šte¥Uka 2 • leto XXXVIII m cena 17 tljti
Celje, 12. lanuarla 1984
]^OVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SIVIAIUE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Kdo ve, ali se bo sneg obdržal še teden dni, ko se tudi za otrolie iz celjskega območja pričenjajo počitnice? Deltele
snežne odeje ne velja zamuditi in je prenekateri grič, kot tale v Šempetru, poln mladih sankarjev in smučarjev.
EDIMASNEC
Kadrovske
spremembe v
Gorenju
Pri&lo je do kadrovskih
sprememb v začasnih ko-
legijskih poslovodnih or
ganih Gorenja. Razrešili
so Milana Podpečana kot
člana začasnega kolegij-
skega poslovodnega odbo-
ra, ki je že opravil svojo
dolžnost. Tudi Aleš lic ni
več predsednik KPO TGO
Gorenje, ker je dolžnostjo
predhodnih dogovorih
opravljal do konca leta.
Zaradi upokojitve je bil
razrešen Anton Glušič.
Opravili so nova imeno-
vanja: Marjan Urbančič
bo skrbel za področje raz-
voja, Erika Veršec za fi-
i^ce, plan in ekonomiko,
»nedtem ko je začasno
prevzel vodstvo KPO To-
varne gospodin^ke opre-
nte Jože Kuder, doslej dol-
goletni direktor tozd Mali
gospodinjski aparati v Na-
2arju.
Se težko gospodarsko leto,
vendar lasnejše perspektive
Gospodarsko barko bonto lotos potiskali po vodiom Izvoznom
toku z ¥oClo prolz¥oanio
Kako smo na Celjskem
gospodarili lani in kaj nas
čaka v novem gospodar-
skem letu 1984 - to je bil
naslov oddaje »v živo« na
Radiu Celje, po radijskem
magnetofonskem zapisu pa
smo pripravili povzetek za
Novi tednik. V oddaji je so-
deloval predsednik Medob-
činske gospodarske zborni-
ce Celje Janez Lenasi.
Pokritost uvoza z
Izvozom Je bila
dolira
Celjsko območje se lahko
pohvali z nekaterimi gospo-
darskimi dosežki, ki prese-
gajo republiške in zvezne.
Tako smo lani na območju
uvoz pokrivali z izvozom z
indeksom 123, medtem ko je
V primeru konjiškega go-
spodarstva vsekakor ne gre
za nikakršen gospodarski
čudež, ampak za preprosto,
a povsem logično gospodar-
sko resnico. V občini in nje-
nem združenem delu, Iger
so se še pred desetimi leti
ubadali z izgubami in slabi-
mi izgledi za prihodnost kar
v nekaj delovnih organiza-
cijah, so se znali pravoča-
sno prestrukturirati, poi-
skati zanimive in obetavne
proiz\'odne programe, hkra-
ti pa vanje vložili dosti do-
mačega dela in pameti, tako
da je danes konjiška občina
med največjimi izvoznica-
mi v Sloveniji.
bila republiška pokritost
91,3. Zal moramo ob tem le-
pem podatku ugotoviti, da
območna gospodarska ude
ležba slovenskegža družbe-
'nega proizvoda dosega ko-
maj slabih devet odstotkov.
Ce upoštevamo, da status
srednje razvitih zahteva vsaj
30-odstotno udeležbo izvo2a
v družbenem proizvodu, po-
tem se nam ta območna po-
kritost pokaže v drugačni lu-
či. Tudi fizični obseg proiz-
vodnje je bil na Celjskem la-
ni boljši od republiškega, pri
čemer moramo poudariti, da
so nekatere občine oziroma
njihova gospodarstva dose-
gla prav imenitne rezultate.
Celjska občina je proizvod-
njo povečala za dobrih pet
odstotkov, pravi slovenski
fenomen pa je konjiška obči-
na, kjer so proizvodnjo pove-
čali celo za 13 odstotkov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zakal usoda vstopi, ne da
bi pobkala
Skokov a izpod Rogle želita otroka,
pa ga ne moreta imeti. Stran 12.
Knllge In vnuki so najboljši prijatelji
Tako pravi Vozličeva Tončka iz Prebolda, ki je dopolnila
90 let. Stran 24.
y zaravlllšče tuUI na oihJIh
v Rogaški Slatini je novost medicinsko programiran od- ■
dih. Stran 5.
Od Sedlarjevega do Gračnice
Bliža se tradicionalni Pohod po poteh borcev XIV.
divizije. Komisija za razvijanje revolucionarnih tra-
dicij in predsedstvo občinske konference ZSMS
Šmarje pri Jelšah sta zato že pozvala mlade, da se
udeleže te množične manifestacije. Prva etapa po-
hoda se bo pričela 6. februarja ob 10. uri v Sedlarje-
vem.
Pohod, ki ga v prvi etapi šmarski mladinci organi-
zirajo skupaj z mladimi iz občine Laško, združuje ne
le obujanje tradicij narodnoosvobodilnega boja,
marveč je to tudi pomemben del družbenopolitič-
nega izobraževanja in usposabljanja mladih. Eviden-
tiranje udeležencev pohoda se je že pričelo, zaklju-
čeno pa bo 25. tega meseca.
M. A.
Že dolgo si želimo belo mesto In ob začetku tedna smo
takšnega, belega z debelo snežno odejo tudi dobili. Le s
čiščenjem je bilo v začetku malo težav, pa s prevozi na
delo... Trudili smo se vsi, tudi komunalci. Več na str. 17.
EDIMASNEC
Drobni kovanci so še piačilno sredstvo
Prvega januarja je začelo veljati
določilo novega zakona o zaokrože-
vanju vseh zneskov v plačilnem pro-
'netu: zneski do 24 par se zanemarijo,
od 25 do 74 par se zaokrožijo na 50
par, zneski od 75 do 100 par pa se
zaokrožijo na 100 par.
Zaokroženi zneski se morajo vpiso-
vati v vse dokumente plačilnega pro-
meta (položnice, čeki, virmani, itd.)
^^edtem, ko v trgovinah veljajo še ne-
^okrožene cene, zaokrožijo se le
sončni seštevki na blagajnah.
. Zaradi skopih in nepravočasnih po-
j^J^l o izvrševanju zaikona (tudi služ-
be družbenega knjigovodstva so dobi-
^6 pojasnila tik pred novim letom) in
^to, ker veliko občanov ni bilo sezna-
njeno z novim zakonom, je bilo v prvih
dneh januarja precej težav in tudi ne-
godovanja. V bankah se je največkrat
zapletlo pri plačevanju s položnicami,
na katerih morajo biti sedaj vpisani
zaokroženi zneski. Sprva so vse polož-
nice, ki niso bile pravilno napisane,
zavračali, potem pa so se banke dogo-
vorile s SDK, da bodo nekaj časa (do-
kler večina občanov ne bo seznanjena
z novim zakonom) sprejemali tudi po-
ložnice s popravljeninai, zaokroženimi
zneski.
Kot je pri nas že v navadi, večina
novo sprejetih zakonov sproži tudi ne-
kaj panike. Tokrat so imeli nekaj več
dela v bankah s preštevanjem drobnih
kovancev, ker so nekateri mislili, da
poslej ne bodo več veljali. Prav tako
ponekod niso sprejemali vplačil, z
manjšimi kovanci. Verjetno jih je za-
vedel uradni naslov novega zakona
»Zakon o spremembi zakona o izdaji
novih bankovcev in kovancev«.
Vzrokov za paniko ni. Kovanci za 5,
10, 20 in 25 par bodo še naprej veljali
kot plačilno sredstvo. Kako dolgo, je
zaenkrat še nemogoče povedati, odvi-
sno pa je seveda od zmogljivosti držav-
ne kovnice. Drobne koveince bodo za-
to postopoma jemali iz obtoka, kot pla-
čilno sredstvo pa bodo postali neve-
ljavni šele potem, ko bo to odredil
Zvezni izvršni svet z upravnim predpi-
som, v katerem bo seveda tudi rok
oziroma datum, kdaj tem kovancem
preneha veljavnost.
Radijska oddaja na Rogli
Unior Zreče, ki je upravitelj smučarskega centra
Rogla, skrbi za dobro počutje smučarjev tudi izven
smučarskih terenov. Tako skupaj z našim uredniš-
tvom pripravljajo javno radijsko oddajo, ki bo jutri,
v petek, 13. tega meseca ob 20. uri v hotelu Planja. Na
tej prireditvi bodo nastopili: Marijan Smode, Celjski
instrumentalni kvintet, pevec Franci Pirš, ansambel
Unior 5, Vokalna skupina Terca, kantavtorica Bri-
gita Cmok in še kdo. Prireditev bo povezovala Ma-
teja Podjed.
Čeprav je na Rogli več sto hotelskih gostov, na
prireditev vabimo tudi ostale krajane.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JANUAR 1984
Pasivnost mlaiime ne vodi nikamor
Potrebni so mladi, ki znalo misliti z lastno glavo
Šentjurski mladinci so,
na seji komisije za idejno-
politično delo, ocenili idej-
na gibanja med mladimi.
Mnogi mladinci se pogovar-
jajo o svojih problemih na
ulici in v kavami. Premalo
se poslužujejo organizira-
nih oblik izražanja mnenj.
Zakaj tako? Na sestankih je
veliko praznega in učehega
govorjenja. Dogovorjenega
se mnogokrat nihče ne drži.
Mnenja in pobude mladih
se premalo upoštevajo. Bi-
stveni problemi mladine,
kot so zaposlovanje, štipen-
diranje in socialna varnost,
pa se prepočasi rešujejo.
V vrstah mladih se sreču-
jemo z najrazličnejšimi po-
gledi, razmišljanji, idejami in
alternativnimi rešitvami, ki
pa jih danes v družbi ne zna-
mo, ali nočemo prepoznati.
Ta neizkoriščeni potencial
ne vključujemo v tokove na-
še družbene stvarnosti. Tako
se navadno naša velika druž-
bena rezerva največkrat ra-
zvodeni na modrovanjih in
praznih sestankih mladih, v
gostilniških diskusijah, pou-
ličnih razpravah ali drugje v
ožjih skupinah mladih. Vsak
zase se je ogradil, pasiviziral
do okolja, in na ta način pro-
testiral zaradi nemoči. Še
več, nekateri mladi so šli že
tako daleč, da namesto orga-
niziranega načina, preko na-
šega političnega sistema, z
novimi gibanji, ki nimajo no-
bene zveze s politiko, skuša-
jo izpovedati svoje stiske,
občutke zapostavljenosti in
brezperspektivnosti.
Ob takšnih ugotovitvah se
moramo zamisliti tudi v ob-
čini Šentjur. Obsojanje mla-
dih, zaradi tega ker zapadajo
vplivu novih gibanj, nika-
mor ne vodi. Analizirati mo-
ramo vzroke stanja, v kate-
rem so mladi zlasti še zapo-
slovanja, štipendiranja, pri-
dobivanja stanovanj itd.
Kljub bolj ali manj uspešno
izpeljanim konferencam po
osnovnih mladinskih organi-
zacijah, je še vedno velik del
tiste mladine, ki se v organi-
zirane družbene aktivnosti
ne vključujejo. Mladi vedo
brez dlake na jeziku poveda-
ti marsikaj, toda na žalost ne
tam, kjer bi moralo biti za to
mesto. Spregovorijo še na
mladinskih sestankih, tega
pa več ni oziroma je redkok-
daj na sejah komunistov,
sindikata, socialistične zve-
ze, ali celo na seji delavskega
sveta oziroma sveta krajevne
skupnosti.
