi agenti sklenila pogodbo za oddajo 400.000 ton premoga. To je vzbudilo bojazen, da r.e bi bil morda kak skriven načrt s povečanim izvozom premoga škodovati vojni sili angleškega brodovja. Stavili so vladi že razne predloge, da bi se postavnim potom ustavile take transakcije. V*e v Durbanu odhajajoče prevo^nje ladije so pri-raorane rabiti le angleški premog, ker so prenv gokopi v Kap koloniji vsled vojske zaprti.
London, 2. febr. Poročilo, da upa Bulit-r z svojimi vojaki v jed-uem tednu doseči Ladysmith, sicer več poročevalcev potrjuje, toda tukaj nihče ne veruje. Dalje se, poroča kakor pravijo iz zanesljivega vira, da je general Buller žopet prekoračil Tug^lo iu sicer ra treh krajih. Vojui urad trdi, da ne ve uič o jednakem poročilu. Kakor se iz Kapstadta poroča vlada v Kap koloniji velika nezadovoljnost. Ljudstvo bi bilo takoj pripravljeno z razprostrtimi zastavami iti k Boer-cem, ako bi se le kak boerski vojni oddelek prikazal. Karkoli se v Kap-stadtu godi, o t^rn so v Prt-t-:riji natančno poučeni.
Sovraštvo med belopoltnimi in zamorci.
Indianapolis, 1. febr. Pred šestimi tedni je prišel iz Kentucky-ja zamorec Goerge Mason 6e ženo in šestimi otrcc" in se naselil v Washington counfyju. Vsi poskusi dobiti delo, so bili zaman, nikjer ga nis'i marali, ker je zamorec. Potem so se v okolici prikazale koze in ljudje so obdolžili M 8 son a, daje prišel iz Uniontowna in prinesel kužno bolezen. Pričeli so mu pošiljati pismena svarila. Miuoli petek so mu nazuanili, da : mora pred njpčjo okolico zapustiti, ker bodo njegovo kof* požgali. Mason ni hotel iti, toda dutično noč je ogenj uničil njegovo stanovanje in le s težavo si je z družino rešil golo življenje Naložil je na. voz ženo in otroke z ostalim bornim imetjem, vprpgel mulo in se podal zopet na pot proti Kentuckyju.
Nesreče na železnicah.
T a m p a, Fla., 1. febr. Včeraj , večer je ponesrečil 20 milj severno jod tukaj potniški brzovlak, zavozil je v odprto ogibačo. Poštni in eks-presni voz sta skočila iz tira ter se preobrnila. Pullmanov voz je ostal na tiru. Vodja lokomotive je bil na mestu mrtev. Tudi jeden potnikov je bil usmrten ; bil je tako hudo razmesarjen, da ga ni mogoče spoznati. Sin poštnega agenta je bil tako hudo poškodovan, da je danes zjutraj umrl. Tudi več potnikov je I bilo poškodovanih. V obče mislijo, da je ogibačo navlašč roka zlodejca odprla, da bi prouzročila nesrečo.
Akron, O., 1. febr. Danes zjutraj je v mestnem okrožju zadel | brzovlak Erie železnice ob tovorni vlak ; strojevodja Diday brzovlaka je bil usmrten, kurilec pa lahko j poškodovan. Diday je bil najstarejši vodja lokomotive na tej želez-| niči. Nekaj potnikov je bilo poškodovanih in trije vozovi razbiti.
Kuga v Honolulu.
San Francisco, 31. jan. Pamik ,,Australia" je po sedemdnevni vožnji iz Honolulu danes sem dospel in prinesel vest, da je do dneva, ko je parnik odpljul umrlo za kugo 41 osob, skupaj pa je zbolelo 51 osob. „Australia" je morala v kvarauteno, dajo prekade. Da kugo v gredišču zaduše je zdravstveni urad odredil požgati oddelek hiš v kitajskem delu mesta, požar sa je pa tako hitro širil, da ga gasilci niso mogli cmejiti le na od-menjene hiše, temveč je vpepelil ves del. 4 500 osob mora vsled tega prenočevati v šotorih.
V soboto dne 20. januvarija so poskušali požgati del^bloka št. 15, kjer je bilo gnjezdo kuge. Nakrat se je obrnil veter io gnal plamen proti krasni Kaumakapili cerkvi domačinov. Ista je pogorela kakor tudi sosednji kitajski tempelj. Od-
delek gasilcev, kteri je hotel rešiti cerkev je moral pustiti hrizgal-nico in bežati, ko jo je plamen zajel. Plamen se je širil s tako hitro-Btjo, da so prebivalci koqjaj rešili golo življenje. Med pogorelci je kakih 180p Kitajcev in 500 Kitajk, 700 Japoncev in 400 Japonk in kakih 200 domačinov obojega spola in le kakih 30 do 40 belopoltnih. Honol ulu Iron Works je moštvo zveznega parnika ,,Ircquis" rešilo pred požarom.
Evropske in druge vesti.
B u d a p e š t a, 31. jan. Ogerski državni zbor je sprejel predlog v dovoljenje 30 milijonov goldinarjev v napravo topov, pušk in stre-ljiva. Ministerski predsednik pl. Szell je v Bvojem govoru kazal na napeti položaj na balkanskem po-luotoku, iu zato je potreba biti na VBe slučaje pripravljenim. Zanikal je tudi, da utrdenje Kotora ni naperjeno proti Italiji, saj ta je vendar dober član trozvez^.
St. Petersburg, 31. jan. Tukajšnji listi izražajo svojo zado-voljuost glede rusko-perzijskegu posojila, pri tem pa izrekajo, da je Rusija pokazala svojo nežnočutnost v tem, ko si ni zagotovila dohodke colninske hiše v perzijskem zalivu. Zahtevajo pa tudi, gradenje železnice in to kot najboljše sredstvo, da odstrauijo zahteve druzih narodov.
