Poštnina pavšalfrana.
Bi 24.
¥ Ljubljani, dne 10. junija 1920.
Leto II.
Glasilo „$am&$t0f$i® kmetijske stranke m Stovettii^".
»t
izhaja vsak četrt«*. Naročnina:
««ioletao.........K K' —
polletno.........» lfli« —
Posamezna K«rSt6 . . . . » 1 • —
Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam!
Inaarati: 1 mm rr.Rorabjp^t stožpife Btaite m:
male oglase........K 1- —
otačiTse r&Kgtee« . ...... 1-60
. ... .... . * *
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani na Kongresnem trgu št, 9 (nasproti dvorca).

Kmet in komunizem.
IV. Organizacija kmeta in delavca.
Tovarniškega in mestnega delavca je vleklo v mesto gotovo v prvi vrsti udobnejše življenje. V mestu sta imela tudi več prilike in več prostega časa za dosego boljše izobrazbe. Zato; sta za nove ideje bolj dostopna kot kmet, ki je že po svoji naravi in po svojem poklicu bolj konservativnega značaja. Kulturno naprednejša, sta tovarniški in mestni delavec kmalu uvidela, da je njune moč v borbi za lastne interese tem večja, ako sta združena ali, kakor pravimo, organizirana. Njima je bilo dobro znano, da je mogoče na tisoče močnih šib zlomiti eno za drugo, da pa ni mogoče najmočnejšemu možu prelomiti peščice tankih šibic, ako SO' dobro in tesno zvezane v trdno butaro. Gesla „V združenju je moč!" niso poznali zavedni delavci le na papirju, kakor nezaveden kmet, ampak so gaisijajno izvedli tudi praktično. Organizacija delavcev je bila njih edino sredstvo, da so se vedno uspešno borili proti izkoriščevanju močnega in vsemogočnega kapitalizma, dočim je kmet danes bolj kot kdaj suženj tega kapitalizma. Uspehov, ki jih je dosegel delavec v borbi proti kapitalizmu, mu kmet nikdar ni zavidal in jih tudi danes ne zavida, ampak ti uspehi izvrstne delavske organizacije so> gotove socialistične kroge tako opijanili, da smatrajo danes ves svet za sebi podložnega, da hočejo razprostreti čez ves svet svojo stanovsko oblast v obliki diktature proletarijata (nadvlade tovarniškega delavstva). Te oblasti naše kmetsko ljudstvo kot najštevilnejši in najproduktivnejši sloj nikdar ne bo pripoznalo. Nikdar si kmet ne bo pustil deliti zemlje in imetja od drugih stanov in nikdar vzeti svoje težko pridobljene lastninske in gospodarske svobode in pravice. Ako računajo pri tem socialisti ali komunisti na nevednost našega kmeta, se zelo motijo. Vojska je izučila tudi našega kmeta tako, da ne bo nikdar več slepo orožje drugih stanov, ki bi ga radi izkoriščali za svoje slabe cilje in namene. To naj bi si zlasti dobro zapomnili vodje komunistov in temu primerno naj bi uravnali svoje stališče nasproti kmetskemu ljudstvu vobče in še posebej nasproti naši stranki, ki je cista stanovska kmetska stranka. V kmetske vrste naj nikar ne posegajo, "sicer nalete na hud odpor in izzovejo boj, ki bi morda škodoval pravičnim skupnim interesom delavstva in kmetstva.
„Agrarni klnb
V Beogradu se je ustanovil „Agrarni klub", ki ima namen, zbrati vse, ki žele kulturno, gospodarsko in moralno zboljšanje kmetijstva. Na prvem zboru je bila sprejeta sledeča resolucija: 1.) Kmetovalec ima kot proizvajalec pravico do polne vrednosti svojega dela v oni meri in istotako, kakor imajo to pravico danes tudi vse ostale družabne vrste. To pa še toliko1 prej, ker
je kmet nosil in še nosi glavno breme z ozirom na moralne, fizične in gospodarske žrtve. Njegov socialni položaj ne zahteva danes samo praznega priznanja drugih, družabnih vrst, nego zahteva tudi njihovo stvarno pomoč, ne dovoli pa novih žrtev za koristi drugih družabnih vrst.
2.)	Ustanovitev „Središnje zadruge za snab-devanje i izvoz" (Osrednje zadruge za zalaganje in izvoz) zadevlje samo- kmetovalca in samo njegov bitni interes, zaradi česar znači protidržavni princip: neenako, neharmonično. obremenjevanje posamezne družabne vrste. Ta postopek je še toliko opasnejši, ker s tem, da zadeva kmeta, zadevlje neugodno naravnost tudi osnovo države same. S tem, da se monopolizira in taksira na tak način samo kmetove proizvode in se zanje odreja izvozne carine, se samo kmetu onemogoča, da ne pride do polne mednarodne cene, kar bi značilo polno plačilo za njegovo delo in država ne čini s tem samo akta družabne krivice nasproti svoji najzaslužnejši družabni vrsti, ampak to znači tudi popolnoma nepolitičen akt, ker, če zmanjšuje država gospodarsko silo kmetovo, zmanjšuje tudi svojo lastno fizično, ekonomsko in moralno silo. Take mere ustvarjajo nezadovoljstvo najširših mas in upravičeno izzivajo njih odpor. Ne v zmanjševanju kmetovega dohodka, ampak v povečanju istega in v podvzetjih za obnovo kmetove produkcije je dolžnost države. Taka morajo biti osnovna načela njene gospodarske politike.
3.)	Zato smatra „Agrarni klub", da je ustano_ vitev „Središnje zadruge . . ."' že v temelju napačna pot državne politike in zahteva njeno uki-rijenje. Namesto te mora država podvzeti znan in preizkušen način in storiti ustanove (n. pr. za zadružno prodajo hrane), ki bi omogočile, da pride kmet do polne mednarodne cene za svoje pridelke.