Pasivnost mladih se kaže
tudi v čisto neprizadetem
obnašanju do razmeščanja
jederskih raket okrog nas, ki
lahko povzročijo tudi njiho-
vo aktiviranje nad našimi
glavami. Pobude za mirovne
demonstracije pri nas, v ve-
čini primerov, niso padle na
plodna tla. Tega si nihče ne
žene k srcu, mnogim celo
ugaja, saj se jim ni treba bati
revolucionarnosti in organi-
ziranosti mladih. Enako ve-
lja za druge shode, manife-
stacije, javne tribune, s kate-
rimi bi morali obsojati tudi
marsikakšne domače poja-
ve. Seveda, na osnovi kon-
struktivne kritike, ki naka-
zuje poti za razrešitev.
Pasivnost mladine nika-
mor ne vodi. Neugodna eko-
nomska situacija zahteva
maksimalno zavzetost sle-
hernega človeka. Naj bo rav-
no to izziv mladim, ki smo v
prednosti, zaradi neobreme-
njenosti, znanja in pogloblje-
nih razmišljanj, ki porajajo
izvirne ideje. Moramo se or-
ganizirati ter povedati svoje
na zboru delavcev ali na jav-
ni tribuni, ki jo bomo mladi
organizirali, ne glede na
reakcije tistih, ki še vedno
mislijo, da je v domeni mla-
dih le šport in zabava. Ravno
zato v mladinski organizaciji
potrebujemo ljudi, ki znajo
misliti z lastno glavo, ki se
bojujejo za svoja stališča in
se jih v argumentirani raz-
pravi upajo tudi spreminjati.
Ponovno prihaja čas, ko mla-
di hočemo na ta ali oni način
opozoriti nase in na svoje
probleme, ki so problemi šir-
še družbe kot celote.
J02E ARTNAK
V miku samo
konfelfclla
v ponedeljek se je veči-
na delavcev tozda Kovi-
narstvo in mizarstvo v
preboldskem Miku na re-
ferendumu odločila za iz-
ključitev iz Mika in prik-
ljučitev k Hmezadovi de-
lovni organizaciji Strojna
Žalec. Mik bo odslej eno-
vita delovna organizacija
s konfekcijsko dejav-
nostjo.
J. V.
V Galiciji so odločno proti farmi
Krajani Galicije ostro nasprotujejo gradnji farme za
30.000 bekonov na Mali Pirešici. To so poudarili na zboru
krajanov v torek zvečer v nabito polni dvorani gasil-
skega doma. Zbora so se udeležili tudi predstavniki kra-
jevnih skupnosti Petrovče in Ponikva ter direktor Celj-
ske mesne industrije. Zboru je prisostvoval tudi sekre-
tar OK ZKS Žalec Ludvik Semprimožnik.
Ni pa bilo veljenih predstavnikov OK SZDL, skup-
ščine občine Žalec, oziroma njenega izvršnega sveta z
obrazložitvijo, da je bil na izrednem zasedanju SO Žalec
sprejet sklep, po katerem mora Hmezad pridobiti še
dodatne strokovne analize o vplivu farme na ekologijo,
šele potem pa se bo pričela javna razprava o tem vpraša-
nju.
V Galiciji pa menijo, da se lahko o tem menijo že prej,
saj gre za njihovo usodo, so poudarili.
JANEZ VEDENIK
Epidemifi polenjata,
Vse kaže, da tokratna epi-
demija rdečk v Celju ne bo
zavzela tako velikega obse-
ga kot tista pred desetimi
leti, ko je za rdečkami zbo-
lelo več kot 4000 otrok. Naj-
huje je bilo v decembru, ko
so našteli 460 obolelih za
rdečkami, kakšen dan tudi
po trideset, v prvih dneh ja-
nuarja pa je bolezen začela
pojenjati.
»Tako hudo kot je bilo
pred desetimi leti, tokrat
skoraj zagotovo ne bo,« je
povedala dr. Jelena Stepiš-
nik, predstojnica otroškega
dispanzerja celjskega zdrav-
stvenega centra. »Takrat je
bilo tudi nekaj hujših prime-
rov obolenj, medtem ko smo
tokrat naleteli le na normal-
ne oblike rdečk, ko so morali
otroci štiri ali pet dni prele-
žati v postelji. Rdečke so s
tem bolj nadloga kot bole-
zen, sicer pa opažarno, da
epidemija že pojenjuje, pač
pa v zadnjih dneh beležimo
nekoliko več primerov škrla-
tinke in vodenih koz.«
Rdečke za otroke niso tako
nevarne kot za starejše, ki jih
ponavadi tudi težje prebole-
vajo. Najbolj nevarne so za
nosečnice, vendar pa vsa de-
kleta v sedmem razredu
osnovne šole cepijo proti
rdečkam, tako da je nevar-
nost, da bi zbolele, precej
manjša.
Po podatkih centra za so-
cialno medicino in higieno
se bolezen tudi ni razširila v
druge občine na celjskem
območju. Tam so zabeležili
le nekaj posameznih prime-
rov
S strogimi sanitarnimi in
drugimi ukrepi je uspelo
zdravstvenim delavcem za-
treti tudi drugo epidemijo, ki
je te dni grozila v Celju. Čre-
vesno obolenje salmoneloza
se je pojavilo v dijaškem do-
mu Karla Destovnika-Kaju-
ha v Celju, zbolelo pa je pri-
bližno 90 dijakov: 30 jih je
iskalo zdravniško pomoč,
dva pa so morali hospitalizi-
rati.
Čeprav natančen vzrok za
izbruh epidemije še razisku-
jejo, pa so se, po mnenju Eli-
zabete Knunpak, referentke
za epidemiologijo pri celj-
skem centru za socialno me-
dicino in higieno, dijaki sko-
raj zagotovo okužili s hrano
v dijaški kuhinji tega doma,
zakaj salmoneloza je težje
nalezljiva črevesna bolezen
in je potrebno več bacilov
Salmonella tiphimurium, da
človek zboli. Potrebno pa bo
ugotoviti, ali so v dom pripe-
ljali že okužena živila, ali pa
je izvor okužbe v tamkajšnji
kuhinji.
Največ primerov salmone-
loze so zabeležili v decem-
bru, medtem ko je bilo v
prvih dneh januarja le še ne-
kaj posameznih primerov
obolenj. Širjenje bolezni so
zelo hitro preprečili tudi po
zaslugi dijaškega doma, kjer
so dosledno upoštevali navo-
dila centra za socialno medi-
cino in higieno in dezinfici-
rali kuhinjo ter dijakom raz-
delili pisna navodila, kako
naj ravnajo, da se bolezen ne
bi razširila.
»Uspelo nam je, da imamo
žarišče bolezni pod kontrolo.
Tako je salmoneloza ostala
omejena le na dijaški dom,
kjer sicer bivajo učenci veči-
noma iz drugih občin. Zato
smo morali uvesti tudi zelo
stroge in razvejane ukrepe,
da se ta bolezen ne bi razširi-
la še v druge kraje,- je pove-
dala Elizabeta Krumpak.
S. S.
Krajevni davek za slab zrak
Pregrada v Bukovžlaku
bo zapolnjena okoli leta
1988. Cinkarna Celje je poi-
skala novo lokacijo za odla-
gališče, ki je na meji med
občinama Celje in Šentjur.
Novo odlagališče so poime-
novali »Za travnikom« in
zajema približno 80 hekta-
rov površin, ki sodijo h kra-
jevnim skupnostim Tehar-
je, Štore in Blagovna.
Z mož^pstjo odlaganja go-
šče v odlagališču »Za travni-
kom« bo zagotovljeno obra-
tovanje tovarne titan dioksi-
da še za nadaljnjih 20 let. Na
dosedanjih sestankih, ki jih
je imela Cinkarna s pred-
stavniki občin Šentjur in Ce-
lje, ni bilo odklonilnih sta-
lišč. Ustavilo se je pri kraja-
nih krajevne skupnosti Bla-
govna, ki hočejo na račun
deponije dobiti vse tisto, za
kar so bih prikrajšani v pre-
teklih letih. Zaradi zahtev
krajanov, je bila gradnja de-
ponije umaknjena z dnevne-
ga reda sej zbora združenega
dela in zbora krajevnih
skupnosti občine Šentjur.
Krajani menijo, da so imeli
v preteklosti veliko škode
zaradi Cinkarne, ki je s svojo
proizvodnjo uničevala obde-
lovalno površino in živino.
Za nastalo škodo da niso ni-
koli ničesar dobili. Poleg te-
ga sta jih zanemairjali obe ob-
čini, ker leži njihova krajev-
na skupnost na občinski me-
ji. Vrsta cest je zaradi tega
ostala neasfaltiranih. Tako
so sklenili, da bodo izkoristi-
li priložnost in pritisnili na
Cinkarno. Vedo namreč, da
Cinkarna trenutno dobro go-
spodari in ima temu primer-
no denar, ki ga krajani nima-
jo. Razen tega ima zaradi
svojega dobrega položaja tu-
di precejšen vpliv v celjski
občini. Kaj torej hočejo? Za-
gotoviti si hočejo rekon-
strukcijo in asfaltiranje cest-
nih odsekov: Bukovžlak-
Proseniško, Proseniško-2e-
pina, Proseniško-Ogorevc in
Teharje-Proseniško. Nada-
lje zahtevajo trgovino, ker že
več let ne morejo najti inve-
stitorja, kljub temu, da je že
izdelan urbanistični načrt in
rezervirano zemljišče. Za
krajane na območju bodoče-
ga odlagahšča, ki bodo naj-
bolj prizadeti, pa zahtevajo
ureditev ceste in vodovoda.
Vodovod zahtevajo zato, ker
menijo, da bo voda iz njiho-
vih vodnjakov neporabna.
Svoje je k zahtevam kraja-
nov dodala tudi občina Šent-
jur, ki zahteva za nadomesti-
lo določeno proizvodnjo, ki
bo produktivna in ekološko
nezahtevna.
In kaj pravijo na to v Cin-
karni? Priznali so, da je kra-
jevna skupnost Blagovno v
preteklosti utrpela škodo,
zaradi njihove proizvodnje.
Zavedajo se, da pri gradnji
novega odlagališča, brez nji-
hovega deleža ne bo šlo. Ni-
majo pa malhe brez dna, kar
pomeni, da »vstopnica« ne
sme biti predraga. Cinkarna
je pripravljena sofinancirati
večnamenski objekt, v kate-
rem bi bila tudi trgovina. Ne-
kaj denarja je pripravljena
odšteti tudi za cestne odse-
ke, ko bo krajevna skupnost
predložila ustrezen program.
Zgradili bodo tudi vodovo-
dno omrežje za krajane, ki so
v neposredni bližini deponi-
je, kljub temu, da njihovi
vodnjaki po dosedaj znanih
podatkih in analizah ne bodo
ogroženi. Prav tako že ra-
zmišljajo o novem proizvod-
nem programu, ki ga je zah-
tevala občina Šentjur. V ob-
čino nameravajo preseliti
proizvodnjo svinčenih pig-
mentov, ultramarina, kro-
movega galuna in bentoni-
tov. Produkti so tržno zelo
iskani Večji delež je name-
njen tudi za izvoz na konver-
tibilno področje. Proizvod-
nje so iz ekološkega vidika
nezahtevne, ker bi bile viso-
ko modernizirane. Zagotovi-
li bodo tudi ustrezen dolgo-
ročni razvoj za posamezne
proizvodnje.
Se nekaj besed o deponiji.
Odlagališče bo zavzemalo
powšino 36 hektarov. Na
njem bo možno odložiti 6,6
milijona kubičnih metrov
gošče. Vrh pregrade bo na
nadmorski višini 300 me-
trov, največja višina pregra-
de pa bo 45 metrov. Zračna
stran pregrade bo ozelenjena
in gradila se bo postopoma,
glede na potrebe odlaganja
gošče. Geološki zavod Ljub-
ljana je lani delal na terenu
raziskovalne vrtine in podal
poročilo o geoloških in geo-
tehničnih raziskavah. Na
osnovi geoloških in hidrolo-
ških podatkov o zemljišču, je
Vodnogospodarski institut
iz Ljubljane izdelal gradbeni
del investicijskega programa
odlagahšča. Glede na dose-
danje raziskave gradnja de-
ponije ni ekološko vprašlji-
va.