Pariz, 31. jan. V cficijelnih krogih se pripoveduje, da je med sudoneškimi vojaki v Khartumu nastala vstaja. Sudaueška vojna obstoji iz dveh bataljonov, Bkupuo 1500 mož, belopoltnih britiških vojakov je samo 150 mož.
Kairo, 31. jan. General sir Francis Wiugate, poveljuik egiptovske armade je brzo odpotoval v Omdurman. Vojaki dcmačiui so čuli o augleških porazih v južni Afriki iu prete z vstajo.
Praga, 31. jan. V Briixu so zaprli agitatorja Vmcenca Korberja in dva urednika čeških časopisov. Dotični so bili baje v zvezi z velikim premogarskim štrajkom.
Ri m, 1. febr. Kardinal Dome-uico Jacobini, jeden najbolj odličnih članov svetega kolegija, rojen dne 3. sept. 1837 v Rimu iu postal kardinal leta 1890, je danes umrl.
L o n d o n, 2. febr. Poročevalec ,,Daily News" v St. Peterburgu poroča: „Rusko posojilo Perzije zago-tavij a Rusiji podaljšanje edine pravice tam zgraditi železnice. Daije so tukaj muenja, da bode Rusija v nagrado za drugo posojilo v mesecu juniju t. 1. dobila Bender Abbas v perzijskem zalivu.
Dunaj, 2. febr. Premogarski štrajk na Češkem pričenja avstrijski vladi delati preglavice. V Dux je policija razpustila zborovanje štrajkarjev, kar je socijalistični državni poslanec prehudo vlado napadal.
Tudi dunajski občinski svet ni zaostal v tej zadevi in sklenol, da uaj bi vlada vzela v svojo oskrb za-sobue premogokope.
V Vitkovicah na Češkem so va-Ijalnice iu v Toplicah vse steklarne in sedem druzih tovarn zaprli vsled pomanjkauja premoga.
Kretanje parnikov.
V New York dospeli: „Werra", i. febr. iz Genove z 224 potniki.
,,\VesternIan<i", 1. febr. iz Antwerpena 2 403 potniki.
„Saale", 2. febr. iz Bremena / 551 jx>tniki. ..Dresden'- 2. febr. i/. Bremena z 397 potniki. ,, Germanic", 2. febr. iz Glasgow*.
Dospeti imajo: ,,Patricia" iz Hamburga. ,,St. Paul" iz Southamptona. ,,Lucania" iz Queenstowna. ,,La Champagne" iz Havre. „Staateadam" iz Rotlerdama.
O d p 1 j u [ i: ,,Rhein4', 1. febr. v Bremen. ,,La Normandie", 1. febr. v Havre. ,,1'alatia", 3. febr. v Hamburg. „Teutonic", 3. febr. v Liverpool. „Maasdam", 3. febr. v Rotterdam. „\Yerra--, 3. febr. v Genovo.
Odpljuli bodo: „Saale", 6. febr. v Bremen. ,,St. Paul", 7. febr. v Southampton. ,,Westernland", 7. febr. v Antwerpen. „Germanic", 7. febr. v Liverpool. „La Champagne", 8. febr. v Havre. „Fuist Bismark", 10. febr. v Genovo. „New York", 10. febr. v Southampton. „Patricia", 10. febr. v Hamburg. „Staatendam", 10. febr. v Rotterdam.
, Pamiški listki so dobiti po irvirnih cenah pri FR. SAKSER & CO 109 Greenwich St., New York.
* —T"	• • *..... '	-	!
•r	'	.	' * "
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdibc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;
II.	„ John Globoka«, Box 302, Ely, M:unesota; Blagajnik: Matija Arnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preštrn, Box 286, Ely, Minnesota ; John Lovšin, Box 291. Eiy, Minnesota.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika I van Govžeta Box 105, Ely, Minnesota.
Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA'
Dunaj, 2. feb. Ljudski shod, kterega se je ud^ložilo 3000 osob, je poslal transvaalskem agentu dr. L^-ydsu brzojav z izrazom simpatije za Boerce. Navzoča sta bila holandski poslanec in britiški attachfe.
P a r i s, 2. feb. Jutri bode finančni odbor parlamenta objavil svoje poročilo o stroških za armado. Ka-koj trdijo bode isto obelodanilo razna sl^parstva in goljufije pri geuerulnem štabu. Za ogromne porabljene svote ni uikakih računov, o druzih velikih nerednostih kar ni govoriti Poročilo bode pokazalo, da je število generalov preveliko in hudo bode kritikovalo upravni-štvo armade.
Med ra* motriva njem v poslanski zbornici se je poljedelski minister Jean Deputy odločno potegoval za višjo col'iino na importirano ameriško olje, posebno na olje iz bombažev* ga semena.
Drobnosti.
Obešenec in miši. —V Idrskeni
pri Kobaridu so našli obešenega v seniku nekega tujca, baje Nemca, v starosti 60 let. Ko je hotel nekdo naložiti s^i a, je zgrabil za nogo. Miši so mu že pogrizle oči. Sodna komisija je reč poiskala in našla, da je še pred kratkim poslal priporočeno pismo nekam na Nemško. * *
*
Poskusen samomor. 9. jan. zvečej ap> je hotel v vojašnici na gradu v Gorici neki vojak ustreliti. Prvi strel ga ni zadel, zato je poskusil drugič, ali tu so že priskočili drugi vojaki na pomoč, ki so tako preprečili samomor. Pač čudno, da Be sliši toliko o samomorih med vojaki 1
* * *
Raznotere v*sti. V Trstu se je »usmrtila s feuilno kislino soproga delavca Antona Gustina, ker jo je trpinčil in se naposled hotel ločiti od nje. — 5. jan. zvečer je pogorela v Trstu prodajalnica steklenine in porcelanu, last tvrdke Zeuarno in Gentili v ulici sv. Antona. Škode je več tisočakov. — Lucheni ni več v sam ituem zaporu v Genfu, marveč v delavuici iste jetnišnice, kjer z drugimi kaznjenci vred prav pridno dela. — V Krakovu se je hotel usmrtiti odvetnik dr. Kratter, da bi tako pomogel svoji rodbini do svote, za katero je zavarovan ; ranjen je t-žko, ali rešili so ga smrti. — Umrl je Manlio Garibaldi, zadnji izmed •sinov generala Giuseppe Garibaldi, star okoli 52 let. Italijanski listi naši so vsi „ginjeni" radi tega.