Dopisi.
(Toplice pri Novem mestu.) Pred kratkim je pri novomeškem okrajnem sodišču ustavil župan Pezdirc tožbo, ki jo je vložil proti krojaču Zupancu. Zupane je namreč na shodu, ki ga je imela „Kmetska zveza", javno obdolžil župana, da mu je vzel dve koži, kateri je Zupane s pomočjo tukajšnje aprovizacije spravil k strojarju. Ker gospod župan, četudi ima precej debelo kožo, take obdolžitve vendar ni mogel mirnio vtakniti v žep — preveliko brco bi dobil njegov že itak na tanki niti viseči ugled — zato je vso zadevo spravil pred sodišče. Možakar je pred sodiščem odločno zahteval, da obtoženca takoj za-pro. Sodišče pa ni bilo samo gluho in slepo napram njegovi želji, ampak mu je tudi pomenljivo namignilo, naj ne hodi preveč na solnce. Dokazi, gospod Pezdirc, so čisto nekaj drugega, kakor pa besede kakega župana. Sicer pa je ravno prav, da se je obudilo k življenju dete z zvenečim imenom „verižniški urad". Upajmo, da nam to> dete pripomore razvozlati besede nočnih vešč, ki v
tihih nočeh zlokobno šepečejo o nekem sladkorju, ki je v spremstvu bratov Hrvatov jadral črez Kulpo. Ker je usnjarska blamaža predsednika tukajšnje „Kmetske zveze" velika, zato upajmo, da tudi sladkorno spravi v žep. Kmetom okoli „Zveze" pa kličemo : „Ne poslušajte njih besed, ampak presojajte njih dela"! — Gubčev bojevnik.
Pokrajinske vesti.
(Prestolonaslednik Aleksander) je obljubil,
da obišče Slovenijo še letošnje poletje. Baje pride k nam že v začetku prihodnjega meseca.
(Občinski volilni red za Slovenijo) kakršnega je predložila prejšnja radikalno-klerikalna vlada regentu v podpis, je stopil dne 8. junija 1920. v veljavo. Po tem volilnem redu imajo tudi ženske volilno pravico.
(Omahljivcem.) Vsi oni, ki ste se prepričali, kaj je in kaj hoče ..Samostojna kmetijska stranka" ter ste prostovoljno k njej pristopili, vaša je dolžnost, vztrajati in delati. Drugače ste izdajalci vseh onih, ki vestno izpolnujejo svojo dolžnost. Mi vemo, koliko delujejo nasprotniki za odvrnitev vsakega vplivnega kmeta od stranke. Ponaj več se poslužujejo žene, ki moža neumorno pika, da postaja omahijiv ter malobrižen za delo, katero je za stranko sprejel. Dovolj slab mož si, če se pustiš ugnati od nahujskane žene. Tvoja dolžnost je in tvoj ponos to zahteva, da ti ženo vkloniš, da je tebi enakega mišljenja ter tudi po svoji moči ti pomaga pri stanovski organizaciji. Ce tega iz svoje žene ne moreš napraviti, potem nisi mož, ker si slaibejši od žene. Ze sveti zakon zahteva: žena bodi možu pokorna. Torej kmet, če si mož, bodi res mož ter stori svojo dolžnost!
(Za klerikalne časopise) so zapovedali škofje vsem duhovnikom splošno agitacijo. Na praznik sv. Petra in Pavla, morajo po vseh cerkvah pri-digovati o »katoliškem" časopisju ter nabirati denar. V ta namen se morajo prirejati tudi veselice in zabave, a posebni odbori bodo pobirali denar po hišah. Desetina nabranega denarja se mora poslati papežu. Kmetje in somišljeniki, spomnite se tudi vi brez ukazov našega tiskovnega sklada!
(Sekvestri se ne odpravijo,) dokler ne vrne avstrijska vlada našim državljanom vse imovine, ki jo še vedno neupravičeno zadržuje.
(Štrajki so hudodelstvo!) Tako je zaklical na nekem shodu ruski boljševiški komisar za industrijo Taratuta.
(Pri Sv. Križu pri Kostanjevici) je bilo kon-sumno društvo, katero vodi zloglasni kaplan Komiljanec, kaznovano zaradi navijanja cen, ker je svojim članom blago dražje prodajalo, kakor trgovci.
(Ustanovitev podružnice ..Jugoslovanske Matice v Novem mestu".) V nedeljo dne 13. junija ob 11. uri se bo vršila v Novem mestu na glavnem trgu veliko javno zborovanje, da ustanovimo podružnico! Jugoslovanske Matice za novomeški okraj. Več govornikov bo: razložilo
Vplačujte delnice »Ekonoma"!
občinstvu plemeniti namen in važnost Jugoslovanske Matice, ki naj bo dobra mati našim nesrečnim zasužnjenim bratom in naj jih varuje narodnega in gospodarskega uničenja pod tujim jarmom. Jugoslovanska Matica se mora razširiti po vsej naši državi. Vsak zaveden Jugoslovan naj bi bil ali njen član, ali njen podpornik in :vsak imovitnik njen dobrotnik. Ustanovno zborovanje podružnice v Novem mestu naj izpriča, da so tudi v bližnji in širši okolici Novega mesta, narodno dovolj zavedni vsi stanovi, me-ščanje in kmetje, uradniki in delavci in da hočejo kolikor treba pomoči, da bodo naši podjarm-Ijeni rojaki mogli ostati zvesti svoji jugoslovanski domovini, dokler tudi zanje pride ura osvoboditve. Upamo, da bodo prihiteli naši rojaki vseh stanov od vseh strani irr javno izpričali, da so vneti za pravico naše domovine nasproti krivični odločitvi, ki nam je odtrgala toliko rojakov.