Cinkarna skuša ugoditi
krajanom v njihovih zahte-
vah. Problem je le še v tem,
da krajani ne zaupajo bese-
dam in pogodbam. Zahteva-
jo, da se začnejo asfaltirati
ceste in graditi trgovina prej
kot sama deponija.
VTU EINSPIELER
Še težko gospodarsko ieto,
vendar jasnejše perspektive
Nadaljevanje s 1. strani
Lani dogovorjena resolu-
cijska stopnja zaposlovanja -
1 odstotek, je bila na celj-
skem območju presežena za
1,5 odstotka, kar glede storil-
nosti ni ohrabrujoče. Edino,
kar nas ob tem lahko tolaži je
to, da smo znali še kar poskr-
beti za zaposlitev pripravni-
kov oziroma praktikantov
in, da je njihov delež v 2,5
odstotni stopnji zaposlova-
nja kar pomemben,
V kmetijstvu smo dosegli
dobre rezultate, prav tako se
za lani lahko pohvalimo s so-
lidno preskrbo prebivalstva
z najosnovnejšimi prehram-
benimi izdelki in nekaterimi
ključnimi izdelki široke po-
trošnje. To pomeni, da so
zahtevno in težko nalogo
preskrbe v zaostrenih razme-
rah dobro opravili nosilni
preskrbovalci, na Celjskem
je zastavo nosil prav gotovo
SOZD Merx, ki so se znaU
povezati s proizvajalci. V
kmetijski pridelavi smo na-
daljevali s predvidenimi ko-
masacijami, povečah kmetij-
ski izvoz in samo proizvod-
njo. Ce razmišljamo o letu
1984 potem lahko rečemo, da
smo nanj vendarle bistveno
drugače pripravljeni, kot
smo bih na lansko.
Drago združevanje
denarja
Za hrano smo denar zdru-
ževah iz večih virov in sicer
iz regijskega sklada za po-
speševanje kmetijske proiz-
vodnje in za preskrbo prebi-
valstva, iz podobnih občin-
skih skladov. Znatna so bila
na Celjskem bančna sred-
stva, zlasti LB, Splošne ban-
ke Celje, sredstva pa so zdru-
ževale tudi organizacije
združenega dela. Ponavadi
je šlo za trajna in občasr^
sredstva, ki so bUa vložena v
reprodukcijske komplekse
tradicionalnih proizvajalcev
hrane in drugih ključnih
proizvodov. Ta so bila večina
v Vojvodini oziroma izven
olxnoč)a in reiHibiike.
Zaradi visokih obrestnih
mer je vprašanje, kako bodo
glavni  preskrbovalci  letos
Lani smo na Celjskem na
lastnih, sicer bolj živinorej-
sko usmerjenih kmetijskih
površinah, pridelali deset
odstotkov potrebne pšenice
ter tako v kratkem času
celjski območni delež v slo-
venski bitki za kruh kar po-
membno povečali. Pobrali
smo tudi več koruze, zlasti
silažne, pa manj tiste v
zrnju, manj pa smo bili
uspešni pri najbolj defici-
tarnem mesu, to je svinj-
skem. Samo primerjava: la-
ni smo predelali v mesni
predelovalni industriji
105.000 prašičev, odkupili
na svojem območju pa ko-
maj 4000!
lahko prenesh težka breme-
na visokih obrestnih mer in
razlik med cenami, ki do že-
tve neznansko narastejo,
skoraj po pravilu pa vedno
presežejo tudi dogovorjene
odkupne. Tudi bančnih
sredstev bo letos manj na
razpolago, zato bo treba pri
odločitvah za kmetijske na-
ložbe krepko razmishti in
pretehtati vsak predlog.
Energetilca je
poselien problem
Tudi letos bomo morah
skrajno varčevati z vsemi vr-
stami energije, saj so nas de-
cemberske redukcije elek-
tričnega toka dokončno pre-
UUdile iz -spanja pravične-
ga«. KakorkoU obračamo
energetsko bilanco, vedno
znova za letos lahko ugotav-
ljamo, da s skrajnimi močmi
moremo porabo energije po-
večati največ za šest odstot-
kov, čeprav bi potrebe nare-
kovale vsaj deset odstotno
povečanje porabe. Iskati bo-
mo morah pri tekočih, vse
dražjih gorivih tudi druga,
bolj klasična, ki pa bodo na
Celjskem zapletla ekološko
stapje, id smo £a začeli     v
zraku dokaj uspešno in siste-
matično urejati in predvsem
izboljševati.
Gospodarske naloge
za letos so
stabilizacijsko
naravnane
Trditev potrjujejo besedila
resolucij, čeprav jih ni bilo
malo, ki so stabilizacijo in le-
tošnjo resolucijo o družbe-
noekonomskem razvoju ho-
teli obravnavati ločeno.
Izvoz in hrana sta prednostni
nalogi. Prvi zaradi stabilizi-
ranja naše neugodne medna-
rodne menjave, druga pa za-
to, da obdržimo svoj stan-
dard na tisti ravni, za katero
imamo vse naravne in dru-
gačne možnosti. Ce ponovno
shšimo tudi v tem letu gesla
o tem, da je treba več in bolje
delati, potem je to dejstvo in
nič več geslo, ki mu mora-
mo, če smo pošteni do same-
ga sebe, dodati samo še to,
da bomo morali tako delati
Slišali smo že tudi za pri-
mere, da kmetje, kooperan-
ti svojih zadrug, ki so tržni
proizvajalci, za namenske
naložbe odklanjajo že odo-
brena posojila. Previsoka in
nespodbudna je zanje
obrestna mera. To pomeni,
da bomo morali letos najti
dodatne vire, ali pa v obsto-
ječih povečati prirast de-
narja, da bomo lahko v
kmetijstvu prenesli znatno
višje obrestne mere.
za enak standard in realno
enake osebne dohodke.
Dobro gospodarjenje, s ka-
terim se moramo v svetu
soočiti, se neusmiljeno po-
dreja trem osnovam To so
storilnost, donosnost in go-
spodarnost Nanje bomo mo-
rah nasloniti vse svoje tele-
sne in umske sposobnosti,
da bomo dosegh zahtevne
gospodarske cilje leta 1984.
MITJA UMNIK
12. JANUAR 1084
NOVI TEDMK - STRAN 3
Obnova vodarne v Medlogu je
smotrna
Lani so se v Celju poleg mnogih nadlog in pomanjkanja
seznanili tudi s pomanjkanjem pitne vode.
Problemi s pitno vodo v celjski občini vsekakor še niso
rešeni, ob suhih pipah pa je bilo tudi veliko polemičnega
razpravljanja o tem, ali so se pravilno, tudi s tretjim samopri-
spevkom, odločih za gradnjo vodarne v Medlogu, namesto,
da bi se takoj lotili iskanja dodatnih vodnih virov.
V celjski Komunali, tozdu Vodovod pravijo, da gre pri
gradnji vodarne v Medlogu predvsem za obnovo obstoječih
naprav, ki sicer opravljajo funkcijo prečrpavanja vode iz
vodnjakov, dezmfekcijo vode in pripravo za distribucijo.
Obstoječa vodama je bila zgrajena leta 1943 in je v zelo
slabem stanju. Prav tako objekt tedaj ni bil zgrajen za seda-,
nje, nekajkrat večje potrebe, in prav zaradi tega izgubljajo v'
Celju deset do dvajset odstotkov že načrpane vode.
Celjski vodarji so prepričani o umestnosti in nujnosti
obnove vodarne v Medlogu, saj obnova zagotavlja od 10 do
20 odstotkov več vode s tega območja. Za pridobivanje
dodatnih vodnih virov v celjski občini pa so že bili oprav-
ljeni vsi potrebni dogovori s strokovnimi institucijami za
pripravo predlogov s tehničnimi rešitvami.
UM
Nujen bo preobrat v
miselnosti delavcev
Kdor dela dobro, ne bo ničesar Izgubil
v laški občini zaposlova-
nje zaenkrat ni pereč pro-
blem, vendar se je lani po-
večalo število nazaposlenih
iz vrst mladih s končano
srednjo šolo. Te strokovne,
kvalificirane delavce pa bo
potrebno čim prej tudi za-
posliti.
V občini ugotavljajo, da v
delovnih organizacijah ob-
staja odpor do zaposlovanja
teh ljudi, čeprav so nekateri
pripravljeni sprejeti kakrš-
nokoli zaposlitev. Tudi takš-
no, ki ne ustreza njihovi izo-
brazbi in ko gre za nižje kate-
gorizirana delovna mesta.
Vzrok za to je preprost.
Marsikje delovna mesta za-
sedajo ljudje z neustrezno
izobrazbo, med njimi tudi
vodilni in vodstveni delavci,
ki jim konkurenca mladih s
kvalifikacijo ne ustreza pre-
več.
Zato so kot eno glavnih na-
log za zaposlovanje v tem le-
tu v občinsko resolucijo za-
pisali, da bodo v vseh delov-
nih organizacijah pregledali
kadrovsko zasedbo, primer-
jali dejansko in zahtevano
izobrazbo za opravljanje do-
ločenih del in nalog ter na
osnovi tega pripravili pro-
grame za izboljšanje kvalifi-
kacijske sestave zaposlenih.
Ne gre za lov na čarovnice.
Nihče ne bo preganjal do-
brih delavcev, vendar v obči-
ni menijo, da je potrebno po-
gledati resnici v oči. Tisti, ki
dobro opravlja svoje delo, ne
glede na to ali ima ustrezno
izobrazbo ali ne, nima česa
zgubiti. Tisti pa, ki ne izpol-
njuje svojih nalog, se bo mo-
ral sprijazniti s tem, da svoje
delovno mesto prepusti spo-
sobnejšim.
Ta carski rez v dosedanja
delovna razmerja bo boleč in
samo od vztrajnosti vseh, ki
bodo zadolženi za izpeljavo
te naloge, je odvisen rezultat.
Nedvomno bi s to nalogo, ki
je v občinski resoluciji zapi-
sana v treh vrsticah, Laščani
napravili preobrat v doseda-
nji miselnosti že zaposlenih
delavcev, ki marsikdaj meni-
jo, da je njihova socialna var-
nost skozi delovno razmerje
zajamčena že s tem, da zase-
dajo neko delovno mesto, ne
pa tudi s tem, da svoje delo
dobro in vestno opravljajo.
VIOLETA V. EINSPIELER
Ocenjujejo
opravljeno delo
Na volilnih konferencah
osnovnih organizacij ZK v
žalski občini ocenjujejo delo,
ki so ga opravili v zadnjih
dveh letih. Veliko pozornosti
nsimenjajo uresničevanju na-
log po šesti, sedmi in osmi
seji CK ZKS in deseti seji
CK ZKJ. Osnovne organiza-
cije ocenjujejo tudi družbe-
noekonomske in politične
razmere ter program eko-
nomske stabilizacije za to le-
to. Volijo tudi nova vodstva
osnovnih organizacij ZK.