* * *
Umrl pritisnjen na zid — Anton Persolja, posestnik na Travniku tik Šmartna v Brdih, je šel v gozd, sekat les z« tako zvaue ,,rakle'\ ki ee rabijo v podporo trtam, ter je peljal potem okoli 30 bremen do mu. Cesta je slaba, in na nekem kraju se je voz nagnil in zvrnil ob zid. Persolja je bil k nesreči pri zida. Voz ga je stisnil čez prs! in trebuh, da je revež pritisujen ob iid umrl. — Voznikom sledi iz tega pouk, da treba hoditi po takih «labih cestah pred vozom ali za
cjim, nikakor pa ne ob vozu. • * *
Pri okrožnem sodisc-n v Mariboru
so Be z novim letom usta-jovili za uemške uradnike slovenski učni tečaji. Učil fjo dr. Janežič. Tisti uradniki, ki se bodo učili sloven-šči ne, dobe za ta trud posebno nagrado in sicer po 200 kron. To je že več kakor čudno, da dobi nemški uradni« še plačilo za to, da si pridobi tistih svojstev, ki so neobhodno potrebna, ako naj izvršuje svojo službo.
* *
*
Vlak povozil. S. jan. pr noči je meŠBni vlak med postajama Zidani most in Hrastnik povozil tovarniškega delavca Jos. Kovača iz Hrastnika. Kovač je med vožnjo iz neznanega vzroka skočil iz kupeja in
padel pod vlak. Bil takoj mrtev. * * *
".'{leten morilec 66Jetne soproge.
731etni Eran Waliner v Gradcu je 4. jan. popoldne iz ljubosumnosti zadavil svojo 66 let staro ženo in potem zbežal. Vnuk umorjenke prvi prišel na lice mesta. Ker deda niso n?šli več ur, seje mislilo, da seje usmrtil, a Wallner je prišel sam k policijo ter se delal, kakor hi I nI za smrt svoje žene šele na ulici izvedel. Raztelesenje pa je dognalo, da ji je 731etni morilec
goltanec docela zmečkal in etri. * *
*
Ali je mogoče? V dunajskem obč. svetu je odgovoril dr. Lueger na interpelacijo obč. evetnika For-sterja radi samočeških napisov na češki hiši na Dunaji, da so morali Cehi nekatere napise odstraniti ter da so v notranjih (!) prostorih za orientacijo (?!) tudi nemški napisi. Gostilničar pa je moral plačati 20 K. kazni, ker je imel Je češke jedilne liste, ki so sedaj nem-šk o-češki! — Ali je mogoče, da t<> Cehi trpe?
* *
*
Krvava poroka. V vasici Cenale, pokrajina Cuneo na Italijanskem, se je pripetila uprav romantično neverjetna, a zato tem strašnejša nesreča. V tamošnji cerkvi seje vršila por.ka. Pred cerkvijo čaka-joči fantje so hotel: streljati s pu-Seami, a karabinierji jim tega niso hoteli dovoliti. Končno bo se fantje in karabinierji spoprijeli ter začeli streljati drug na drugega. V istem hipu pa sta stopila 221etni ženin in nevesta iz cerkve. Kroglja je zadela ženina v srce, mlado ženo pa v glavo. Z-snin je na mestu izdihi.il svojo dušo, nevesto pa so odnesli
umirajočo domov.
* *
*
Nov ritualen umor. V Nachodu je bila izginila dekla Marija Čer-viuka brez 6ledu. Ker je služila pri židu Kohnu, so antisemitje seveda zopet trdili, da jo je Žid umoril v ritualne namene. Neki trgovec Cejb je celo trdil, daje videl Kohna, kako je ponoči spustil sk ozi okno traplo umorjenke, katero sta sprejela dva druga Žida Kohna so nato zaprli iu po Nachodu je zavladala silna razburjenost proti Židom. Končno pa ao našii Oervinko v ondotnem potoku. Preiskava je dognala, da je brez najmanjše rane, in da se je utopila sama iz nesrečni* ljubezni. V njenem kovču so našli ismo pnjenega br*ta, ki jo roti, naj se nikar ne usmrti, dasi se ne bo omožila z možem, katerega ljubi. Dekle pa brata ni poslušalo, nego je šlo v smrt. Antisemitje so seveda hudo potrti, saj so ob najlepši slučaj ritualnega umora.
Sleparska nuna. O sleparski Tere-zini Doda Msissei, katero so zaprli nedavno v Rimu, poročajo listi, da se ie izdajala kot princesinja Elizabeta Zofija Bavarska. Trdila je, da je šla zategadelj v samostan, ker jo je hotel nadvojvoda Frau Ferdinand prisiliti za ženo. Kazala je italijansko pisane liste s podpisom nadvojvode. V pismu so bile grožnje, da jo bo nadvojvoda, ko postane avstrijski cesar, prisilil v zakon, in da bo ustrahoval tudi papeža, ako mu bo delal sitnosti. Vsa pisma so bila seveda lažnjiva. Sle-parka je opeharila za velike svote tudi ljudi v Trstu, Bologni in na Dunaju. Leta 1894 je bila v ser-vitnem samostanu » Bologui, kjer je igrala veliko vlogo. Kardinal nadškof Svampa je bil njan posebno goreči prijatelj. Sleparka je hodila v notranjo šolo pri Uršulin-kah v Ljubljani, a doma je baje iz Skadra. Preiskava bode razkrila baje mnogo pikantnih doživijejev te izredno premeteue pustolovke,
laži princesinje in nune.