(Ogled lovskih psov) za okrajno glavarstvo Kočevje in Cerknico priredi „Slovensko lovsko društvo" dne 13. junija ob 10. uri dopoldne v Velikih Laščah na dvorišču gostilne Grebene. Vabimo vse .imetelje lovskih psOv: frinačev, brakov, jazbečarjev itd., da pripeljejo svoje pse k ogledu. Posebna komisija bo pse ocenila ,in kar je čistokrvnih, jih bo vpisala v rodovn6 knjigo.
(Na naslov višjega šolskega sveta in mariborskega škofijskega ordinariata) smo prejeli iz Loke pri Zusmu dopis, v katerem se prizadeti starši bridko pritožujejo, da je šolska mladina (do 200!) že poldrugo leto brez rednega šolskega pouka, a tudi brez pouka v veronauku. Naj bi se poklicana oblastva takoj zganila!
(Žebot obsojen.) Fran Zebot, urednik »Slovenskega gospodarja", je hotel svoječasno podkupiti nekega uradnika na mariborskem magistratu, da bi mu izročil v prepis volilni imenik. Zaradi tega je bil Zebot obsojen na 400 kron globe ali pa na 40 dni zapora.
(Z Iga) nam poročajo, da je zadnje deževje napravilo veliko škodo na žitu, ki je poleglo. Na travnikih izstopivša voda je travo želo zablatila.
(Iz Mosteca pri Brežicah) se nam pritožuje somišljenik, kako1 redko kedaj in malo tobaka dobe kadilci, a verižniki ga imajo vedno dovolj. Od Ljubljane do Zagreba zrase pni verižnikih cena zavojčku od 7 na 10 in 12 kron. Pozivljemo oblastva, da nastopijo z vso odločnostjo proti ve-rižnikom, v prvi vrsti pa proti trafikantom.
(Iz Zibike) nam poročajo, da je župnik kar .pobesnel odkar je naš list o njem pisal. Nedavno je zopet rohnel na prižnici.
(Z murskega polja) nam pišejo: Zadnji »Slovenski Gospodar" s suhoparnimi številkami prinaša carino na izvoz vina, sadja in drugih poljedelskih pridelkov in ne najde besedice graje proti tej, za kmete pogubni naredbi. Vino, dosedaj skoraj edini dohodek, donašalo nam >je zadnja leta vsaj nekaj dobička. Perutnina je vrgla našim gospodinjam lepe dohodke. In sedaj naj to vse doma spijemo in pojemo? To je atentat na kmeta in vinogradnika, ki mu na tak način preti propad in pogin. S kmetom in vinogradnikom propadeta pa tudi delavec in viničar. In za tako carino glasovali so celo naši slovenski ministri Korošec, Roškar in dr. Jankovič! Ali prišel bode dan obračuna za vas! Iskali bodete zopet naše glasove in se rianr hlinili kot zastopniki kmeta. Vemo, da vam za kmeta nič ni mar, ampak izdajalci kmeta ste. »Slovenski Gospodar" pa sem vrnil' s studom nazaj, dasi je hodil dolga leta v mojo hišo.	Muropoljski kmet.
(Plebiscitna komisija za Korrgko) je že sestavljena. To bi značilo, da se ljudsko glasovanje kmalu prične.
(Italijanska pravičnost.) V Gorici je nad 700 slovenskih otrok, a Italijani jim nočejo od[-preti niti ene Slovenske šole, pač pa otvolrijo italijansko šolo v Toliminu, kjer je le kakih 10 otrok priseljenih Italijanov.
(Tako uradništvo ima Italija pri nas!) V upravi za zasedeno ozemlje (Primorsko) so prišle italijanske oblasti na sled velikanskim pot-neverbam. Kradli so takorekoč vsi italijanski uradniki od najvišjega do najnižjega. Država je baje pri tem oškodovana za 100 milijonov lir.
(Občinske volitve na Hrvaškem in dr. Korošec. Po Sloveniji gre glas, da je na Hrvaškem
zmagala Koroščeva ljudska stranka. Nerazsodno ljudstvo, Iti je na strani klerikalcev, širi to vest kakor sveto resnico ter trdi: Kakor je zmagala klerikalna stranka na Hrvaškem, tako zmaga tudi v Sloveniji. V pojasnilo te bedarije poda-jemo seznam občinskih volitev na Hrvaškem. (Koliko je dobila posamezna stranka odbornikov) : Zajednica 781, demokratska 613, kmetska Radičeva 592, komunisti 436, radikalci 268, brez-strankarska 904, Koroščeva pučka 286, socialisti 156, Frankovci 62, delavska 27, republikanska 6, židje 5, Nemci 6, Srbska, bojna 2, uradniška 1. Tu je torej Koroščeva zmaga 286 odbornikov proti 4145. Naši pristaši, širite to vest med one neuke ljudi, ki se puste slepiti ter skrbeti povsod, da bodo na Slovenskem klerikalci res tako zmagali kakor na Hrvaškem. Sicer na Hrvaškem ni Koroščeva stranka isto kar je pri nas klerikalna. Te glasove so dobili največ v Bosni in Hercegovini, kjer je kmetom preskrbel Korošec kot minister razne gospodarske ugodnosti. Takšne ogabne politike, kakor jo vodijo klerikalci na Slovenskem, ni na celem svetu, kjer so upregli vero in cerkev v službo za svojo stranko. Pa pride dan, ko se bode to delo tudi pri nas bridko maščevalo.
Politične vesti.
(Naše meje se še ne določijo,) ker so se po>-gajanja zopet odložila na nedoločen čas vsled notranjih homatij v Italiji.
_(Za Črno "goro) je dovolilo ministrstvo izredno pomoč. Za nakup živine je dovolilo en milijon dinarjev, za nabavo živil dva milijona dinarjev, za nakup avtomobilov, ki bodo dovažali živila, pa osem milijonov dinarjev. Tudi se je dovolil kredit 11 milijonov za plače in pokojnine uradnikom, ki za časa avstrijske zasedbe ničesar niso prejemali.