J. V.
Priznanja društvom za uspešno
delo
Koordinacijski odbor za sodelovanje z družbenimi orga-
nizacijami in društvi, ki deluje pri Občinski konferenci
'a" ^^^J* ^ pregledu akti\'nosti posameznih društev
u» družbenih organizacij v letu 1983 sklenil, da nekaterim
najprizadevnejšim izreče posebno priznanje in zahvalo.
y Celju že nekaj let beležimo izjemen razmah društvene
nejavnosti. V občini deluje preko 200 društev, nekatera med
njUTu povezujejo člane celo iz širše celjske regije. Zato je
zelo težko objektivno oceniti, katera društva zaslužijo zaradi
svojega prizadevnega dela in doseženih rezultatov, po-
membnih za širšo družbeno skupnost, še posebno priznanje.
u ^ društev in organizacij, ki jih družbeno priznanje
^oli ne najde, a zato njihovi rezultati niso nepomembni,
društe^^ so KO priskočile na pomoč Zveze posameznih
Priznanja in denarne nagrade za uspešno delo v letu 1983
!?P^Jela naslednja društva: Čebelarska družina Vojnik, na
lit °S njihove zveze, KUD F. Prešeren Vojnik, Društvo
JjKovnih amaterjev Celje in Akademski pevski zbor B.Ki-
^č na predlog ZKO Celje, Društvo Upokojencev Dečkovo
"^]]e na predlog OK SZDL, Judo klub Ivo Reya in Strel-
ska družina Celje na predlog ZTKO Celje, KO RK Strmec na
ZOTT^^ Op RK Celje, Fotokino društvo Celje na predlog
i^^K Celje, Rogisti in pevci Zveze lovskih družin na pred-
og njihove zveze, Društvo paraplegikov celjske regije, Ribi-
družina Celje in Ribiška družina Voglajna Store na
predlog OK SZDL Celje.
V.N.I
Brez dela ni samoupravljanja
Pravi Polde Rajb, letošnil Kraigherjev nagrajenec
Med petimi letošnjimi dobitniki
najvišjega slovenskega priznanja za
gospodarske dosežke - Kraigherjeve
nagrade, je tudi Polde Rajh, predsed-
nik poslovodnega odbora SOZD
Agros. Polde Rajh ima tudi veliko
zaslug za razvoj tovarne kmetijskih
strojev Sip v Šempetru, kjer je bil
dolga leta direktor. Kraigherjeva na-
grada, ki jo podeljuje Gospodarska
zbornica Slovenije, je po besedah
Poldeta Rajha tudi priznanje vsemu
kolektivu Sipa.
NT: Polde Rajh, kaj vas v gospodar-
stvu najbolj moti?
P. Rajh: »Mislim, da je najhujše, kar
se lahko' v gospodarstvu zgodi, admi-
nistrativno urejanje cen. To tako glo-
boko posega v ekonomske odnose
znotraj združenega dela, da ni nobene
možnosti za normalno gospodarjenje
na katerem koli področju. Trdim lah-
ko, da je imel Sip v svojem obstoju
mnogo težav. Ne zaradi zalog gotovih
izdelkov in tudi ne zaradi notranjih,
lastnih razmer, ampak zaradi izredno
velikih razkorakov med našimi cena-
mi, ki so nam jih odobrili in cenami
repromaterialov. Tako ni bilo naključ-
je, da smo prodajali naše izdelke po
cenah, ki so dosegale 60 odstotkov
svetovnih cen, material za te izdelke
pa smo plačevali za polovico dražje
kot so znašale svetovne cene. Si lahko
torej predstavljate, kako bi lahko bili
konkurenčni na svetovnih trgih? Zad-
nja leta se stvari sicer nekako urejajo,
zdaj pa nas je spet prizadel odlok
Zveznega izvršnega sveta o zamrzni-
tvah cen. Zaradi podražitve reproma-
terialov za 30 odstotkov bo za toliko
višja tudi proizvodna cena, izdelke pa
bomo morali prodajati po prejšnji
ceni.«
NT: So pa še druge stvari, na katere
ste že mnogokrgi^ opozarjali...
P. Rajh: »Omenil bi administriranje
v najširšem smislu. Iz lastnih izkušenj
vem da, denimo od leta 1970, ni bil na
odgovornost zaradi slabega gospodar-
jenja poklican niti en direktor, gorje
pa, če ni imel urejenih formalnosti,
oziroma »samoupravnih aktov«. Ves
sistem, vse družbene inšpekcije, so
nas iz leta v leto prisiljevale k izpolnje-
vanju formalnosti, nobena pa k delu,
oziroma dobremu gospodarjenju.
Upam si trditi, da prejšnje desetletje
delu ni bilo naldonjeno. Še največkrat
so pravico izsilili delomrzneži, ki jih je
obsojal ves kolektiv. V Sipu smo izgu-
bili večino pravd, pravdači pa so ve-
dno bili takšni ljudje, ki v večini ko-
lektiva niso imeli podpore. Vse to je
šlo na škodo dela.«
NT: Kakšen je odnos do dela. Se
stvari spreminjajo?
P. Rajh: »V okolju, kjer delam, je
odnos do dela slabši kot je bil tja do
leta 1970. Zadnjih deset let je v mladi
generaciji zapustilo precej negativen
odnos do dela. Izživljali smo se okrog
delitve dela in pretirano filozofirali le o
samoupravljanju, kot da je le-to samo
sebi namenjeno. Kot da samoupravlja-
nje ne bi bilo pogojeno z delom, pogoji
in rezultati dela. Pozabljali smo, da sa-
moupravljanja ni brez dela!«
NT: Kaj lahko poveste o produktiv-
nosti dela?
P. Rajh: »Opremljenost v Sloveniji
ni na višini. To velja tudi za Sip in za
vse članice sozda Agros. Bistveno pro-
duktivnosti ne moremo več povečeva-
ti, so pa rezerve v organizaciji dela. te
rezerve so vsepovsod, ne samo pri nas.
Pa še toliko inženirjev za organizacijo
dela imamo. Po drugi strani spet pa je
res, da je organiziranost dela močno
odvisna od oskrbljenosti z repromate-
riali. Pri nas smo imeli in še imamo
ogromne težave pri oskrbljenosti z re-
promateriali. Produktivnost dela tudi
ni samo stvar proizvodnega dela ali
organizatorja dela. Največ možnosti za
povečanje produktivnosti vidim v
zmanjševanju režije: od družbene do
režije znotraj organizacij združenega
dela. Zakaj imamo na stotine samou-
pravnih aktov, v katerih so prepisane
določbe iz zakona o združenem delu,
ko pa bi to lahko uredili s skupnimi
akti, ki bi jih lahko dopolnjevali ali
spreminjali na mestih, ki se nanašajo
na konkretne razmere?«
NT: Sip je napravil izreden razvoj.
Cemu pripisujete glavne zasluge za
to?
P. Rajh: »Predvsem to ni posledica
subjektivnih zaslug. V časih ekonom-
ske nuje po modernizaciji našega kme-
tijstva smo izkoristili pravi trenutek.
Tudi po zaslugi tuje firme Pottinger, s
pomočjo katere smo razvili linijo za
spravilo krme, kar je bila tudi osnova
za ves naš nadaljnji razvoj. Pri tem pa
se zares lahko pohvalimo že z večino
izdelkov, ki so rezultat našega lastnega
znanja. Prepričan sem tudi, da Sipa,
kakršen je dandanes, v zadnjih nekaj
letih ne bi mogli ustvariti. Časi resnič-
nih preokretnic segajo v sedemdeseta
leta, ko so po gospodarski reformi leta
1964 dejansko vladale ekonomske za-
konitosti.«
NT: ^edaj ste predsednik poslovo-
dnega odbora sozda Agros, v katere-
ga so vključeni vsi najpomembnejši
proizvajalci kmetijske mehanizacije.
Precej naših sozdov nikakor ni moglo
zaživeti. Kaj lahko rečete za Agros?
P. Rajh: »Sozd ne more biti samo
formalno združevanje organizacij
združenega dela in s tem umetna tvor-
ba. V Agrosu se tudi vsebinsko pove-
zujemo. Tako imamo sedaj organiziran
skupni razvoj in skupno nastopamo na
tržišču. Pravkar smo organizirali tudi
zunanjetrgovinsko službo. Močno uve-
ljavljamo proizvodno sodelovanje, s
katerim bomo močno povečali pro-
duktivnost dela, kakovost izdelkov in
še zlasti znižali proizvodne stroške. Na
vsakem koraku gledamo na to, kako bi
postali učinkovitejši in racionalnejši v
poslovanju. Neposredno pred nami je
čas, ko se bodo tudi ostali slovenski
proizvajalci povzpeli na Sipovo raven.
Sip v okviru sozda Agros tudi v bodo-
če ne bo miroval. Ima enkratne mož-
nosti, da še bolj učinkovito posega v
modnarodno konkurenco in že visoko
stopnjo izvoza še znatno preseže. Za--
vedati se moramo, da je izvoz vodilo
bodočega napredka.«
JAnez VEDENiK
POGLED V SVET S kovinotehno
Zaradi dolarja znova v krizo?
Ameriški dolar znova pustoši po
svetovnih valutnih borzah in seje
zaskrbljenost tako pri washing-
tonskih zahodnoevropskih zavez-
nicah, kot tudi med državami v
razvoju. V preteklem tednu je
vrednost ameriške valute na
vseh zahodnoevropskih borzah
dosegla nove rekorde in nič ni
videti, da bi njena moč kaj kmalu
opešala. Šele sredi leta je priča-
kovati padanje dolarja, a tedaj
bo za nekatere države, ki hitro
drsijo v zunanjetrgovinski pri-
manjkljaj, druge pa ne morejo
odplačati dolgov, morda že pre-
pozno.
Za naraščanje vrednosti dolarja
sta po mnenjih izvedencev kriva
dva glavna razloga. Novi zapleti
v Libanonu so lastnike špeku-
lantskega kapitala prepričali, da
je položaj na Bližnjem vzhodu to-
liktmj vnetljiv, da je varneje pre-
topiti denar v ameriško valuto.
Povečano zanimanje za zelene
bankovce je hkrati sprožilo odte-
kanje denarja iz mark, švicarskih
frankov in drugih valut, v katere
se tradicionalno steka špekulant-
ski denar.
In drugič, v Ameriki so lani imeli
blizu dvesto milijard dolarjev
proračunskega primanjkljaja, ki
ga bo washingtonska administra-
cija pokrila z novimi posojili na
domačem trgu. To bo tolikanj po-
večalo povpraševanje na trgu ka-
pitala, da se bodo dvignile
obrestne mere, visoke obresti pa
so bile vselej dobra vaba tudi za
tuje investitorje. Že leta 1979, ko
se je ameriška administracija od-
ločila za strogo nadzorovanje de-
narne mase, kar je pravtako dvig-
nilo obrestne mere, je prišlo do
velike selitve kapitala iz Zaho-
dne Evrope in Japonske v ZDA,
Piže Božo itešanovič
podobno pa se obeta tudi sedaj.
Dragi dolar je povzročil hude
skrbi zahodnoevropskim zavez-
nikom, ki bodo v ZDA sicer lažje
prodajali, ker je njihovo blago
postalo cenejše, a ker imajo z
Ameriko velike zunanjetrgovin-
ske primanjkljaje, se bo podražil
tudi uvoz in prav to je velika ne-
varnost za njihove bilance. Poleg
tega bodo dražje plačevali tudi
nafto, ki se pravtako prodaja za
dolarje, kot tudi večino surovin.
Zviševanje vrednosti dolarja
utegne torej zahodnoevropske za-
vemice znova potisniti v gospo-
darsko krizo.
Še huje pa se godi državam v raz-
voju, ki zahodnim bankam dolgu-
jejo že okoli 700 milijard dolar-
jev. Dragi dolar je zanje dvojno
breme: podražila se je oprema, ki
jo kupujejo v razvitem svetu, po-
leg tega pa je potebno za narašča-
joči dolar več izvoziti, da bi lah-
ko poravnale zapadle dolgove.
Takšni pritiski pa močno neugo-
dno delujejo na njihovo gospo-
darsko strukturo in tudi zaradi
dragega dolarja se utegne pove-
čati število držav v razvoju, ki
bodo morale zaprositi za medna-
rodno in dvostransko pomoč, v
nasprotnem primeru pa ne bodo
zmogle plačati dolžnih zneskov.
