Gospodarske stvari. Kompost. (Dalje.) Teh in še druzih tvarin, vsebino mora poznati, kdor hoče napravljati dober kompost. Zbirati je pa vse dobro. Razmotrujmo nekoliko vrednost in porabo navedenih tvarin za kompost, da-si so nekatere manj, druge več vredne. Žaganje n. pr. ima vrlo malo mineraličnih snovij, katere bi rastlinam bile hrana; vendar pa je žaganje tvarina za kompost velike vrednosti. Ono pomnožuje kompost in daje obilo, kar sicer ni za rastlinsko hrano, ki pa jako ugodno vpliva vsled razvijajoče se ogljikove kisline, katera težko razpadajoče mineralične tvarine hitreje raztaplja; torej tako rekoč rastlinam ugodneje pripravlja in n. pr. po vinogradih zemljo rahlo ohrani. Kako vrednost ima žaganje za kompost vsled razstapljanja mineraličnih snovij, kaže nam pri porabi koščene moke. Ako se n. pr. koščena moka dobro z žaganjem zmeša, vse to z gnojnico zmoči ter na kup spravi, tako par tednov ležati pusti, potem posuši in raztrosi, dobi se po poskusih prof. Lehmana v Monakovem n. pr. dvojna množica rži, kakor pa, ako se s samo koščeno moko brez žaganja gnoji. Enak vpliv ima žaganje tudi v kompostu. Enak vpliv ima stelja od listovcev, kakor tudi plevelove rastline, sploh vse tvarine, ki imajo manj ali več organičnih snovij. Te tvarine pa imajo tudi snovi, ki so rastlinska hrana, n. pr. stelja od listovcev ima precej dušca, suhe koprive imajo veliko dušca pa tudi precej fosforove kisline; mah ima tudi precej dušca; fižolove luščine, tropine od grozdja itd. imajo veliko kalija in precej dušca. Saje so gnojilo, ki imajo tudi obilo dušca, posebno od premoga ga imajo petkrat toliko, kakor živinski gnoj, ob enem pa blizu dvakrat toliko fosforove kisline. Seveda se morajo saje, predno se rabijo za gnojenje, redno kompostirati. Živinski gnoj se sicer redko spravljana kompost. Pač pa naj bi prišel ves gnoj iz stranišča tje. V tem se mora ves dušec obraniti in sicer najbolje z zeleno galico (Eisenvitriol). Razvijajoči amonijak se lahko izpuhti. Amonijak je tisti plin, ki v hlevih in straniščih tako v nos bode. Veže se amonijak z žvepleno kislino. S samo žvepleno kislino vezati ga pa ni varno, kjer so stranišča s cementom zidana. Žveplena kislina cement preveč oškoduje. Bolj varna je žveplena kislina, ki je v malcu ali kajnitu, ali najbolje Se ona, ki je v železni galici. Zveplena kislina zelene"galice veže amonijak, železni okisec pa postane prost in je rastlinam škodljiv. V kompostu se pa okisi železni okisec kmalu v železni okis in postane tak6 celo koristen. Zeleno galico pa z namenom, da se veže amonijak, na gnoj potresati, ki se neposredno rastlinam daje, pa je zaradi nastajajočega železnega okisca, ki nima časa se okisiti, celo škodljivo. Zelene galice zadostuje na stranišču za jednega človeka na dan lO^rr, ki se najbolje v 1*6 delov vode raztopijo. Gnoj iz stranišča ima razmerno z drugimi redilnimi snovmi največ dušca, ki pa torej razun pri rastlinah, od katerih se bolj listje prideluje, ne koristi popolnoma vsled pomanjkanja druzih snovij. Bolje ga je tedaj spravljati na kompost, nego ga neposredno rabiti. Kompost se pa ž njim zdatno zboljša, deloma, ker dobi po njem obilo redilnih snovij, deloma pa tudi gliv bakterij, ki povzročujejo vrenje v kompostu, razpad organičnih snovijjn premembo amonijaka v solitarno kislino. Kurjek," golobinjek itd. je tudi^ izvrsten gnoj, ali redko ga*je toliko, da bi bilo vredno "samega* rabiti. Spravi se'čnaj na kompost, katerega zboljša, v katerem se enakomerno razdeli in pri pravem ravnanju nič ne zgubi. Gnojnici, ki ima najveC dušca, tudi primanjknje razmerno fosforove kisline, torej se dušec gnojnice tudi popolnoma ne izkoristi pri neposredni porabi. Vsa gnojnica, katera se ne rabi za enakomerno namakanje-gnoja, spravlja naj se na kompost, da tega z redilnimi?tvarinami obogati, enakomerno ga namaka, ob enem pa, da pridejo po njej tudi glive v kompost, katere povzročujejo pretvorbo organičnih snovij ter prevajanje amonijaka v salitarno kislino. V gnojnici je pa tudi odveč vode, okoli 982 %0. Ako jo kam dalje vozimo, pride vožnja primcroma draga, ker vozimo v 1000 kg gnojnice celih 982 kg vode. (Dalje prih.) Žitne cene v Mariborn od 12. do 19. jan. 1895. Po hektolitrih: pšenica 5 fl. 40 kr., rž 4 fl. 10 kr., ječmen 4 fl. 20 kr., ,oves"3 fl. 20 kr., turšica ali koruza 5 fl."30 kr., proso 4 fl. 50 kr., ajda 4 fl. 20 kr. in fižol 7 fl.23O kr. Sejmovi. Dne 26. januvarija v Poličanah (svinjski sejem). Dne 28. januvarija v Vojniku in Artičah. Dne 1. februvarija v Radgoni, Mariboru in JurkloStru.