(Madžari so podpisali mirovno pogodbo) dne 4. t. m. V znak žalovanja za odtrganimi pokrajinami so bili ta dan v Budapešti zaprti vsi uradi, trgovine, gledališča in zabavišča. V vseh cerkvah je zvonilo. V parlamentu je predsednik Ra-kovszky zaklical izgubljenim pokrajinam: „Po tisočletnem skupnem življenju se moramo Ick čiti, toda ne za večno. Mi se nikoli ne ločimo!" Nato je bila seja v znak žalosti prekinjena.
(Madžari rujejo proti naši državi.) V Pečuhu so prijeli nedavno dva moža, ki sta imela pri sebi dva milijona kron za boljševike v Jugoslaviji.
(V Nemčiji se pripravlja preobrat.) Zarotniki so večinoma bivši častniki, ki jih tajno vodi najstarejši Viljemov sin, da bi spravili Vi-jljema zopet na prestol.
(Kmetska vstaja v Rusiji.) Kmetsko ljudstvo v Rusiji grozno trpi pod bdljševiško strahovlado in novo vojsko. Nedavno1 je v južni (Rusiji izbruhnila velika kmetska vstaja, toda boljševiki so jo z bajotneti in puškami udušili. Ubitih je na j tisoče kmetov in mnogo1 vasi porušenih in' po-j žganih.
i (Besarabija proti Romunski.) Besarabija je i bogata pokrajina, ki je bila poprej ruska, sedaj j pa se je prisodila Romuniji. Prebivalci pa z no-| vim gospodarjem niso zadovoljni ter so se začeli | puntati posebno zato, ker romunska vlada z vojaštvom rekvirira živež. Puntarji so pomorili več romunskih veleposestnikov, si zemljišča razdelili, poslopja pa sežgali. Romuni strahoma beže na Romunsko.
(Wilson ne misli več kandidirati za predsednika) Zedinjenih držav.
(Obrtna društva novomeške okolice) se naprošajo, naj se odzovejo vabilu »Jugoslovanske Matice" ter pridejo na njeno ustanovitev v nedeljo dne 13. junija ob enajstih v Novo mesto v čini večjem številu.
(Vsa obrtna društva v Sloveniji) prosimo, da dopisujejo in vpošiljajo članke 6 obrtnih zadevah v »Jvmetijski list" pod imenom »Obrtnik". Vsak obrtnik, posebno na deželi, naj bo naročen na »Kmetijski list", ki je obenem stanovsko glasilo za obrtnika in kmeta. V združenju je moč!
Obrtna organizacija za Slovenijo.
Politični katekizem.
Kako pa naj bi bila sestavljena pokrajinska (deželna) samouprava?
Tudi o tem so mnenja različna.
Morda bi bilo tako prav, da bi imela vsaka | pokrajina svoj pokrajinski zbor, vse delo samouprave pa bi opravljala deželna ali pokrajinska vlada (ki smo jo doslej imenovali državno upravo ali državno pokrajinsko vlado). Razlika bi bila le ta, da bi bila v poštev prihajajoča poverjeništva za gotove_ zadeve dotične pokrajine samo-jstojna (avtonomna), ostala pa skupna (državna). ; Izdatki za gospodarstvo bi se krili v področjih | avtonomnih poverjeništev iz finančnih dohodkov pokrajine ali dežele same, izdatki za skupno (državno) gospodarstvo pa iz dohodkov države.
Deželni pokrajinski zbori bi ustvarjali zakone, ki bi dobivali moč »okvirnih zakonov", na podstavi katerih bi vsaka pokrajina ali dežela sama urejevala zadeve, spadajoče v področje, odnosno območje avtonomnih poverjeništev.
V	avtonomnih zadevah bi odločali avtonomni poverjeniki v skupni seji. Biti morejo na takih mestih tudi politiki, ali pa strokovnjaki -— kot uradniki. Seveda ni bistvenega pomena, da se ti možje imenujejo ravno poverjeniki. Imenovati bi se jih moglo tudi kako drugače.
Kdo bo odločal glede samouprave?
O tej bo odločala ustavotvorna skupščina ali konstituanta.
Ali naj bi bila ta avtonomija večna?
Ne! Ta avtonomija naj bi trajala le toliko časa, da bi se razmere v vseh pokrajinah Jugoslavije izenačile in bi potem potreba avtonomije itak sama od sebe odpadla, ker sedaj smo v edinstveni in narodni državi itak vsi enaki.
Kaj je občina?
Občina je krajevna korporacija ali ustanova za krajevno upravo.
Kako se upravlja občina?
Občina se upravlja avtonomno po izvoljenih občinskih odborih ali svetih.
Kdo spada v občino?
V	občino spadajo vsi, ki so v njenem območju rojeni, in vsi tisti, ki so si pridobili občinsko domovinsko pravico.
Kdo voli občinski odbor?
Občinski odbor volijo (v Jugoslaviji) 21 let stari občani, in sicer — kakor bo določal volilni zakon — ali samo moški ali pa morda tudi ženske. Volilno pravico utegnejo imeti vsi, ki se nahajajo določen čas v občini, ne glede na to, ali imajo v občini domovinsko pravico, in ne glede na višino plačevanih davkov. Seveda se pa določa. volilna pravica dostikrat tudi na podstavi j plačevanja davkov. Določeno utegne biti, da bo j upravičen vsakdo voliti samo v občini, v kateri stalno prebiva, v drugih občinah pa ne, četudi bi v teh plačeval kakšne davke kot zemljiški posestnik, imejitelj obrta ali kakega obrata.
Kaj je ,,'aktivna" volilna pravica?