* *
*
D\e razkosani ženski trupli. V
ribujaku poleg Lyoua je našla oskrbnica zdravnika Noacka. ki ima poleg vasi Francheville majhno posestvo, zavoj. Ko ga je odvezala, je našla v njem kos človeškeg« telesa. Ko so izkali dalje, so našli okoli 15 tacih zavojev, v katerih so bili deli dveh ženskih trupel. Kdo je ženski tako razme-saril t-r pometal v zavojih v rib-njak, ni znano, a tudi ženskih ne pozna nihče, ker so bili kosi že skoraj do cela zgnjiti.
Pozna ga. Mož: ,,Ljuba Ana, ali si hočeš malo ogledati izložbo?'4 — Zen» : „Zakaj bi se po nepotrebnem razburila?"
Pomilovalna okoliščina. Zagovornik: „Pomislite, gospoda moja, ako je zatoženec zamenjal moje in tvoje, ne smemo tako hudo obsojati, saj je obiskal samo ljudsko šolo in se le malo slovnice učil!"
Smesnici
Novo letno vošilo. Mali sinček piše: „Ljuba stara mamica! V oš i m ti, da bi v tem letu prav dolgo živela!"
Tudi mera. Mali Tine (bratu ki je študiral zdravilstvo): „Oh Karol, jaz bi tudi že rad toliko zna! iu vedel kakor ti —Karol:,,Moj Bog, ti paglavec, preduo to dost žeš, bodeš moral še vel i ko — pive spi ti'"
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo s«-daj za $20.42 100 kron arstr. veljave, pri dejati je še 20 centov za p >štnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Kje je?
FRANK JAKLIČ, doma iz Sodiue vasi, okraj Žužemberk; pred 4 leti je bil v Aurori, IU., njegova seRtra bi rada zvedela za njega in prosi rojake, ako kdo ve kje biva, da bi jej naznanili pod naslovom: .Joha-na J a k 1 i c h, Haser, Pa., Westmoreland Co.	(14. fb.)
Kje je?
GEORGE NOVAK, doma iz Hinj ske župnije iz vasi Višen, iz Gleve-lauda je odšel meseca avgusta 1898 Njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: John Novak, Saloon, 35 Woodland, Carr St , Cleveland, O., in prosi rojake, da bi mu ga naznanili.
Naznanilo.
Nekdo je pred tremi leti iskal v tem listu NIKOL. KUKALA iz Suhorja, župnija Draga tuš j okraj Črnomelj; sedaj naznanjam, da je ta rojak umrl 26. avg. 1. 1. v blaz-nici (Asylum House) v Phoenix, Arizona.	J. K.
Praktičen. Dijak A. : ,,Ako bi imel dve obleki, bi šel danes večer na ples!" — Dijak B. : „Zakaj pa dve obleki?" — Dijak A. : ,,No, eno bi vendar nesel preje v zastav-nico!"
Predober. Najemnik : „...Mi-nolo noč je dež padal na mojo postelj. Vi morate kaj storiti, da se to več ne zgodi!" — Hišnik : ,.Gotovo ! Za današnjo*noč Vam bodem posodil moj dežnik!"
ICje je ?
MARTIN MUŠIC, doma iz Drago-vanje vasi, okraj Črnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem na hrani in mi ostal dolžan §67.86, to ga priporoča kot dobrega rojaka.
Josip Smuk, .rJox 284, Ely, Minn.. St. Louis, Co.
Nepoboljšljiv. Oče:,,Za to pot Tone, ti hočem še odpustiti — toda za gotovo upam, da postaneš v prihodnjem stoletju zopet marljiv, dober trezen človek in pričneš novo življenje!" — Dijak Tone: ,.Gotovo oče, obljubim ti . . . toda povej mi, ali računaš novo stoletje že od 1900 ali še le 1901?"
Osmešen stric. Stric:,,Sramota je, Ivan, da imaš toliko dolgov I" — Ivan: „Ali ni res, ko imam tako bogatega strica P"
Kje Je?
FRANK VERGO, doma iz Krnu-polja, župnije Dobropolje, pred tremi leti je bival v Anacondi, Mont., sedaj pa nič ne vem ali je še med živimi. Ako kdo rojakov kaj o njem ve, naj blagovoli naznaniti bratu: Janez V e rg o, Gc wanda, N. Y., ali ,,Glas Narodu".
KOLEDAR „Glas Naroda" pro-prodajata v Clevelandu, O. : John Grdina, trgovec, 1751 St. Clair St. in Jacob Widmar 1196 St. Clair St.
V	Anaconda, Mont., M J. Kra-kar, 501 E. 3th St.
V	Calumetu, Mich., je dobiti „Koledar" v grocerijski prodajalni-ci pri Grahek in Sunich.
Preveč zahtevano. Gospa: ,,To je preveč Mina!" Vi se vselej zmotite v račuuu in to vedno v Vašo koristi" — Kuharica: ,,Milostiva, vendar nemorete od nrts ubogih poslov zahtevati, da bi se na naš račun zmotili!'*
V pomirjen je. Potnik (na krovu parnika): ,,Za božjo voljo, kurilecl Ura na parnem kotlu kaže najvišji tlak, Vi pa še vedno nakladate premog!" — Kurilec; ,,Oh, ta ura že dolgo ne kaže prav, tam gori smo jo pustili le v pomir-jenje potnikov l4'
Ne veruje. A.: „Tu imate mojo roko! Vi dobite mojo hčer za ženo, dote dobi 20.000 gold, od teh dam 5000 gold, takoj po poroki, ostalo pa počasi, kakor mi dohajaj plačila!" — B. : „Dobro, toda ljubi tast se žen»tvijo počakajmo raje, da ti sprejmeš plačilal"
>4
v"?
