Slovenskemu ueiteljstvu pričetkom 1. 1893. )reteklo je zopet jedno leto, eetrto, od kar obstoji ,,Zveza slovenskih učiteljskih društev". Kaj je že Zveza za slovensko uciteljstvo storila, znano je itak že vsem gospodom učiteljem in gospicam učiteljicam. Dosedanji občni zbori Zveze, na katerih so se spoznali tovariši, pobratili učitelji s Kranjske, Priraorske in Štajerske, na katerih se je razgovarjalo o raznih splošnih in pojedinih zaprekah, ki ovirajo napredek slovenskega šolstva, poudarjalo in kazalo na razne krivice, ki teže bodi si v materijalnein ali duševnem oziru slovensko uciteljstvo, vse to je bilo nekako pripravljanje, pričetek na ono delo, za katerini mora slovensko učiteljstvo težiti, da doseže oni namen, katerega si je pri ustanovitvi raznih društev, osobito pa Zveze zadalo. Caka nas še mnogo ranogo dela v denašnjih, za učiteljstvo kaj resnih časih! A tnid in delo naj nas nikar ne plaši, vse premagamo, ako smo jedini, zložni in delavni! Vsak slovenski ueitelj, vsaka slovenska učiteljica je pa poklican (poklicana), da po svojih močeh deluje v prospeh in razcvit slovenskega šolstva. Vsled tega direktorij Zveze slovenskih učiteljskih društev vse učiteljstvo uljudno vabi, da v petem letu zvezncga obstanka z združenimi močmi teži za vsein, kar ima povzdigniti slovensko šolstvo, podkrepili bodi si v materijalnem ali duševnera oziru slovensko učiteljstvo na Koro.škera, Kranjskem, Primorskern in Štajerskern. Duševni napredek učiteljstva pa je le mogoč, ako dobiva redno tečne hrane bodisi po knjigah ali po časopisih. Pedagogiško društvo oskrbuje nani razne pedagogične.knjigc, a Popotnik in Učiteljski Tovariš delujeta vrlo za iz- obrazbo in napredek učiteljstva. Zveza vse te tri najtopleje priporoča slavnemu slovenskemu učiteljstvu! Podpira naj se zvezno glasilo Popotnik, podpira razcvit druzega, zlasti za Kranjsko velevažnega šolskega lista Učiteljskega Tovariša — in ne pozabi na Pedagogiško društvo! Izjavi koncem 1. 1892. in oklica h novemu letu 1893. teh naših dveh šolskih listov pa silita direktorij Zveze slovenskih učiteljskih društev slovensko uciteljstvo prositi, da naj svoja šolska lista ne le duševno — s spisi, temvec še bolj materijalno — s točnim vplačevanjem narocnine, podpira. Ni ga menda med uciteljstvom, kateri bi ne dal ubožčeku, prosečemu ga, jeden krajcar za dar — in če bi se to tudi vsak dan zgodilo. Vender pa je znabiti kateri učitelj, katera učiteljica, tolik skopuh, da sam sebi, svojemu dnhu, odreče ta krajcar, da noče izdati tega krajcarja vsak dan za jeden ali drugi šolski list. Predrago slovensko uciteljstvo, osobito oni, kateri so z naročnino bodi si pri tem ali drugem šolskem listu še v neredu, storite svojo stanovsko dolžnost! Ako vsak učitelj, vsaka učiteljica ta donedek, mali dar jednpga krajcarja vsak dan, prinese na oltar izomiki iu napredku slovonskega šolstva, vidili bodemo kmalo sad tega daru. Slovensko učiteljstvo bode lehko še bolj ponosno na svoja šolska lista — Popotnika in Učiteljskega Tovariša, ponosno na svoje Pedagogiško društvo! Direktorij Zveze slovenskih učiteljskih društev na Koroškem, Kranjskem, Primorskem in Stajerskem. V Dolenjem Logatcu, dne 10. prosinca 1893. Vojteh Bibnikar, predaednik.