»Aktivna" volilna pravica je pravo vsakega občana, da sme na podstavi obstoječega vojil-nega reda (zakona) svobodno voliti.
Kaj je »pasivna" volilna pravica?
»Pasivna" volilna pravica je pravo tistih, ki morejo voljeni biti.
Kdo more biti voljen v občinski odbor?
Kolikor vemo doslej, more biti v naši državi voljen v občinski odbor vsakdo, ki ima v občini »aktivno" volilno praVico ter je dopolnil 24 leto.
(Vse, kar velja za občinske volitve, velja v gotovi meri tudi za državnozborske volitve.)
Kakšne načine volilne pravice imamo?
Volilna pravica je ali splošna, t. j. če volijo vsi volilci na podstavi določene starosti, ali enaka, t. j. če volijo občani (državljani) enako, ne glede na višino plačevanja davkov, ali pa se izvršuje vodilno pravico razredno, t. j. po davčnih razredih stopnjevano.
He pozabite na n&§ tiskovni sklad!
Ureditev ggmljišMh posestnih mej.
(Josip Verbič, višji geometer v Ljubljani.)
Važno in nujno se mi zdi, da opozorim zemljiške posestnike na potrebo zamejičenja posestnih mej in na možnost določitve spornih ali nejasnih mej po katastralni mapi.
Kakor sem že v razpravi »Evidenčni urad zf mljiškodavčnega katastra" omenil, so se prve mape izdelale pred kakimi 100 leti. 2e te mape niso v podrobnostih soglašale z naravo, a v poznejših letih so se vedno popravljale in dori-savale.	'
V	litografičnem zavodu na Dunaju so se originalne ali prvotne mape pomnoževale in ti posnetki — to so sedanje mape — tudi niso bili dovršeno izdelani.
Vsa ta dela so neugodno vplivala na kakovost map.
Sedaj pa poglejmo našega preprostega zemljiškega posestnika! V vsakem oziru se zanaša na mapo in zastavil ho glavo, da je vse, kar je v mapi zarisano, gola resnica.
Nočem trditi, da je mapa nerabna, a vendar v mnogih primerih zaradi premalega merila, v katerem je izdelana, ni sposobna za neoporepno pravilno določitev lastninske meje. V svojem službovanju in kot sodni izvedenec sem imel dovolj prilike, prepričati se o tej trditvi.
Če je,sodnik danes primoran pri kakem mejnem sporu za podlago svoje razsodbe se posilu-žiti mape ali pa kake slabe priče — dobrih prič že itak skoraj ni več med živimi — potem je tudi pravilna rešitev mejnega spora v mnogih primerih dvomljiva.
Da se posestnik obvaruje slih posledic, moramo zahtevati izdajo zakona, v svrho prisilnega zamejičenja zemljiških posestev, ker le na ta način bo mogoče pretečo nevarnost popolnega gospodarskega nereda pravočasno preprečiti.
Ker se bo, kakor čujem, tak zakon v nekaj letih izdal, priporočam, da si zemljiški posestniki po možnosti takoj ali prej ko mogoče pravilno zamejičijo' svoja posestva, in sicer na podlagi stanja, kakršno je v naravi — brezi ozira na mapo.
Seveda bo to mogoče le tam, kjer sta mejaša medsebojno v prijateljskih oduošajih in.se ne prerekata zaradi posestnih mej.
V	tem primeru si bosta z nekoliko dobre volje prav lahko zamejičila posestne meje po stanju v naravi brez Ozira na mapoi in to brez posebnih stroškov.
Poudarjam pa, da je treba to medsebojno za-mejičenje po dejanskem stanju naznaniti državnemu geometru v svrho izmeritve, zabeležbe me-ritvenih podatkov in mejnih znakov, oziroma mejne črte, v posebne ročne risbe ter v svrho! morebitne poprave mape.
Te ročne risbe se hranijo kakor mape pri spisih evidenčnega urada zemljiškodavčneg^J katastra in so neprecenljive vrednosti.
VzenJin.o le primer, da bi se kak mejni znak ali mejnik v-led neprevidnosti ali zlobnosti izgubil, oziroma prestavil, potem se lahko na podlagi te ročne risbe, ki'jo je svoj čas geometer na licu mesta izdelal, vsikdar neoporečno določi pravi prostor, kjer je stal mejni znak.
Kako se naj zamejiči, nameravam pri drugi priliki obrazložiti.
Za danes samo izjavljam, da je treba mejnik, ali kakor pravijo na Notranjskem „tirman", postaviti v vsako točko, kjer se ravna črta lomi ali krivi, tako da zaznamujeta dva sosedna znaka vedno ravmp črto.
Za mejne znake se uporabljajo različne snovi in v različni obliki, kakotr to ravno zahtevajo krajevni odnošaji.
V	prvi vrsti se uporabljajo' obdelani kamni, pa tudi i'z betona ali cementa izdelani so v rabi.
V	močvirnatem svetu se pa. uspešno uporabljajo debeli leseni koli, ki so v spodnjem špiča-stem delu ožgani. Sicer je pa vsako znamenje, samo da je pravilno postavljeno in dobro zavarovano proti zlobni odstranitvi, porabno zal mejne znake.
Neverjetno a resnično je dejstvo, da se pred kupčijo kako žival, recimo kravo, od vseh strani ogleda in otiplje, predno se kupčija sklene, ko se pa kupuje kako parcelo ali kako posestvo, se pa kupčija sklepa pri pijači v gostilni, ne da bi Se predmet kupčije natančneje ogledal.
Posledica take površne kupčije je, cfo si kupec navadno naprti na rame razne tožbe, razna sovraštva in razne nepotrebne stroške.