M
■•'.i
A
m i§
: 3
p
m
m
r: -----.
SVOJI K SVOJIM!

oficijelni zastopnik raznih prekmorskih parniskih družb


it :;• <f.
m* -
m
C 3 o
v;.
'-s
o
Ti
/.3
109 GREENWICH ST.. m\ YORK.
se priporoča SLOVENCEM in HRVATOM, kt ri p tuj jo
sijočo
ali žele koga sem vz^ti za
parobrodne listke
raznih prekmorskih parniških družb po izvirnih nab.
Listki za drugo kajito so dobiti od $37 naprej. — Listki za medkrovje po izvirnih cenah, kakor tudi
železnicne listke
vf~ na vse strani po ZJED. DIIŽAVAJI livSI'AVi- i-o iOVIN'O ?
;	fifcžr Sedaj je čas, kdor želi koga to spomlad vzeti iz	:
stare domovine naj se edino na nas obrne, ker pri nas ima ■
i vse prednosti, imamo dobre za:.toy,r:' v . r domovini,	}
kakor tukaj in se za ljudi pobrinemo pri na:;. ir oblasti.	<
% /3
■ >
<„3
. 3
■;3
Dalje
se priporočam r< j-ik« m i j" š j u* j
DENARJEV V STARO DOMOVINO
in to izvršujem najhitreje mi najcencje. \ i -.;i denarni promet znamenuje šol ano p -ti • zt.o. jSikdi. ne rnor^ t žiti o zgubi kake svote.

\ 3,
'V :
Š0F" Potujoče rojake . p ? irujem. d t,-	r, v. > naznanijo njih odhod brzojavnim potom iz CHIC AGE, M< )NTR EA LA BUFFALE in tacih krajev, kjer prj.K j., i ., / ,	z _ rji VOfjj v NEW YORK, ali pa naj jim dnični	k r n, k ip.jo železnični listek, dobro napiše | rzo ! v	ter i železnici dospejo v New York, da > h	* ;. ru.
Varujte se ljudi, kteri se z.i m**ie i	';ii r: moje
ime in ljudi neusmiljeno derej .	,.,7 j, vilko
109 GREENWICH STREET, vsi i g v. , ,, ,V - . . dpoto-vanju, ali da je z menoj kdo družabnik (j - rti; i " Vl-parija.
V vseh navedenih slučajih f • rfijnk« m in r j kinjam za solidno, pošteno postrežbo pri p r čam
z velespoštovanjem
FP, SAIvSEIt, /
109 GREENWICH .STREET, NEW YORK.

Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl
Miners Exchange
-r—^ Saloon,
700 E. Cooper Av., Aspen, Colo.
V	njem toči m izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine s m o d k e, dobiti so dobra jedilainpre-n o č i š č e.
V	obilen obisk sf> priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik
Slovenska babica.
MARIJA LUKAN, babica z desetletnim izvrševanjem t^ga posla se priporoča Slovenkam v Clevelandu, O., in okolici in naznanjam, da bivam v hiši štev. 63 Oxford St., govorim tudi hrvatski in nemški.
Ohečam največjo pazljivost in najboljšo postrežbo. Na razpolago
imam več dobrih spričeval.
(l.mj.) MARIJA LUKAN,
63 Oxford St., Cleveland, O.
Francoska parobrodna družba
Tri
Direktna črta do HAVRE - PARIS
ŠVICO - 1NKSBRUK (Avstna) fgB*" Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob . 10 uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Normandie	1.	febr. 190O.
La Champagne	8.	„ 1900.
La Gascogue^	15.	„ 1900.
La Touraine	22.	,, 1900.
La Normandie	1.	marca 1900.
La Bretagne	8.	,, 1900.
Izvrstno bodo postreženi potniki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YOBK.
20. f.)
Naznanilo.
Slovencem vChicagi, 111., nazna njamo, da se je tukaj ustauovilo :iovo društvo z imenom sv. J u r j t\ štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starost:, od 81000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa 88 c.
lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v kat -li^ki veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od S500 do 83000. Za bolniško podporo se plača 81 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša 80. največja pa 87 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdrav nik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ak<> ž-di kdo natančneje pojasn le, naj ge r giaf pri predsedniku : Aut. G r e g o r 1 z, 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanich, 655 Throop St., Chicago. III.
J C/e jo?
JANEZ ORKŠNIK, doma iz ško-cijanske /up ij" na Dolenjskem; meseca maja lani je bil na Calnme-tu. Mich , od tam šej v Sheb ygan, W i*., od tod pa ne vem kam je od-šel, ker oni čas s« m bil v Iron Wood, Mich. H. daj bi rad zvedel, ali je še živ ali mrtev, zut > prosim r< jake pr. širnej Am- riki, ako kaj o njem vedo, da bi blagovolili naznaniti njegov naslov njegovemu očetu: Frank Ore š n i k , Box 123, Sheboygan, Wis., ali „Glas Na-
(1. ap.)
Ako p šiljate novci v staro domovino obrnite vedno ua FR. SAKSER CO. 109 Greenwich Str., Nf w Y rk.
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Plrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo pr vi sloven-s ki
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči zdobro pijačo, finima* h i s key e m in izvrstnimi smr.dkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne ve kam, naj bo le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaie (dipe).	J
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.