V Zahodni Evropi, predvsem v
Franciji in ZR Nemčiji, je že sli-
šati prve glasove, da je potrebno
dati na zmmje washingtonski ad-
ministraciji, naj z energičnimi
ukrepi ustavi dolarsko plimo na
valutnih borzah, dokler svetovno
gospodarstvo ne pade v še globljo
gospodarsko krizo. Drugi so mne-
nja, da je potrebno sklicati nujno
srečanje finančnih ministrov za-
hodnoevropskih držav, ki bi se
dogovorili o skupni akciji za re-
ševanje svojih valut A na dlani
je, da jeza učinkovit poseg proti
dolarju v prvi vrsti potrebno mo-
tivirati Ameriko,
4. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JANUAR 1984
In vendar se (počasi) vrti
Ce bi merili razvitost
drobnega gospodarstva in
obrti po prelitem tiskar-
skem črnilu in izgovorjenih
besedah v različnih stro-
kovnih in družbenopolitič-
nih dokumentih, potem bi
morali imeti najbolj razvito
drobno gospodarstvo na
svetu, v njem pa zaposlenih
veliko delavcev.
Glede na stabilizacijsko
naravnane cilje gospodar-
stva, ki za letos v slovenski
resoluciji družbenoekonom-
skega razvoja ne predvide-
vajo več kot 0,6-odstotno
stopnjo zaposlovanja, se bo-
mo morali okrog drobnega
gospodai-stva tudi kot zapo-
slitvene možnosti končno že
spraviti od besed k deja-
njem. Pri tem pa nam mora
biti tudi jasno, da si pod
drobnirn gospodarstvom ne
smemo predstavljati zgolj ra-
zvitega storitvenega obrtniš-
tva, pač pa izredno pomem-
ben in močan vezni člen med
maloserijsko in velikoserij-
sko oziroma industrijsko
proizvodnjo. Edino v pove-
zavi, v različnih oblikah koo-
peracij skih odnosov manjših
obratov z veliko in srednjo
industrijo, so jasnejše per-
spektive tudi za zaposlova-
nje strokovnih, mladih in
sposobnih kadrov, ki danes
že zaskrbljujoče polnijo se-
zname čakajočih na zaposli-
tev v zavodih za zaposlova-
nje. Pobude mladinske orga-
nizacije za kooperative niso
naletele na skoraj nobene
konkretne odmeve. Vrsto
drobnih, maloserijskih izdel-
kov, ki bi jih lahko izdelova-
lo drobno gospodarstvo, se-
daj velika industrija uvaža za
vsak dan dražje devize.
Sicer ne moremo reči, da
se tudi na Celjskem stvari
vendarle ne pomikajo naprej
in na bolje, zato tudi v naslo-
vu izražena misel, ki jo je
pred davnimi časi izrekel
Galileo Galilei. V celjski Ko-
vinotehni so se resno lotili
obhkovanja kooperacijskega
centra za sodelovanje drob-
nega gospodarstva in obrti z
industrijo in trgovino. Ve-
lenjska Era ima pri tem že
bogate in večletne izkušnje,
železarna Štore pa je pri pro-
izvodnji traktorjev in za celo-
vitejšo oblikovanje proiz-
vodne ponudbe tudi že znala
združiti nekaj obrtnih delav-
nic in zasebnikov v večje
proizvodne enote.
Zavod Golovec iz Celja in
poslovna skupnost Forma-
tor sta z razstavami Inovacije
za izvoz in Industrija išče
drobno gospodarstvo ter
obrt razveseljivo posegla v
nujno povezovanje velikega
in malega gospodarstva.
Kaže, da bodo morale bolj
v to področje poseči tudi ob-
činske poUtike in razvojne
usmeritve ter se odlepiti od
včasih zgolj ozkih, deficitar-
no in storitveno obrtnih ra-
zmišljanj. V celjski občini so
na zadnji lanski seji oziroma
na dveh decembrskih raz-
pravljali in sklepali o usme-
ritvah razvojno-raziskovalne
in inventivne dejavnosti v te-
sni povezanosti s premiki in
družbenim dogovarjanjem o
pospeševanju drobnega go-
spodarstva v tem srednjeroč-
nem obdobju.
Vsekakor pa ne smemo
misliti, da bodo lahko občin-
ske in delegatske razprave in
usmeritve v občinskih raz-
vojnih politikah edine bolj
korenito potiskale barko
drobnega gospodarstva iz se-
danjega brezvetrja naprej.
Združeno delo bo moralo
najti svoj gospodarski in po-
slovni interes v in z drobnim
gospodarstvom ter mu po-
nuditi konkretne proizvodne
programe in ponudbe za iz-
delke.
MITJA UMNIK
ZRCALO
Riše Bori Zupančič
Letos 40 milijonov
parov nogavic
Za lz¥OZ namenlajo 45 oastoikov
proizvodnih zmogljivosti
Tovarna nogavic Polzela,
je vodilni proizvajalec žen-
skih hlačnih nogavic v Ju-
goslaviji. V njej je zaposle-
nih nekaj več kot 1150 de-
lavcev, predvsem žensk. La-
ni je kolektiv praznoval 55-
letnico obstoja.
V teh letih se je srečeval z
mnogimi težavami, dosegel
pa je tudi veliko delovnih
zmag. O gospodarjenju' v
preteklem letu in o načrtih
za letošnje leto nam je direk-
tor inž. Alojz Došler pove-
dal; »Preteklo leto je bilo za
naš kolektiv precej zahtev-
no, saj večji del repromate-
riala uvažamo. Proizvodnja
je bila kljub temu presežena
z ozirom na plan, tako da
smo naredili več kot 37 mili-
jonov parov nogavic. Okrog
40 odstotkov proizvodnih
zmogljivosti smo namenili
za izvoz. Zaradi tega je prišlo
do pomanjkanja naših'izdel-
kov na domačem tržišču. Za-
to smo se odločili za dodatno
delo ob prostih sobotah in
nedeljah. Člani kolektiva so
takšno odločitev z razume-
vanjem podprli, rezultat tega
pa so bili višji osebni dohod-
ki, kot smo jih načrtovali. V
letošnjem letu načrtujemo za
osem odstotkov višjo proiz-
vodnjo, kar bi v parih pome-
nilo skupaj 40 milijonov. De-
lež zmogljivosti za izvoz bo-
mo povišali na 45 odstotkov,
kar nam bi naj prineslo
okrog 2 mihjona dolarjev, ce-
lotni skupni prihodek pa naj
bi znašal 2,7 miljarde diriar-
jev.«
O oskrbi z repromateria-
lom pa je inž. Došler dejal:
»Oskrba s surovinami je še
naprej naš naj resnejši pro-
blem, ki pa ga skušamo spro-
ti reševati skozi sovlaganja v
kemično industrijo Julon
Ljubljana in pa z nabavo
bombažnih, akrilnih in osta-
lih mešanic, ki jih uporablja-
mo za proizvodnjo moških
nogavic. Z materialom smo
oskrbljeni za prvo četrtletje,
kar nam je uspelo urediti že
v letu 1983. S tem bo proiz-
vodnja vsaj v prvem četrtlet-
ju tekla nemoteno.
Povečano proizvodnjo
smo načrtovah glede na to,
da bomo zgradih nove proiz-
vodne prostore v katerih bo-
mo delah za izvoz, že ta me-
sec pa pričakujemo nove
stroje s katerimi bomo nado-
mestili stare, tehnično in
ekonomsko iztrošene. Tudi
na teh strojih bomo delali
pretežno za izvoz.«
TONE TAVČAR
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
Zaokroževanje pri vplačilih
in izplačilih
v Urad. listu SFRJ z dne 4. novembra 1983 je bil objavljen
Zakon o spremembah zakona o izdaji novih bankovcev in kovan-'
cev, ki se je v praksi pričel uveljavljati s 1. januarjem 1984.
Vsebina zakona govori o zaokroževanju vseh končnih obraču-
nov ter gotovinskih in virmanskih izplačilnih nalogov, kot so
izplačilni seznami osebnih dohodkov, fakture, skupni znesek
porabe, skupni znesek iztržka, obračuni obresti in drugo.
Zaokroževati je potrebno po naslednjem razponi
v parah:
• od 1 do 24 par na O par
• od 25 do 49 par na 50 par
• od 51 do 74 par na 50 par
• od 75 do 100 par na 100 par (1 dinar)
Kakšne spremembe so torej nastale po sprejetju
zakona?
Vsa vplačila in izplačila po hranilnih vlogah, tekočih računih,
žiro računih, deviznih računih in v gotovini pri okencih, morajo
• biti zaokrožena na 00 in 50 par. Prav tako morajo biti zaokrožena
vsa vplačila po pQsameznih vrstah posojil (potrošniška, stano-
vanjska in druga).
Poudariti kaže še, da morajo biti vsi obroki posameznih potroš-
niških posojil zaokroženi in ne samo končni znesek po seznamu
posojil. Enako velja tudi za nakazovanje osebnih dohodkov orga-
nizacij »združenega dela, ki nakazujejo OD svojih delavcev na
hranilne knjižice ali tekoče račune: zaokrožiti morajo vsak posa-
mezni znesek na 00 ali 50 par in ne samo skupnega seštevka.
Elektronski računalniški center LB, Združene banke bo izvršil
parsko izravnavo v smislu zakona za vse trajne naloge, s kater^ni
so občani pooblastili banko za poravnavo svojih finančnih obvez-
nosti (za plačilo elektrike, telefonskih stroškov, naročnine RTV ali
časopisov in podobno).
V ljubljanski banki, SploinI banki Celje posebej poudarjajo,
da so vsi kovanci še vedno zakonito plačilno sredstvo, torej v
veljavi, do preklica. Umik kovancev iz obtoka pa bo potekal
postopoma In dlje časa.
Gorenje povečule proizvodnjo
Samoupravna, poslovna
in proi^odna sanacija ve-
lenjskega giganta SOZD
Gorenje uspešno poteka. O
tem pričajo tudi nekateri
poslovni dosežki ob koncu
leta oziroma v decembru.
Lansko trdo gospodarsko
leto so zaključili z rekordno
vrednostjo celotne proiz-
vodnje 19 milijard 302 mili-
jona dinarjev. V primerjavi
z letom poprej je to za sko-
raj 70 odstotkov več.
Nedvomno je to pomem-
ben dosežek, kljub temu, da
upoštevamo inflacijo, ki je
lani presegla 50 odstotkov. V
Gorenju so takšen proiz-
vodni uspeh lahko dosegli z
veliko vloženega truda vseh
zaposlenih, strokovnih in
poslovodnih delavcev, ki so
lani opravili veliko prosto-
voljnega dela - v Gorenju so
delali tudi osem dni več -
oskrbljeriost ^ reprodukcij-
skimi materiali in surovina-
mi pa je bila tudi boljša, da
posebej ne omenjamo soli-
darnostne pomoči združene-
ga dela izven sozda Gorenje
in spodbudnega solidarnost-
nega vzdušja za Gorenje v
vsej občini Velenje.
Vrednost decembrske pro-
izvodnje je presegla dve mi-
lijardi 700 milijonov dinar-
jev, kar je vrednostni rekord
mesečne proizvodnje lani.
Samo velikih in malih go-
spodinjskih aparatov so lani
izdelali dva milijona 451 ti-
soč, od tega malih aparatov
940.000. Tudi pri teh izdelkih
je bil decembrski delež
nadvse pomemben. Res je si-
cer, da so velik del proizvod-
nje zaradi deviznih potreb
Gorenja morali izvoziti in je
domača ponudba Gorenje-
vih izdelkov v domačih trgo-
vinah skromna. Upati je, da
bo vse večja proizvodnja, tu-
di bele tehnike, izboljšala
sčasoma domačo ponudbo v
trgovinah, predvsem še za
dinarje, saj so na primer v
zadnjih štirih mesecih lani
prav proizvodnjo bele tehni-
ke povečali za 45 odstotkov
nad doseženo proizvodnjo te
tehnike v poUetju 1983.