Zahtevati se bo moralo, da bo vsak kupec kake parc-ele ali kakega posestva, predno se bo v zemljiški knjigi kaj prepisalo na njegovo ime, na licu mesta parcelo ali posestvo z vsemi sosedi dotičnega zemljišča obhodil ter pravilno zame-jičil. Pri županstvu naj bi se nato sestavil zapisnik, ki bi ga podpisali vsi udeleženci ogleda. Ta zapisnik naj bi se z notarsko listino, zadeva-jočo to zemljišče, sprejel v zemljiško knjigo.
Zamcjičenje posestnih mej tam, kjer se soseda prepirata ali kjer sploh nihče o poteku; mejne črte ne ve, pa ne bo tako enostavno mogoče ; v takih primerih bo vsekakor sodnik vsled vložene tožbe, oziroma prošnje za ugotovitev in obnovitev nejasne mejne črte, na podlagi mape in prič določil pravo mejno črto — kakor se to že sedaj izvršuje.
Tudi se dva posestnika lahko medsebojno dogovorita edinole na mejno črto po katastralni mapi. V takem primeru pa določi na prošnjo strank katastralno mejo brez sodnika sam geometer in naj bo to civilni ali državni geometer, kakor si stranke izvolijo.
Civilni geometer je pač vsekdar na razpolago, državni pa samo, ako mu to dopušča službeni posel.
Ce želi zemljiški posestnik po dogovoru z mejaši določitev mejne črte na podlagi katastrai-ne mape po državnem geometru, tedaj zahteva pri geometru tiskovino „izjavo", katero izpolni, skupno z mejaši podpiše, pravilno kolkuje ter nato izroči pristojnemu državnemu geometru v nadaljnjo ukrenite v, oziroma jo pošlje kar dele. gaciji ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
Ker taka. zasebna dela ne spadajo v službeni delokrog evidenčnega urada zemljiškodavčnega katastra, je treba za ta dela povrniti državi vse zadevne stroške, ki nastanejo vsled sodelovanja državnega, geometra.
Ker se mnogokrat dogaja, da si zemljiški posestniki še vedno niso na jasnem glede razločevanja med službenimi in zasebnimi posli evidenčnega. geometra, naj služijo v uvaževanje naslednja pojasnila:
Kakor sem že v svojem članku „Evidenčni urad zenrljiškodavčnega katastra" omenil, spada v službeni delokrog tega urada ugotovitev vseh vsakoletnih zemljiških sprememb, bodisi v osebi zemljiškega posestnika, bodisi v objektu v svrho pravilnega predpisa zemljiškega davka in ureditve zemljiške knjige. Na kratko1 izraženo: poprava mape po stanju v naravi. Ako pa želi zemljiški posestnik popravo stanja v naravi na podlagi mape, ali bolje rečeno določitev mejne črte po mapi, je to zasebni posel evidenčnega geometra, ki nima nikakega stika s službenimi dolžnostmi tega geometra.
Menim, da sem jasno obrazložil vse, kar mora vsak zemljiški posestnik vedeti, ter končam z željo, da bi moja izvajanja rodila obilo dobrega sadu na gospodarskem polju.
Pgr&f® f dopisnika našega ii-s>%3)M, a gj;a kakor tudi vse tiste, ki se v katerikoli zadeli obračajo na tajništvo SKS., prosimo nujno, da pravilno frankirajo svoje pošiljatve. Kakšne znamke je treba prilepiti na pisma ali dopisnice, je razvidno iz notice v .Kmetijskem listu" št. 21 (stran 3, 3. stolpec spodaj). Kdor želi dobiti na svoj dopis odgovor, naj priloži potrebno znamko, ker le v tem primeru mu moremo z ozirom na viaoki poštni tarif ustreči.
Gospodarstvo m gospodinjstvu
(Cene blagu padajo.) Cene manufakturnemu Magu so padle za 50 do 80 odstotkov. Na Reki, v Beogradu, Zagrebu itd. je vsled tega mnogo velikih trgovin pred konkurzom. Cena sladkorju na beograjski borzi je padla od 32 na 12 dinarjev.
(Vrednost tujega denarja pada, krona raste.) Na borzah silno pada vrednost tujih valut, zato pa se dviga naša krona. Lira je bila zadnjo soboto vredna le še 3 K 80 v. To ugodno stanje za našo krono je nastalo vsled tega, ker je vlada sklenila, da se mora za naš izvožen les plačevati j v inozemstvu v našem denarju.
J (Koliko bo vreden naš letošnji pridelek?) Po
računih trgovinskega in poljedelskega ministr-| stva bo letošnja žetev v Jugoslaviji tako ugodna, [kakršne že nismo imeli desetletja. Cenijo jo na 130 milijard dinarjev, t. j. 120 milijard kron. Vsled | tega padajo tuje valute in splošne cene ter se | dviga vrednost krone.
| (Kdor bi se želel kot kmetovalec naseliti v
Bosni) naj se obrne po pojasnila aa, tovariša Slovenca Ant. Urek, Zenica, kolonija br. 48, Bosna. Za odgovor je treba, priložiti znamke, j Zenica je zelo rodoviten kraj sredi dežele, z vsakovrstnimi uradi in z zdravim podnebjem.
(Ali je res izvoz sadja prost?) »Slovenski Gospodar piše, da je prost izvoz sadja. Poglejmo si, če je to res. Izvoz je dovoljen za plačilo v tuji valuti, ne pa v avstrijski, kamor bi imeli mi izvažati sadje. Če hoče kdo pošiljati sadje v Gradec ali na Dunaj, ne more dobiti od tamkaj plačano. Trgovec mora denar položiti banki, katera pošlje potem v Beograd divizni Centrali. Pošiljatelj dobi plačano potem po več mesecih ali pol leta po tedanjem kurzu tuje valute. Ta izvoz sadja s takim: rizikom si ne mofre privoščiti ne trgovec in ne zadruga. Takšno dovoljenje izvoza pomeni popolno prepoved izvoza Vse slovensko sadje naj torej poje le Ljubljana in Maribor. To bode res prijetno za stranko, katero zastopa „Slovenski Gospodar", saj je to vendar ljudska stranka. Mestna gospoda, katera vodi stranko, mora jesti sadje po ceni. Kaj kmet, 'za njega je dovolj strah, da je proti veri, če ni v klerikalni stranki. To je za kmeta dovolj. To se godi tudi v času, ko sta ministra kmeta Roškar in Jan, ker ona nimata pri stranki nič ukazovali, kakor podpisati, kar jima napiše ona gospoda, ki jih je postavila na ona visoka, mesta. Kmet, le spreglej!