V srečni hiši ljubijo godbo.
Glas..vir /a «"00 ali orgije /a $250 « le malokdo <*] nas in^ire omisliti, še manj pa igrati nanj. iJomačo i;i>fllH,'Oo skrinjico pa, ktera natlutii -stujc olxjje, si lahko orni-sli vsakdo. Z njo /am^re vsakdo pravilno igrati razne k.inia.lc. O • Iba je urejena na valjčkih t jekleni ni iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Za-Uav.T .Ir.iŠčirie 7. na jhrjlj^nui valčki, polkami, Cetvorkami itd. Daje g.Kllx? petja najnovejših priljubljenih pesejn. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad 1000 komadov, ktere si izbereš. Popolno, ču.le/no glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev
t
vreu 10 IUUIUY. i.icpa g-^ui^cu^ liijivu velja y,mo (jy, $3-00 po ekspresa. Agentje zaslužijo dena.% ker se lahko
cenik itd. Standard Mfg. 0o., 45 Vesey St., New York,
2*53
ta.
T »i sisolbz-
Trije blagajnicarji.
(Dunajska pripovedka.)
Kakor splošno znano so v Avstriji z novim letom vpeljali novo kronsko veljavo. Ko so ae nedavno v družbi v kavarni tudi o tem pomenkovali, pripomnil je nekdo: ,,Bl*gajni6ar se ne sme zmotiti.*' Vsak blagajničar se ne boji toliko radi zmotnjave zgubiti službo, nego da bi se vsled tega kršilo njegovo ime. Temu je tudi v istini tako, vedno je tako bilo in bode tudi za-naprej tako ostalo. Da je blagaj-ničarjn glas njegove nezmotljivosti glavna stvar, vem iz lastne skušnje. Pred več nego 30 leti sem bil namreč uradnik bauke na Duuajn in imel priliko spoznavati celo vrsto blagajničarjev, kteri so bili ponosni na svojo spretnost pa tudi s čudežno sigurnostjo opravljali svojo službo. Trije taki gospodje so mi šedanes živo v spominu, tembolj ker je vsakemu od njih, kakor glasoviti in občudovaui so tudi bili, ravno meni nasproti napravil mali pogrešek.
Prvi, gospod H. je bil blagajničar pri zlatem denarju pri veliki dunajski banki. Stel je okrogle novce, ko jih je iz visoko vzdignjene^deenice spučal v levico. To je bilo videti kakor igra, kakor dejanje čarovnika, v istini pa le dokaz velikanske spretnosti in vaje. Gospod H. je štel denar v teku, čutil njegovo svoto. Včasih je pustil kupcu držati čez mizo odprt mošnjiček, v kterega je z viškoma vsipal dotično svoto. Pravili so, da ni nikdar dvakrat štel. Pri meni pa se mu je pripetilo, ko je pogledal nanj in na ostale zlate v roki, ter djal: ,,Stojte, dva Napoleona Bem dal preveč 1" Štel je še enkrat in pokazalo se je, da je imel prav. To je bila baje njegova edina zmota in še to je takoj zapazil.
Drugi blagajničar gospod B. je bil v mestu splošno znana osoba. Njegova sigurnost in spretnost je bila celo neverojetna. Tako rekoč M^iema rokama je denar eprejemal in izplačeval. Na levici je imel kopic\ papirjev in računov, desnica pa je opravljala manipulacijo z denarjem. Tu je od kupca sprejemal svoto, tam prodajalcu štel drugo. Z drobižem je gospod B. v istini čudežno ravnal. Ko je stota-ke, desetake, petake in goldinarje brzo razprostrl na mizo in moral na pr. izplačati še 78 krajcarjev, segel je enkrat vtskledico in vrgel sedem desetič, v drugič segel med bakreni denar in vrgel osem krajcarjev na mramornato ploščo, več, nikdar manj, je-li šlo za eden ali devet komandov, kteri koli vrste drobiža. V tem je bil v istini nezmotljiv. Samo meni je dal enkrat 20 goldinarjev več, nego sem imel dobiti. Toda še danes bi stavil, da je bil oni pogrešek posledica optične zmotnjave. Gredoč po stopnjicah sem preštel denar in zapazil zmot-njavo. Sel sem nazaj in zašeptal blagajničarju, da mi je dal 20 goldinarjev preveč. ,,Nesmisel!" me je ustavil nevoljno, ,,ne motite me, nimam časa." In bil je že pri drugem poslu. Ako Bem hotel ali ne, obdržati Bem moral, kolikor je bilo preveč, ter si mislil saj ima B. itak neomejeno zaupanje in mu nobene zmotnjave ni potreba nadomestiti Kajti vedeli bo, da pri takemu uradniku je pomotaj skoraj izključena.
Trejti blagajničar je bil že zelo Btar, majhen, Buh možiček, čisto obrit, vedno črno oblečen z belim zavratnikom. Uradoval je v banki Henikstein & Co. na koroški cesti. In kako uradoval 1 Skrbno in premišljeno, kar je vse nestrpne in drenjajoče skontiste v obup tiralo. Pri vseh znamenjih nestrpnosti njegove okolice ostal je hladno krven. Predno je izplačal, izgovoril je glasno in zelo počasi dotično svoto. Nato je ravno tako počasi številko za številko s koščekom krede na črno tablo zapisal in štel potem vsak bankovec posebej med prsti menjcaje na mizo.
