GEOGRAFSKI OBZORNIK 
jem merilu z vrisanimi glavnim mestom, več-
jimi mesti in večjimi rekami. 
Osnovni podatki o državi zajemajo: avto-
mobilsko oznako, uradno ime, površino, števi-
lo prebivalcev, gostoto prebivalstva, etnično in 
versko sestavo, uradni jezik, glavno mesto, 
denarno enoto in bruto nacionalni oziroma 
domači proizvod države (absolutni in relativni 
podatek in letna rast). Tretja rubrika osvetlju-
je fizičnogeografske razmere: predstavlja povr-
šje in naravne enote, podnebje z osnovnimi 
temperaturnimi in padavinskimi podatki in 
rastje (tipi rastja, naravno rastje, delež gozda 
in letna proizvodnja lesa). 
Ker k spreminjanju svetovnega zemljevida 
vodijo predvsem politični procesi, se je poka-
zala potreba po dodatku o zgodovinskem raz-
voju posamezne države (ključni zgodovinski 
dogodki, najpomembnejše letnice, pripadnost 
državnim tvorbam) in o sedanjih političnih 
razmerah (pregled zadnjih nekaj let, šefi dr-
žav, največje parlamentarne stranke). Avtorji 
so si prizadevali stanje razložiti čim bolj ob-
jektivno. 
Rubrika družbene razmere in prebivalstvo 
govori o razporeditvi prebivalstva, migracijah, 
osvetljuje nacionalno in rasno sestavo, navaja 
številčne podatke o največjih mestih, delež 
mestnega prebivalstva, podatke o rodnosti, 
umrljivosti in naravnem prirastku, celo o sta-
tistično pričakovani starosti, pa o letni rasti 
prebivalstva. Posredovani so tudi kazalci raz-
vitosti države (zdravniki, bolniške postelje, 
avtomobili, radijski in televizijski sprejemniki, 
telefonski priključki in končno pismenost pre-
bivalstva). 
Zadnja rubrika je posvečena gospodar-
skim razmeram. Najprej so orisane splošne 
značilnosti gospodarstva, sedanje razmere in 
poglavitne dejavnosti, pa tudi povezanost s 
svetovnim gospodarstvom. Posebej so predstav-
ljene glavne veje: kmetijstvo, rudarstvo in 
industrija. Seznanimo se z njihovim pome-
nom, strukturo, značilnostmi, deležem zaposle-
nih v teh dejavnostih in deležem omenjenih 
panog v bruto domačem proizvodu. Sliko do-
polnjujejo podatki o izvozu, uvozu in pokri-
tosti uvoza z izvozom. 
Države sveta 1993 so v primerjavi s prej-
šnjima izdajama bogatejše tudi za skupni 
pregledni del na koncu knjige. Izbrani podat-
ki so prikazani v tabelah, v katerih so drža-
ve razvrščene po abecednem vrstnem redu, 
ali pa glede na rang. Koristni so kartografski 
prikazi celin z označenimi državami in konč-
no barvna predstavitev vseh zastav sveta. 
Že doslej se je pokazalo, da je priročnik, 
kakršnega smo prej pogrešali, dragoceno 
pomagalo v učnem procesu osnovnih in sred-
njih šol, in ne le to: ob sedanjih intenzivnih 
procesih v svetu postaja nepogrešljivo orodje 
pri prebiranju dnevnih poročil, pri širjenju 
znanja o svetu in pri razumevanju med-
državnih odnosov. Bralcem še posebej pripo-
ročamo, da knjigo vzamejo v roke tudi ob 
prebiranju najrazličnejših atlasov, saj bodo 
zemljevidi z informacijami iz knjige Države 
sveta 1993 zaživeli v novi luči. 
DELA 9 
Igor Jurlnčič 
Zadnji letnik glasila Oddelka za geografi-
jo Filozofske fakultete v Ljubljani prinaša 
prispevke s simpozija "Geografski informacij-
ski sistemi v Sloveniji", ki je bil 22. oktobra 
1992 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V 
pisani vsebini zbornika se zrcali osnovni 
namen simpozija: zbrati raziskovalce, peda-
goge, strokovnjake, uporabnike in proizvajalce 
GIS tehnologije iz Slovenije, med njimi vzpos-
taviti stik in s tem vzpodbuditi nadaljnje 
sodelovanje. 
V prvem delu so predstavljene iskušnje 
pri uporabi različnih tehnik za zbiranje, vnos 
in vzdrževanje grafičnih in atributnih podat-
kovnih slojev, ki so jih prispevali večinoma 
geodeti. Geodeti so uradni skrbniki za izdela-
vo kartografskih podlag oziroma za pozicioni-
ranje objektov na zemeljskem površju. Ti sloji 
predstavljajo temeljni sloj za izdelavo celovite-
ga GlS-a neke regije ali države, ki ga v konč-
ni fazi vzdržujejo različne stroke in upravne 
ravni. Podatki naj bi bili pripravljeni po enot-
nih in kvalitetnih standardih. 
V drugem delu pa so zbrane aplikacije 
že izdelanih GIS-ov za manjša območja Slo-
venije ali le izbrane vidike za celotno Sloveni-
jo. Konkretni problemi in uporabniki seveda 
ne morajo čakati na celovit GIS Slovenije, ki 
bo po mnenju poznavalcev nastajal vsaj še 
štiri leta. Zato se zadovoljijo z manj natanč-
nimi podatki, ki še omogočajo izdelavo različ-
nih analiz in simulacij. Tako izdelani modeli 
v razvitih državah že preraščajo v ekspertne 
sisteme, ki so nadgradnja vzpostavljenih 
GIS-ov. 
GlS-i so lahko zelo koristen pripomoček 
pri cenilstvu nepremičnin v mestih in simula-
ciji odločitvenih modelov v prostorski ekonomi-
ki ali kot podlaga za učinkovit monitoring 
dogajanj v gozdu. Zaradi računalniško grajene 
grafične in atributne podatkovne baze, ki 
omogoča raznovrstne in hitre analize, so jih 
uporabili tudi pri pripravi predloga novih 
občin v Sloveniji. Prava vrednost GIS-ov pa 
pride do izraza predvsem pri kompleksnih 
ekoloških analizah in vrednotenju pokrajine. 
Za dodatno podporo sodelovanju na tem 
področju je uredniški odbor na konec zborni-
ka dodal še seznam udeležencev simpozija. 
Tako je na skupno 246 straneh pred-
stavljenih 21 referatov, med njimi tudi 5 s 
področja geografije. Prispevki so bogato oprem-
lejni z grafičnimi prilogami. 
Dela 9 lahko dobite na Oddef&u za geo-
grafijo FF ali Zemljepisnem muzeju Slovenije 
po ceni 1000 SIT, za študente po 500 SIT. 
39