TV
12. jAfiUAB 1984
NOVI TEDMJK - STRAN 5
Razkorak med
žellami in
možnostmi
Letos bo končalo
osnovno šolo 268 šentjur-
skih učencev. Ker je raz-
korak med željami učen-
cev in potrebami združe-
nega dela vsako leto ve-
lik, je svetovalna služba
Skupnosti za zaposlova-
nje pripravila posvet z
učenci in njihovimi
starši.
Kljub njihovim stro-
kovnim nasvetom, se je
vrsta učencev odločila za
poklice, ki ne zagotavlja-
jo zaposlitve.
Za kmetijsko usmeri-
tev se je odločilo približ-
no deset odstotkov učen-
cev, kar je glede na agrar-
ni značaj občine še vedno
premalo. Čeprav bodo tu-
di nekateri od 31-tih
učencev, ki so se odločili
za takojšnjo zaposlitev,
ostali na kmetiji, se stanje
bistveno ne spreminja.
Pravilno so se odločili
učenci, okoli 60, ki so
izbrali kovinarsko in kon-
fekcij sko-tekstilno usme-
ritev, ker imajo možnost
za zaposlitev v tozdih AL-
POS, EMO, ELEGANT in
MODA, ki so locirani v
občini.
Neprimeren poklic je
izbralo 19 fantov, ki so se
odločili za elektro stroko,
v kateri so možnosti za za-
poslitev minimalne. Ne-
ugodno je tudi to, da so se
za deficitarne usmeritve
kot so gradbena, metalur-
ška in rudarska, zanimali
le trije kandidati. Zanimi-
vo je še to, da se je za
vojaške poklice odločilo
kar sedem fantov, največ
v zadnjih letih.
E. RECNIK
Komu višje polcojnine?
v zadnjem času veliko
upokojencev sprašuje, če
nova zakonodaja lahko
vpliva tudi na višino pokoj-
nine. Zares novi zvezni za-
kon, ki velja od 1. julija lani
določa tudi drugačen način
izračunavanja pokojninske
osnove, ki lahko v določe-
nih primerih dejansko po-
meni višjo pokojnino.
Sprememba se nanaša ta-
ko na izračun pokojninske
osnove zavarovancu, ki se
upokoji po splošnih predpi-
sih, kot tudi zavarovancu, ki
se upokoji kot borec NOV
pred 9. 9. 1943. Izračun po-
kojnine po novem zveznem
zakonu lahko zahtevajo tudi
upokojenci, ki so se upokoji-
li po prejšnjih predpisih. A le
tisti, ki so že lahko izbrali
obdobje, iz katerih naj se
upošteva osebni dohodek za
izračun pokojninske osnove,
to je po 1. juliju 1976 oziroma
za borce NOV pred 9.9. 1943
po 1. juliju 1971. Zahtevo za
preračun je sicer mogoče
vložiti pri skupnosti pokoj-
ninskega in invalidskega za-
varovanja kadarkoli. Ce pa
bo vložena do konca leta, bo
upokojencu pripadala višja
pokojnina (seveda, če bo nov
izračun ugodnejši), za nazaj
v tem primeru od 1. julija la-
ni. Ce pa bo zahteva vložena
pozneje, mu bo pripadala
pravica do nove pokojnine
za šest mesecev neizaj, ne pa
za ves čas od lanskega prve-
ga julija, ko je začel veljati
novi zvezni zakon.
Tega, za koga utegne biti
izračun po novem ugodnejši,
ni mogoče vnaprej predvide-
ti. To je namreč povsem
odvisno od gibanja posamez-
nikovih osebnih dohodkov
in uskladitev pokojnin v pre-
teklih letih in se torej ugo-
tavlja za vsak primer pose-
bej.
Z. S.
V zdravilišče tudi na oddili
Mšaicinsko pngramiran aMIvnl oMIh Je novost
Stopnjo našega zdravja je
mogoče kontrolirati. Če je z
njo kaj narobe, se jo da po-
praviti oziroma dvigniti.
To zagotavljajo v Zdravili-
šču Rogaška Slatina, kjer že
dobrih tristo let služijo člo-
veškemu zdravju in dobre-
mu počutju.
Zaradi krčenja vseh vrst
porabe prihaja tudi v Zdravi-
lišče Rogaška Slatina le četr-
tina gostov na družbene stro-
ške, slaba polovica je doma-
čih samoplačnikov, nekaj
manj kot 30 odstotkov pa je
tujcev, ki so za zdravilišče
dohodkovno najbolj zanimi-
vi, saj s plačili uslug napolni-
jo kar polovico dohodkovne
malhe. Tuji gostje in domači
samoplačniki pa so glede
uslug precej zahtevni. Od
oddiha pričakujejo kaj več
kot je kopanje v bazenu in
sprehajanje po zdraviliških
parkih in okolici. Prav zanje
je Zdravilišče, skupaj z za-
grebško Fakulteto za telesno
kulturo, pripravilo program,
ki ga s kratico imenujejo
MPAO, kar pomeni, da je
zdravilišče tudi tisti center,
ki lahko izvaja medicinsko
programiran aktivni oddih.
To pomeni, da bodo gostom,
ki se bodo vključili v ta pro-
gram, izmerili psihofizične
lastnosti in nato določili ak-
tivnosti, ki so za posamezni-
ka najbolj primerne. Izvajali
jih bodo pod vodstvom fizio-
terapevtov, obsegale pa. bo-
do vrsto rekreativnih in ra-
zvedrilnih dejavnosti. Zdra-
vilišče že ima več tovrstnih
objektov, da pa bi z elementi
medicinsko programiranega
oddiha pridobili še več tuj-
cev in domačih samoplačni-
kov ter s tem zapolnili name-
stitvene vrzeli v zimskem
obdobju, bodo dogradili in
opremili še nekatere rekrea-
cijske objekte.
Da je bila akcija potrebna,
govori tudi izjava Lilijane
Andjelkovič iz Kruševca: >»V
Zdravilišče sem prišla na se-
demdnevni oddih po nasve-
tu prijateljice. Drugega ni-
sem počela, kot da sem pila
mineralno vodo in se spreha-
jala po Rogaški Slatini in
okolici. Pa mi je bilo kljub
temu všeč, saj so v zdravili-
šču izredno prijazni.«
MARJELA AGRE2
Foto: EDI MASNEC
Izžrebali smo nagrajence novoietne nagradne igre
V petek smo v našem ure-
dništNoi izžrebali nagrajence
novoletne nagradne igre.
Komisijo so sestavljali Miloš
Frankovič, direktor Hmeza-
dove delovne organizacije
Gostinstvo-turizem, Valen-
tin David ter člana našega
tozda Franček Pungerčič in
Majda Klanšek. Zapisnikar
je bila Tatjana Čuden, tajni-
ca redakcije. Do roka je v
uredništvo prispelo 617 ku-
ponov iz Novega tednika.
Mojca Bučar iz Čopove 16
v Celju bo prejala Hmeza-
dovo nagrado 10 piščancev,
90 jajc in 50 kilogramov
krmil za piščance. Potrdilo
za to nagrado lahko dobi v
našem uredništvu. Umetni-
ško sliko, delo Adija Arzen-
ška bo prejela Betka Mu-
melj iz Konjiške vasi 53,
Janko Šarlah iz Šempetra
130 pa je bil izžreban za na-
grado hotela Prebold, to je
večerja za dve osebi v vre-
dnosti 1500 dinarjev. Vida
Jezovšek iz Ljubečne 37 bo
prejela nagrado bistroja
Storman v Šempetru, večer-
jo za dve osebi, s mučarski
prtljažnik pa bo prejala
Mojca Hlupič s Celjske 18 v
Vo^ku. To nagrado pode-
ljuje obrtnik Franjo Verdnik
iz Griž. Lepe koledarje CGP
Delo Ljubljana pa prejmjo:
Janez Mrak, Dolenja vas 10,
Prebold, Fanika Mikck, Re-
čica ob Savinji, Zg. Pobrežje
17, Slavko Kamenik, Ljub-
ljanska 33, Celje, Zvone
Slapšak, Kanjuce 23, Store
in Ivana Brunšek, Andraž
113, Polzela.
Nagrajenci lahko nagrade,
oziroma potrdila zanje, dvig-
nejo v našem uredništvu, ko-
ledarje pa bomo poslali po
pošti. Vsem nagrajencem
iskrene čestitke tudi v ime-
nu tistih, ki so nagrade pri-
spevali.
Na sliki komisija med žre-
banjem. Žreba direktor Go-
stinstva in turizma Hmezad,
Miloš Frankovič.
TEDNIKOV INTERVJU
Vzgoja in varstvo
na enakili osnovah
Vzgoja in varstvo pred-
šolskih otrok se v občini Ce-
lje odvija v okviru treh
vzgojnovarstvenih organi-
zacij: Tončke Cečeve, Anice
Cemejeve in Zarje. Na po-
budo družbenopolitične
skupnosti se je pred približ-
no dvema letoma pričela
akcija za poenotenje dela s
korenito organizacijsko
spremembo v smislu združi-
tve vseh treh vzgojnovar-
stvenih organizacij. Bila so
razmišljanja o enoviti de-
lovni organizaciji, pa o de-
lovni organizaciji s tozdi.
Ta sprememba naj bi poce-
nila družbeno varstvo in
vzgojo predšolskih otrok in
poenotila življenje in delo v
vseh vrtcih celjske občine.
Na koncu pa se je pokazalo,
da zmorejo problem peono-
tenja in pocenitve rešiti de-
lavci v vzgojnovarstvenih
organizacijah sami. »Le
čevlje sodi naj kopitar«, bi
dejal naš poet, rezultat dol-
gotrajnih naporov delavcev
v vzgojnovarstvenih orga-
nizacijah in občinske skup-
nosti otroškega varstva pa
je samoupravni sporazum o
uresničevanju skupnih in-
teresov in ciljev na podi'oč-
ju vzgoje in varstva pred-
šolskih otrok v občini Celje,
ki so ga WO podpisale juni-
ja lani. Rezultati uresniče-
vanja sporazuma so že tu.
Za razgovor na to temo smo
zaprosili Emilijo Pešec,
ravnateljico WO Tončke
Cečeve.
NT: Strokovni delavci
ste se probleme lotili z
druge plati, vendar z
upoštevanjem vseh naj-
pomembnejših vidikov,
ki so jih zajemali posa-
mezni projekti združeva-
nja. Kaj ste imeli pred
očmi?
E. Pešec: Po počitniških
mesecih so se v vseh treh
vzgojnovarstvenih organiza-
cijah pričele intenzivne ak-
tivnosti za uresničevanje ci-
ljev, zapisanih v samouprav-
nem sporazumu. Vsem je bi-
lo veliko do tega, da bipoe-
notili nekatere strokovne za-
deve, tudi na področju
upravljanja, medtem ko so
bile v družbenih prizadeva-
njih bolj v ospredju ekonom-
ske plati našega poslovanja.
Najbrž je vsem znano, da so
imeli predlogi za združeva-
nje in sodelovanje predvsem
ekonomski vidik, mi pa smo
se lotili poenotenja dela bolj
s strokovnega, pedagoško-
psihološkega vidika, z vidika
otroka. Tudi cilje, opredelje-
ne v samoupravnem spora-
zumu smo izoblikovali tako,
da so v ospredju pedagoški
in ne toliko ekonomski vidi-
ki skupnega dela. Zavedamo
pa se, da se mora v končni
fazi pokazati tudi ekonomski
učinki.
NT: Marsikaj je že zaži-
velo v praksi, veliko
imate še tovrstnih načr-
tov. Katera so tista po-
dročja skupnega dela, ki
v tem trenutku najbolj
zadovoljujejo otroke, pa
tudi njihove starše?