In ta človeški stroj je doživel enkrat pri meni nesrečo. Bil sem takrat še le nekaj tednov v službi in popolno zmešan in omamljen od nevajenega hrupa. Nekega po-
poludne sem moral oskrbeti število tirjatev. Opraviti sem imel v raznih bankah in tudi pri Henikson & Co. Ko sem korakal čez dvorišče neprijazne hiše, ugledal sem splošno znanega barona HenikBteina, moža, kterega je poznalo Btaro in mlado, o kterem so govorili, da spi v krsti, čigar vihrajočo brado in zelen opič, kterega celo v najhujši zimi ni pokrivala gorenja Bukuja, je poznal ves Dunaj. Stal je pred svojim vozom in krmil že vprežene konje ee žemljicami. Šel Bem dalje, vstopil v pisarno, oddal nakaznico, spravil mi odšeti denar in se ko-nečno podal v svojo pisarno. -
Ko sem sprejeti denar predložil blagajničarju, je ta na prvi pogled začudeno vsk'iknil: „Kaj je s temi tisočaki? Saj imate vsega skupaj prinesti komaj 400 goldinarjev! Kje ste dobili te tisočake?" — ,,Mislim, da pri Heniksteinu", sem jecljal v zadregi, kajti da sem jih tam dobil, sem vede4 takoj, ko sem pogledal račune, iz kterih je bilo določno razvidno, da je stari gospod pri Heniksteinu postal žrtev čudne pomote. Pregledal je decimalno piko iu mi namesto gold. 54.38 iz izplačal 5438 goldinarjev. In jaz nevednež sem jih vzel. Seveda sem tekel takoj k nj^mu. Njegovo okno je bilo že zaprto. Ko mi je na moje lahno trkanje odprl, pošepe tal som mu hitro nekaj o pomoti... 5000 goldinarjev... in predložil račun. Prebledel je. „Počakajte me zunaj na mostovžu", je rekel tiho. Čakal sem dobre pol ure. Konečno je prišel skoraj opotekaje in zelo razburjen ,,Zmotil sem seu, je rekel hripavo, „neverojetno, ne-verojetno!" Izročil sem mu denar in hitro odišel, ker nisem hotel biti priča njegove zadrege in njegove duševne bolesti.
Pridelek demantov.
Od angleških mest v južni afriki, kterim se je bati ljut^ga napada Boercev, obrača Kimbe-iley na-bč največjo pozornost, prvič ker je mesto demantov, potem pa tudi ker je v obleganemu mestu Cecil Rhodes, kralj jugoafrikanskega bogastva. Morda bode cenj. čitalce zanimalo, izvedeti nekoliko o pridelku demantov v Kimberley. Imenovano mesto je v slednjem času postalo središče pridelka demantov Do 18. stoletja je Indija zavzemala prvo vrsto glede kupčije z demanti. Okolo 1. 1727. pa so našli deman-tove polja v Braziliji in od tistega časa je zadobila ta dežela prednost Indije; še le 1. 1870 se je zvedelo o bogastvu demantov v južni Afriki.
Od tistega časa je južna Afrika skoraj ves svet zalagala z'demanti. Da -je temu v istini tako, treba je le pomisliti, da cenijo skupni pridelek demantov v Indiji do 1. 1899 na 10 milijonov karat v vrednosti 425 milijonov frankov ; onega Brazilije na 12 milijonov karat v vrednosti 500 miljonov frankov ; onega južne Afrike pa na 62 milijonov karat v vrednosti 1960 milijonov frankov.
Kakor znano je Irec O'Reilly 1. 1867 videl velik demant v rokah boerBkega dečka in na vprašanje izvedel, da se jednako kamenje nahaja na obrežjih Oranje reke. O' Reilly j«) prodal demant za 12.000 frankov in delil dobiček z očetom dečka. Kmalu potem je Hotentot kupil drugi demant za $10.000 in istega prodal za $220.000. Ko se je to izvedelo, vrelo je veliko število pustolovcev v južno Afriko, kteri so se najprvo večinoma pečali z iskanjem demantov ob rekah. Toda vspehi bo bili len eznatni. L. 1870— 1871 pa so našli demantna polja v Du Poitspan Blutfontein in Kimberley.
Začetkom bo se nahajali rudniki 1 rokah mnogih delničarjev; na pr. rudnik pri Kimberley si je delilo kakih 1600 posestnikov. Samoumevno je ta način imel v posledici mnogo nepopolnostij in kmalu so naatale manjše medsebcjno zje-dirjeue družbe. Toda tudi te niso mogle trajDO uspevati, ker je rudo-kopstvo postajalo od dne do dne težavneji in potratneje. Tako so nastale velike kapitalistične družbe, ktere so se konečno pod imenom l „De Burs Consolidated Mines" zje-
dinile. Ustanovitelj tega monopo-liziranega podjetja je bil Cecil RhodeB.
Prednosti t^ga zjedinjenja so jasne. Prihranili niso samo stroške splošnega oskrbovanja, ampak tudi stroški pridobivanja so se vslei. umnega obdelovanja rudnikov mnogo zmanjšali. Poleg tega pa so vsled monopola zamogli tudi nekoliko predpisovati cene pridelkom. Demanti imajo le vrednost, fcko se nahajajo poredkoma, skrbeti je toraj treba, da jih nikdar ni preveč na prodaj. Družba zato nikdar ne izkorišča svojih rudnikov do skrajue mogočoBti, ampak prideluje manj, nego bi v istini zamogla prodati. Sedaj obdelujejo samo rudnika „De Burs" in „Kimberley", vsi drugi pričivajo. 8 to uredbo se je družbi posrečilo, cene demantov trajno vzdržati na navadni višini. Delnice, ktere so veljale 125 frankov komad, sedaj veljajo na pariški borzi po 680 frankov.
V minolih letih je znašal izvoz demantov iz Kap kolonije in sicer:
189	3.....za 95,536.075 frankov.
189	4..... „ 65,339.450 „
189	5..... „ 119,375.400 ,,
189	6..... „116,161,175 „
189	7..... „ 111,359.400 „
189	8..... „ 114,172.425 „
Izvoz se je pomikal skoraj izključno v veliko Britauijo, ktera nadzoruje svetovno trgovino z demanti v istej meri, kakor Kap kolonija predobivanje. Demante brusijo in likajo večinoma na Nizozemskem, pa tudi v Belgiji, na Francoskem in v Zjed. državah.