(Sadne tržne cene.) Naša vladajoča gospodja 'zna skrbeti, da se bode moralo v-se sadje doma porabiti in uničiti, ker je po dosedanji odredbi izvoz nemogoč. Kakor zvemo, se ukvarja vladajoča gospoda z mislijo, da postavi ceno sadju, j.čez katero sme krnet prodajati. Razlaga si pa pridelovalne stroške po svoje, češ: sadje kmeta nič ne stane, ker zraste samo, plačati mu je le stroške nabiranja ter dobave na trg. Tako nrodro sodi gospoda. Mi jej stavimo pa to vprašanje ali primero: Kmet ima toliko zemlje, da pridela vsega živeža toliko, kar rabi za pre-; živetje družine. Nima pa kaj prodati, kakor sadje. (Gospoda mu hoče plačati za sadje le zamudo i in delo. S čim naj kupi pa kmet družini obleko j ter vse druge potrebščine, na to gospoda ne misli. Tako pojde tako daleč, dokler kmet pusti gospodi škarje in platno.
(Črešnje.) Vsled nemogočega izvoza so v Mariboru črešnje po nizki ceni 2 do 3 krone kilogram. Gospoda sodi, da so dovolj drage. Poglejmo pa primero sedaj in v mirnem času. Cene so bile preje po 20 v. Za 10 kg črešenj si je kmet lahko kupil srajco. Pri današnji primeri pa mora prodati najmanj 70 kg češenj, da si kupi srajco. Oni, ki nosijo črešnje na mariborski trg, so le mali posestniki iz okolice, ki nimajo navadno druzega prodati kot sadje. Kmetje, spoznajte, da naša rešitev je le v samopomoči, da se vsi združimo politično in gospodarsko v svoji ,,Samostojni kmetijski stranki".
(Neobdavčena kuha žganja.) V najkrajšem času izide zakon, ki dovoli kmetom svobodno in neobdavčeno kuho žganja za domačo porabo, in sicer se bo dovolilo od enega do štirih dni z ozirom na velikost družine.
(Resnica ali obrekovanje?) »Jugoslovanski Ekonomista" poroča, da so slovenski trgovci svoj čas kupovali na Hrvatskem moko po izredno visoki ceni, a sedaj-jo ponujajo zagrebškim trgovcem dosti ceneje, n. pr. nularico po 12 K. Nadalje trdi list, da je moka v Sloveniji sploh cenejša kot v žitorodni Hrvatski in Slavoniji.
(ž-iveža imamo preveč!) Se nedavno se je uradno razglašalo iz Beograda, da gredo zaloge živil h koncu. Sedaj pa, ko se je izvoz začasno zabranil, pojavile so se naenkrat tako ogromne zaloge živil, da je ministrstvo dovolilo izvoziti 4000 vagonov pšenice, 15.000 vagonov koruze, 10.000 prašičev, ječmena in fižola pa v neomejeni množini. Prav lahko se zgodi, da bodo vsled tega cene doma zopet poskočile. Ako bi bilo ministrstvo1 na svojem mestu,.bi bilo te množine živil špekulantom moralo zapleniti.
V iak Jugoslov&u kiča & biti dlan (,Jugoslof&^s!že Bl&tšcs"!
razpecevalmca gospodarskih in gozdarskih pridelkov in potrebščin, d. d.,
vabi na podpis delnic. Za enkrat se jih izda 10.000 komadov po K 200*—, torej za 2 milijona. Vsakdo jamči le z delnico in nič več. Vsak delničar ima en glas. Sredi junija se vrši ustanovni občni zbor, na katerem bodo delničarji kot sogospodarji
družbe izvorni vodstvo vsega podjetja. Naj ne bo zavedne slovenske hiše, v kateri bi n® bilo delnice podjetja našega kmeta, delniške družbe „EKQNOIVIA". Pojasnila in položnice za vplačilo daje
v Ljubljani, Sodna ulica št. B

elektrotehnika — tehnika
baterije, žarnice, namizne, stropne, stenske in karbidne svetiljke vseh velikosti po najnižjih dnevnih cenah:
Proda se
v Dolenji vasi pri Cerknici zaradi preselitve hiša s skladiščem, z gospodarskimi poslopji In večjim vrtom.
V hiši jo bila 20 let trgovina z mešanim blagom. — Več se izve v trgovini g SZar-tlnčič v Cerknlol.
Ppoda se
z petom in tpesalom
v Zgornji Šiški št. 32.
JsgosIovansM kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trg 8, Wolfova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti

obrestuje hranilne vloge in vloge r.a tekoči račun s čistilni Prometa v prvih treh mesecih nad 10,000.000 kron.
brez odbitka rentuega davka. Ustanovljen septembra 1919. Neposredno pod državnim nadzorstvom.
(Proti hmeljarjem.) Finančno ministrstvo je uvedlo visoko carino na izvoz hmelja, ki je glavni vir dohodkov in blagostanja v naši Savinski dolini. Vsled tega so imeli hmeljarji dne 3. t. m. protestno zborovanje v Žalcu.
(Snet na rži) se je letos pokazala močno v nekaterih krajih. Ti črni rožiči so močno strupeni, zato je moka neiztrebljene rži zdravju škodljiva. Toda to snet rabijo lekarne za zdravilo (protistrup) ter plačujejo do 200 K za kilogram, na kar je treba opozoriti šolsko mladino.