E. Pešec: Kot prvo smo za-
čeli delati na poenotenju je-
dilnikov, ker je to del naših
uslug, na katere so starši naj-
bolj občutljivi. K temu so
nas silile tudi cene živil, ki
skokovito naraščajo, treba
pa je bilo kljub temu otro-
kom zagotoviti kakovostno
prehrano. Enotne jedilnike
smo začeli izvajati s 1. okto-
brom. Za vse tri VVO jih pri-
pravlja   skupna   komisija
strokovnjakov, seveda pa se
izvajanje teh jedilnikov tudi
redno kontrolira. Trdim lah-
ko, da je prehrana danes
povsod enaka.
Drugo področje, ki smo se
ga prav tako lotili z vidika
otroka, je poenotenje dnev-
■ nih redov iziroma življenja
in dela v vrtcih. Gre zopet za
enako kakovost naših uslug.
Resda so se nam ta prizade-
vanja z 2. novembrom, ko
smo zopet telovadili z našim
»novim« delovnim časom,
podrla. V organizacijah zdru-
ženega dela so se dogovorili
za nov delovni čas, nas pa ni
nihče nič vprašal. In tako so
otroci prihajali v vrtec ob pol
šestih, šestih, pol sedmih,
postopoma tja do osme ure.
Mi pa naj bi imeli enotne zaj-
trke, kosila, spanje ob ena-
kem času... Te spremembe
so nam prinesle nešteto or-
ganizacijskih in kadrovskih
problemov, pa smo se zopet
nekako ujeli tudi na tem po-
dročju.
NT: Kako pa ste zago-
tovili enotno delo na naj-
bolj tipičnem področju
vašega dela, ki je še ve-
dno skrb za vzgojo in psi-
hofizični razvoj malega
bitja?
E. Pešec: Začelo se je s
tem, da smo določena po-
glavja v naših delovnih načr-
tih za tekoče šolsko leto poe-
notili. 2e septembra smo de-
lo splanirali tako, da so dolo-
čene vzgojne vsebine in ak-
tivnosti v vseh treh vzgojno-
varstvenih organizacijah
enake. Pri teh aktivnostih je
pomembno zlasti sodelova-
nje strokovnih aktivov. Po-
leg naših, internih, smo orga-
nizirali tudi strokovne aktive
za območje celotne celjske
občine. V teh aktivih se
združujejo vodje aktivov iz
vseh vreh VVO za posamez-
ne starostne stopnje otrok.
Gre za medsebojno sezna-
njanje z delovnimi načrti, z
vsebinami vzgojnih načrtov
in za dogovarjanje o načinu
izvedbe.
Naslednje področje sode-
lovanja je skupno načrtova-
nje večjih prireditev za otro-
ke, za skupne nastopa ob
razruh priložnostih kot je, na
primer, sejem Vse za otroka.
Tu je še skupno načrtovanje
obnov vzgojnovarstvenih
objektov iziroma investicij-
skega vzdrževanja, pa poe-
notenje osebnih dohodkov
naših delavcev in še bi lahko
naštevala. Področja sodelo-
vemja pa se bodo, skladno z
našimi delovnimi načrti še
širila, poglabljala. Mislim, da
bomo, ne glede na to, da se
nismo fizično združili, dose-
gli vse cilje in pričakoveinja
družbene skupnosti v zvezi s
poenotenjem našega dela na
področju vzgoje in varstva
predšolskih otrok. Volje
imamo dovolj.
MARJELA AGRE2
6. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JANUAR 198A
Skoraj štirideset let zvestobe harmoniki
l¥an Kumer se najraje spominja dolgih, veselih ohceti
Glasba prinaša veselje, s
pesmijo in razigranimi vi-
žami harmonike je življenje
lažje in še tiste, na prvi po-
gled nepremagljive težave,
se kar same po sebi razreši-
jo,« nam je ob obisku pove-
dal Ivan Kumer, predsednik
krajevne organizacije Zve-
ze združenj borcev iz Raven
nad Šoštanjem in človek, ki
je že skoraj štirideset let
zvest svoji harmoniki.
Dolgo je že tega, kar je
Ivan prvič prijel v roke har-
moniko. Začel je sam. Brez
kakšne posebne glasbene
izobrazbe je harmoniki
izvabljal najprej preproste,
potem pa vse bolj zapletene
viže. Začetki njegovega igra-
nja segajo pravzaprav v
predzadnje leto vojne, v tiste
čase, ki jih danes še tako do-
bro poznamo po številnih
borbah in partizanskih mi-
tingih. Ivan je spremljal svo-
je tovariše s harmoniko in ta-
ko že kot petnajstletni fant
požel prve pohvale za svoje
igranje.
-Z igranjem na harmoniko
je Ivan nadaljeval tudi po
vojni. Skupaj z bratom Mak-
som, sedaj vodjem znanega
narodno-zabavnega ansam-
bla, sta ustanovila svoj an-
sambel. Maks, ki je obisko-
val glasbeno šolo in je prav
zato znal igrati tudi »po no-
tah«, je vzel v roke klarinet,
Ivan, glasbeni samouk, ki se
je igranja naučil pri sosedu,
popravi j alcu instrumentov,
pa je ostal zvest harmoniki.
V ta čas segajo, se spominja
Ivan, številna igranja po ve-
selicah in ohcetih. »Ohcet, to
pa to. Včasih so bile poroke
vse kaj drugega kot pa da-
nes, ko gredo mladi le na ma-
gistrat, rečejo »da« in sloves-
nosti je konec. Spominjam
se, da smo včasih igrali tudi
po dve ali tri noči skupaj in
sta si mladoporočenca dobro
zapomnila svoj usodni »da«.
Pa tudi bolj veselo je bilo vse
skupaj...«, se hudomušno
spominja Ivan.   .
Seveda si ne morem kaj,
da ga ne bi vprašala, kako pa
je družina prenašala ta nje-
gova »ohcetovanja«. Ivan se
spet hudomušno nasmeje in
z odgovorom ni prav nič v
zadregi. »Kako le, saj so bili
navajeni. Vedeli so, da sva z
bratom skupaj, da je ohcet
veselje za vso vas in da se vse
skupaj tudi ne more tako hi-
tro končati«.
Po nekaj letih skupnega
igranja so se člani Ivanovega
in Maksovega ansambla
razšli. Nekaj časa sta igrala le
še brata sama, potem pa je
tudi Ivan vse redkeje razteg-
nil meh svoje »frajtonerice«.
Seveda harmonike ni po-
vsem, zapustil, saj še danes
rad poseže po njej in s spret-
nimi prsti izvablja vesele
viže.
Mislim pa, da bi bilo kri-
vično, če bi v tejle predstavi-
tvi pisala o Ivanu Kumru le
kot o veselem harmonikarju,
človeku, ki zna vnesti v še
tako nesproščeno družbo
kanček veselja. Ivan Kumer
je namreč že enajst let pred-
sednik Krajevne organizaci-
je Zveze združenj borcev iz
Raven nad Šoštanjem. Orga-
nizacija šteje danes še nekaj
nad devetdeset članov, ki pa
so po besedah svojega pred-
sednika zelo aktivni in skrbi-
jo za ohranjanje tradicij naše
narodno osvobodilne borbe.
Pohvale vredno je predvsem
sodelovanje borčevske orga-
nizacije z osnovno organiza-
cijo zveze socialistične mla-
dine, ki je iz leta v leto tr-
dnejše. Mladi skrbijo za par-
tizanske postojanke, ki jih je
bilo na področju krajevne
skupnosti Ravne veliko, bor-
ci pa zbirajo vsa še ohranje-
na poročila in dokumente iz
časa naše revolucije. »Dela je
dovolj in prav s pomočjo na-
še mladine nam naše akcije
še bolj uspejo,« pravi Ivan.
Ob koncu verjetno ni po-
trebno ničesar pripisati. Sta-
ra ljudska modrost pravi, da
se vse vidi v opravljenem de-
lu. Tega pa je na Ravnah ve-
liko.
IVAI\TA FIDLER
Trgovina za kraj pomeni toliko kot sol za jed
Tako nekako so menili krajani Ponikve, ko smo jih povprašali, kako so kaj zadovoljni z
Mencovim marketom. Trgovinska mreža v šentjurski občini je, lahko bi rekli, kar dobro
razpredena in na Ponikvi imajo že petnajst let svojo trgovino in poleg nje tudi bife. Krajani
so z založenostjo zadovoljni. Pravijo, da je prehrambenih artiklov dovolj, da se je v »sušnih«
obdobjih našlo tudi nekaj kave in pralnih praškov in da trgovci dobro skrbijo za potrebe
krajanov. Bolj slabo pa je s proizvodi bele tehnike. Vendar pa se trgovci vse bolj zavedajo,
da je dobra založenost tudi delna posledica zmanjšane kupne moči krajanov. Tako že nekaj
časa ostajajo police s sicer iskanim blagom tudi tik pred zapiralnim časom polne.
IVANA FIDLER
Jernej Navršnik
v pohorsko krajevno
skupnost Gorenje je ta zi-
ma vsekala vrzel. Nepri-
čakovano, sredi dela je iz-
trgala Jerneja Navršnika,
dolgoletnega predsed-
nika krajevne organizaci-
je Socialistične zveze in
krajevne organizacije
Rdečega križa. Prekrižala
je njegove številne načrte
in njegove poti, ki so vo-
dile v vse hiše kraja, še
zlasti pa tja, kjer so živeli
ostareli.
Življenje Jerneja Na-
vršnika je bilo tesno vtka-
no v življenje in napredek
domačega kraja. Njemu
so kraj^ hvaležni za laž-
jo pot v dolino. Koliko-
krat se je peš odpravil v
Zreče, preden so pričeli
voziti v oddaljeni pohor-
ski kraj avtobusi. Bil je
tudi med tistimi, ki so
prvi pričeh zbirati denar
za asfalt. Njegova je za-
sluga, da so krajani Gore-
nja videli slovenske kraje
preko meja naše domovi-
ne, da so videli Avstrijo in
Češko, prekrižarili vso
Slovenijo in velik del Hr-
vaške.
Sedaj pa ne bo ob veče-
rih nihče več potrkal na
vrata in prinesel dobro
voljo v kuhinjo. Nikogar
ne bo, ki bi od hiše do
hiše vabil na prijetne izle-
te.
Ljudi, ki bi tako nese-
bično darovali svoj čas za
druge, je malo. Pri Jerne-
ju pa je bilo to tako samo
po sebi umevno, da se mu
za velika dela in dolge po-
ti ni nihče posepej zahva-
lil. Spomin na marljivega
družbenopolitičnega de-
lavca, na poštenega in
prijaznega človeka bo na
pohorskih kmetijali še
dolgo živel.
Dečkovo naselje bolj urejeno
v KS Dečkovo naselje se največkrat ubadajo s starimi
grehi slabe ureditve prostora. Nimajo pločnikov, prometni
režim ni urejen, prav tako ne parkirišča, zelenice in dovozne
poti, slabo je še s kanalizacijo med hišami. Dokončni načrti
so sedaj pripravljeni in računajo, da bodo z deli končali letos
spomladi ali v najslabšem primeru do poletja prihodnjega
leta.
Tone Siies
v četrtek, 29. decembra 1983 smo na celjskem poko-
pališču ob velikem številu gasilcev in krajanov po-
spremili na zadnjo pot višjega gasilskega častnika
Toneta Špesa, ki je preminil v 75 letu starosti.
Tone Spes se je v gasilsko društ\'o Celje-mesto vpi-
sal leta 1937. Po osvoboditvi je bil na prvem občnem ;
zboru izvoljen za podpoveljnika, od 1948 do 1956je bil\
poveljnik GD Celje-mesto. V Mestni gasilski zvezi je.'
opravljal funkcijo podpoveljnika. Leta 1955, ob usta-]
novitvi občinske gasilske zveze, je bil njen prvi povelj- j
nik. V naslednjih letih je bil na čelu brigade okrajne\
gasilske zveze. Uspešno je sodeloval tudi v republiških \
in zveznih organih gasilske organizacije.