Brazilijanski demanti pri svetovni trgovini komaj še pridejo v poštev. Tam se dobfc le še črni demanti, ktere radi njihove trdnosti rabijo večinoma pri vrtanju skal in pri likanju tacih demantov, ktere obdelajo za lišp. Glavni kraji kjer dobivajo brazilijanske demante nahajajo Be v pokrajini Bahia. Tudi v Avstraliji in na Borneo so našli demante.
IzvanredDO bogastvo demantov v Kaplandu zagotovalja tej deželi še
Palace Heat Market,
Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich.
Za praznike imamo lepo zalogo finesra prek aj enega mesa, kokoši, zajcev in mladih prašičkov.
Naša posebnost so
B3T kranjske klobase,
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem!

Naznanilo.
Rojakom naznanjam, da sem sa-časno preselil svojo trgovino b knjigami iz Clevela»da, O., v Pittsburg, Pa., ter Be priporočam za nadaljna naročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objednem z naročilom. Cenik pošljem na zahteva nje poštnine prosto.
Ako me hoče kdo osobno obiskati naj se oglaBi 5102 Buttler Street, Pittsburg, Pa.
MATH. P0G0RELC,
St. Marys Church 57 St., Pittsburg, Pa.
FRANC CUDEN,
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža) LJUBLJANA
Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih stenskih in žepnih nr, verižic, nlianov in drugih zlatih in srebrnih predmetov po najnižjih cenah.
Ceniki pošiljajo bo aistonj poštnine prosto, ip^ ^ j f h ^ ^ ^ ti ^ s ■ ii*-'i«i ^ * U'H "i i i
m
Na prodaj
iz proste roke posestvo in hiša pri
metliškem mosLU na Hrvatskem pri veliki cesti, ki vodi iz Metlike v Karlovec in na Ozel, nahaja s« ravno na vogalu, kjer Be cesta loči na Karlovec in Ozel. Hiša je pripravna za vsako trgovino, je dvonadstropna, poleg nj« lep vrt in se na njem lahko pridela vbo zelenjavo, ktera Be doma rabi skozi vse leto ; dalje je pri hiši velik hlev za 20 konj prostora, velika zida n i c a in veliko dvorišče, to vse je obzidano s kamenjem ; okolu po sestva bo dve velike njive. To posestvo zato prodam, ker ne mi-Blim iti več v stari kraj in imam tukaj vso družino. Cena in pogoji se zvedo pri Markotu Sodja, Crested Butte, Colo., ali pri Anton Sodia, selo Pravotina štev. 49, pošta Ribnik, Hrvatsko, Austria.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
U^* Rremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki do zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Oglasilajn vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
dolgo vrsto let velik dobiček. Mnogoštevilno rudnikov zamorejo še izkoriščati in še muogo let bode ostala južna Afrika glavni kraj pridobivanje domantov.
za
Denarje
najceneje in najhitreje pošiljaš v staro domovino, ako se obrneš na F r. Sakser, 109 Greenwich St., New York, za 100 kron je treba poslati $20.42 in za pošto 20 centov, ali za 100 gold. $40.84 in pošto 20 centov.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na nove urejeni
SAZ,OOiV,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH
Hotel
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-Bko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Posebno Be priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratlj
Svoji k svojim!
spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
Naročajte se na KOLEDAR „Glas Naroda'
ZA LETO 1900.
Cena 25 centov.
KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE
No. 11 William Street
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaniee, nenjice, dolžna pisma.
Izpo8lnje in iiterjnje zapuščine in dolgove.
bremen Bajinhofgasse štv. 29 Bremen.
Jacob Stonich
89 E. Madison St., Chicago, 111.
Slika predstavlja uro za dame z J dvojnim pokrovom (Boas Case) in » so najboljši pokrovi se zlatom pre- (J) tegiijHui (Goldtield) iu jamčim za- | nje 20 let; kol^sovje je Elgin ali /s Waltham ter velja samo
0

«
Dame, ktere žel6 uro kupiti se jim s^daj ponuja lepa priložnost, Ta cena je ie za nekaj časa. Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blago, je moje g^slo.
Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 East Madison Street, Chicago, III.
a,
JOHN VENZEL
izdelovalec
K RANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
o a 0 e a t o o o 3 .) j o 9~O~0
° ® a J o o • o o <
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najuižja cena trovrstnih harmonik je ?18 do $35 in naprej. Izvršu em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohio.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najceojšim 3 glas-nim od $26 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od |45 do $100. Pri naročilih od '$50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. • Spričevala:
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vgakej godbi na lice, trobente ali piKali.
Vina na orodaj.
Dobra rudeč n^rna vioa po 40 do
55 centov tJroua g posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
Na proflaj Iz proste roke
POSESTVO in «IŠA štev. 34 v Cerkljah, okraja Krško na Dolenjskem, poleg hiše je vrt z lepim sadnim drevjem. Posestvo je pri veli-kej cesti in pri tem tr» velike njive tu li v leppm kraju. To posestvo za to prodam, ker ne nameravam iti več v stari kraj in imam vso družino tukaj. Cena in pogoji se zVed'6 pri: John S t a n k o, 1706 St. Clair St., Cleveland, O.	(1. ap.)
csmmMMSMMMMimmsmsiMmisi mmmmmm
Mestna hranilnica ljubljanska 1
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge m
po 4%
i H
H
I
HI
■HHlBHlIBm
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tndi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa a posredovanjem „Glas Naroda".
UlUlUllMiUlUlOlOlUlCOOOOlO