(Za prevoz blaga in sladkorja iz Čehoslova-ške) v našo državo se upeljejo posebni vlaki,
(Izvoz živeža iz Češke prepovedan.) Med tem ko je naše ministrstvo dovolilo izvoz ogromnih množin, je čehoslovaška vlada prepovedala vsakršen ižvoz živil. Čehi" so še vedno pametno ukrenili.
(Cena bombažu je zopet padla,) in sicer skupno za 500 frankov pri 100 kg. Vkljub temu pri nas ni opažati, da bi se bile znižale cene oblačilnemu blagu.
(Cene padajo na Francoskem) vsem živilom in blagu. Posebno so padale cene sočivju, olju, kavčuku in usnju.
(Parobrodno zvezo med Nemčijo in Jugoslavijo) uvede družba »Bavarski Lloyd".
(Avstrija ne pusti izvažati strojev v Jugoslavijo) baje zato ne, ker je naša vlada zabranila izvoz živil.
Mlad dijak zastrupi! sošolca
Dne 1. junija t. 1. je obravnavalo ljubljansko porotno sodišče o zločinu, ki ga je zakrivil Bogomir Perko, 181etni učiteljski pripravnik, s tem, da je v mesecu februarju t. 1. zastrupil svojega
tovariša tretješolca Butino z namenom, da bi se polastili njegovega denarja.
Obtožnica navaja, da je prodal Perko svoje kolo nekemu znancu za 200 K, da je mogel s tem denarjem na ples, na katerem je zapravil 170 K. Ko je njegov oče zvedel o tej prodaji, je fanta pismeno posvaril, nakar je ta sklenil dobiti denar na ta način, da Butino' zvabi v gozd ,.in ga zastrupi, kajti vedel je, da ima Butina denar in celo ameriške dolarje.
Svojega znanca šoferja Kolešo je Perko prosil, da mu preskrbi strihnina, ki bi ga rad dal nekemu lovcu kot strup za divjačino, za kar bi od lovca dobil lisičjo kožo. Koleša, ki je s Per-kotom uganjal nečistost proti naravi, mu je ta strup preskrbel. Perko si je na dan umora izposodil od nekega sošolca 100 K, rekoč, da mu jih bo zvečer že vrnil (od oropanega denarja), kupil nato za 75 K strihnina in nekaj slaščic, jih napolnil doma s strupom, potem pa šel počakat svojo žrtev Butino, s katerim sta odšla na Golovec v gozd, kamor bi imela priti tudi neka dekleta, kakor se mu je Perko zlagal. Ko sta v gozdu nekaj časa sedela, je ponudil Perko Butini slaščice, rekoč: „Na, pa ti pojej, ker deklet ni!" Ko je Butina slaščice zaužil, mu je začelo postajati slabo. Ker je Perko menil, da bo Butina takoj mrtev, se je odstranil z mislijo, da vzame Butini denar, kadar bo mrtev, kajti umirati ga ni mogel gledati. Ko se je vrnil, je bil Butina še vedno živ in je tožil, da je žejen ter da mu je slabo. Perko je bil prestrahopeten, da bi sedaj svojo žrtev kako drugače usmrtil in se ga ni upal napasti, ampak je odšel z njim proti hišam pod Golovcem, kjer je Butina: onemogel in padel. Odnesli so ga v neko hišo in Perko je rekel, da gre po zdravnika, v resnici pa ni šel poi zdravni-
ka, ampak domov, kjer se je v svoje stanovanje zaklenil. Butina, ki ga je slučajno mimoprišli dr. Opeka tepovedal, je stražniku povedal, da ga je Perko najbrže zastrupil, ker mu je dal zaužiti grenke slaščice. Butino so nato odpeljali v bolnico, kjer je umrl. — Ko so Perkota aretirali, je vse tajil, pozneje pa. je vse priznal.
Preiskava je dognala, da je bil Perko slab učenec, precej pokvarjen, ker je zašel v slabo družbo, neznačajen, otroški in je vedno norel za dekleti. Nazadnje se je seznanil še z Edvardom Kolešo, ki je perverzen človek. Ta ga je vodil po gostilnah in kavarnah ter ga napajal, da ga je potem mogel spolno zlorabljati. S tem sta zakrivila hudodelstvo nečistosti proti naravi.
Perko se je-glede svojega glavnega zločina zagovarjal s tem, da vsled tega, kar se je v zadnjem času z njim godilo, ni več vedel, kaj da dela.
Porotniki so Perkotovo krivdo glede zavrat-nega roparskega umora soglasno potrdili, prav tako tudi krivdo Kolešovo glede zločina nečistosti proti naravi storjenega s tem, da je spolno občeval z osebo istega spola.
Perko je bil z ozirom na to, da je še mlad in neizkušen ter da je mladostno zabredel, obsojen po milosti na osem let ječe s postom in trdim ležiščem v temnici na dan vsake obletnice umora, Koleša pa je bil zaradi omenjenih deliktov obsojen na dve leti težke ječe s postom in trdim ležiščem na vsakega četrt leta.
Kam zanese mladostna nepremišljenost človeka? Stariši, pazite na svoje otroke-dijake!
Oženjenega kravarja
sprejme v službo Ferdinand Vode, posestnik v Komendi.
Stritarjeva ulica St. 2.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani,
Podružnice: v Splitu, Trstu, Sarajevu, Csloveu, Borisi, Celju, MariSora H SarojijaSi; ekspozitura « Ptu u.
OelniSka glavnica z rezervnimi zakladi okrog 59,399.009 kron. — brzojavni naslov: 3anka, Ljubljana.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči raiun Telefon Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, proti ugodnemu obrestovanju.	St. 261.	valut in dovoljuje vsakovrstne kredite.