Tone $p€s pa ni bil samo operativni vodja, bilje tudi
dober organizator in je veliko storil za popularizacijo
gasilske organizacije. V gasilstvu je delal v najbolj
kritičnih časih, ko nam gasilska tehnika in stroko\no
usposabljanje ni bilo tako dostopno kot danes.
Gasilci Celja, regije in sirom Slovenije so ga poznali
kot predanega, strokovnega in spoštovanega člana ga-
silske organizacije. S svojo prirojeno humanostjo je
neposredno vplival na nadaljnji razvoj gasilske službe
v Celju in celjski regiji. Njegova gasilska usmerjenost
se je iz leta v leto vedno bolj usmerjala v realne potrebe
nadaljnjega razvoja gasilstva, ki ga je terjala nenehna
rast, dinamika in napredek industrije s spremljajočimi
delovnimi postopki.
Ob formiranju poklicnega gasilskega voda leta 1955
je bil tudi soustanovitelj poklicne gasilske enote, ka-
tere poveljnik je bil vse do leta 1964. Razvoj in rast
gasilskega voda, ki je pozneje prerastel v četo in ka-
sneje v Zavod za požarno, reševalno in tehnično
službo, sta plod njegovega požrtvovalnega dela. Z nje-
govo vztrajnostjo je v tistem, ekonomsko ne najbolj
primernem času doprinesel velik delež pri graditvi
doma poklicnih gasilcev v Celju.
Za svoje delo v gasilski organizaciji je prejel številna
gasilska in državna odlikovanja.
Tone je bil v gasilskih vrstah med velikimi ustvar-
jalci današnje gasilske službe, zato ga bomo njegovi
prijatelji in sodelavci ohranili v častnem spominu.
FRANJOMAUER
izletnik je
upošteval želje
potnikov
v decembru je bil na Radiu
Celje v okviru ene od oddaj
Dopoldne z vami pogovor s
predstavniki celjskega Izletni-
ka, v oddajo pa so se po telefo-
nu »v ŽIVO« vključevali tudi
poslušalci, večinoma Izletni-
kovi potniki. Kar nekaj jih je
bilo, ki so postavljali vpraša-
nja, zakaj avtobus za Žalec ne
ustavlja tudi na mestnem po-
stajališču pri kinu Metropol v
Celju.
Izletnik Celje je prisluhnil
tem željam in nas obvestil, da
so z januarjem 1984 ustregli že-
ljam potnikov in avtobus za
Žalec se poslej ustavlja tudi
pred Metropolom.
UM
Vlečnice delajo tudi v dolini
Na Celjskem so konec minulega tedna pričele obratovati skoraj vse vlečnice v dolini.
Snega je od 15 do 25 cm, tako da je smuka zadovoljiva. Na posnetku vidimo smučišče v
Libojah, kjer med tednom obratujeta dve vlečnici v dolžini 300 m, od 15 do 20 ure, ob
sobotah in nedeljah pa od 9 do 20. tire. 2e v tem tednu pa se bodo pričeli tečaji smučanja za
začetnike. Kot nam je povedal mentor ŠSD Janko Herman iz Žalca Bogdan Kučar se je iz
žalske in gotoveljske osnovne šole prijavilo za tečaj več kot 130 otrok. Pričeli pa bodo tudi s
šolo v naravi za učence petih razredov.
TONE TAVČAR
Joško
Aman
Veriga starih celjskih
obrtniJkov se je spet
zmanjšala za enega
člana.
Predzadnji dan leta
1983 je po kratki bolezni
umrl eden najstarejših
celjskih obrtnikov - di-
nomehanik Joško
Aman. Rojen je bil 1899
in se je kmalu po učni
dobi nasehl v Celju, kjer
je opravljal kar trikratno
obrt. Bilje bandažist, or-
topedski mehanik in
mehanik za fino obrt. V
svojem delu ni imel tek-
meca, saj ni bilo aparata,
stroja in podobno, ki ga
ne bi znal popraviti. Ver-
jetno je z njim odšel v
grob zadnji obrtnik, ki
bi se lahko ponašal s ta-
ko širokim obzorjem de-
la in znanja. Poleg svoje-
ga dela je bil takoj po
vojni vnet privrženec
kolesarstva in bil tudi
dober organizator te-
kem, ki so takrat bile v
Celju. O vseh priznanjih,
ki jih je dobil kot odli-
čen kegljač pri takrat-
nem kegljaškem druš-
tvu Ingrad, vedo vsi nje-
govi tovariši, ki so sku-
paj z njim rušili keglje in
gradili društvo, ki je se-
daj v ponos našemu Ce-
lju.
Tudi kot zaveden Slo-
venec in predvsem pre-
dvojni komunist je oku-
sil zapore celjskega pi-
skra, saj tudi mimo nje-
ga'ni šla sovražnost poli-
tike predvojne Jugosla-
vije. V NOV pa je poma-
gal z raznimi popravili
orožja.
Prijatelji se ga bomo
vedno spominjali.
F.K.
JANUAB1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Udarniško ob mesečini
Krajevna skupnost Staro Velenje bo še v tem mesecu slavila svoj prvi krajevni praznik. Pravijo, da predvsem delovno in
skromno pri prireditvah. Na posnetku vidimo krajane Starega Velenja, kako prostovoljno hitijo, da bi čimprej pridobili
sekundarno toplovodno omrežje v zaselku Straža ob Partizanski cesti. Povedati je treba, da so vsa dela opravili
prostovoljno, to pa pomeni višino pet milijonov dinarjev! Zal jim je v zadnjih dneh nekoliko ponagajalo vreme, tako da
prepotrebne toplifikacije verjetno ne bodo dobili do krajevnega praznika, temveč kakšen mesec kasneje. LO
S pogledom na hrast in z računi se začne
Stemisalov oče Iz Počakove vasi še vedno sodarl
Našli smo ga sredi dela, pomagala
pa mu je žena Fanika. Ravno sta na-
bijala obroče na sod in sredi hrupa
smo ju zmotili.
Stembalov oče ali Jože Oblak iz Vasi
Počakovo pri Svibnem je duhovit mo-
žak, zaljubljen v svoje delo„.ki ga več
ali manj opravlja vse življenje. Sodar-
stva se ni učil nikjer, dela se je priučil
pri svojem stricu, ki ga je najprej gle-
dal, mu pomagal, kasneje pa sam za-
čel. Vstopa že v enainosemdeseto leto,
a ker je kmetijo prepustil sinu in zato
ker ima še vedno dovolj naročil, po ves
dan precepi v delavnici in izdeluje
sode.
Na kmetijo osemnajstih hektarov,
od katere je sedem obdelovalne zem-
lje, se je priženil leta 1926. V zakonu z
ženo Faniko se jima je rodilo devet
otrok, ki so razkropljeni po Sloveniji,
le sin Janez z družino vodi kmetijo
naprej in jo je usmeril v živinorejo.
Poleg 23 \mukov, 6 pravnukov in
treh prapravnukov ima Stempihdv ata
najraje svoje sode. Dela tudi take, »na
tri podne«, enega nam je pokazal za
vzorec.
Kamorkoli ga je življenjska pot za-
nesla, povsod so ga reševali sodi. De-
nar, ki ga je dobil zanje, je bil dostikrat
edini pri hiši. Tako je bilo v Nemčiji,
kamor je bil med vojno prisilno izse-
ljen in ko se je vrnil na porušeno do-
mačijo je najprej zasadil krompir, da
so imeli otroci hrano, med obnavlja-
njem domačije pa je naredil kakšen
sod, da je bilo za sol.
Kako nastane sod?
Kot da bi dregnil v sršenje gnezdo.
tako se je oče Stempihov ob tem vpra-
šanju razvnel.
»Že ko hrast raste v hosti, vem kak-
šen sod bom iz njega naredil. Začnem
pa ga delati z računi v glavi. Za sod
morajo biti suhe deske, ki so najmanj
tri leta stare. Napravim doge in kolikor
račun nanese dog, toliko je potem sod
veUk. Vem tudi, koliko obročev bom
nabil. Doge je treba sežagati, sod ogre-
ti in ko je doga dovolj topla, se mora
začeti kriviti. To je taicrat, da roka še
strpi vročino. Ko je les ukrivljen zač-
nem nabijati obroče. Potem je treba
sodu vzeti tanin. To delam tako, da sod
napolnim s kropom, potlej z mrzlo vo-
do in postopek trikrat ponovim. Dru-
gače ima sod duh po lesu.«
Ce ima ves material pri sebi, naredi
Stempihov oče sod, ki drži okoli 350
litrov v treh dneh. Seveda, če dela od
zore in še pozno v noč. Dela mu ne
zmanjka, naročil je več kot zmore in
tudi sodi so dragi, ker je les drag. Zato
si velikih zalog ne grmadi, kar sproti
mu vse poberejo. Od vsakega posebej
se težko loči, del njega so.
ZDENKA STOPAR
Organizirani smučarski teki
v zadnjih letih, ko so se smučarski teki po Sloveniji i
niočno razširili, je ta smučarska zvrst dobila nekaj privr- j
vencev tudi v Celju. Toda to so bili le posamezniki, ki so se '
j^kreirali za svoje lastno zadovoljstvo, saj organiziranih te-
r-kČ maratona v Logarski dolini in nekaj tečajev na
^.^cku, ni bilo. Zato so se ljubitelji smučarskih tekov skle-
^ OTganizirati in v petek, 13. tega meseca bo ob 17. uri na
^nčku ustanovni občni zbor Smučarskega društva Toper -
sekcije za smučarske teke.
V Skomarju smučarski klub
V majhni vasici Skomarje
na Zreškem Pohorju so
ustanovili svoj smučarski
klub. Zanj so se odločili do-
mačini in tisti, ki imajo tam
počitniške hišice. Združili so
sile in med drugim postavili
tudi 220 metrov dolgo vleč-
^co na Slemenu, ki je od
Skoramij oddaljeno dobre
^ kilometre in to od ceste,
ki pelje proti RogU. Prosto-
voljci so pri tem opravili več
kot tisoč udarniških ur, svoj
delež pa je prispevala tudi
Telesnokultuma skupnost
Slovenske Konjice.
. Po postavitvi vlečnice so
izvolili odbor smučarskega
kluba, ki ga vodi Martin
Grum. Društvo ima že okoli
sto članov, kar je za kraj z
okoli 160 volilci in počitni-
karji kar veliko. Pripravili so
zahteven program dela - od
smučarskih šol in tečajev do
udeležbe na tekmovanjih,
uredili bodo 8 km tekaških
prog, tem pa bo sledila iz-
gradnja dveh manjših ska-
kalnic na Skomarju. Začetek
dela novega smučarskega
kluba je več kot obetaven.
ALESFUDERNIK
m ŽE
pomsuu
NA mm
¥RADIUCEUE!
Pohod v spomin Pohorskega
batailona
Minulo nedeljo se je udeležilo spominskega pohoda v
počastitev zadnje bitke Pohorskega bataljona pri Treh
žebljih okoli 550 planincev.
Največ jih je bilo iz društev medobčinskega odbora Sa-
vinjske. Kot vsako leto so se pohoda udeležili tudi planinci
iz Murske Sobote, Radgone in Lenarta, med udeleženci pa je
bilo veliko mladih planincev iz osnovnih šol.
Organizator pohoda, planinsko društvo Zreče se je tudi
tokrat potrudil, da je čim bolj zadovoljil pohodnike, vso
podporo mu je nudil tudi medobčinski odbor Savinjske.
Tako kot vsako leto je direktor mariborskega muzeja revo-
lucije pohodnike seznanil z nastankom, razvojem in z zadnjo
bitko legendarnega bataljona. Učenci zreške osnovne šole
pa so pripravili bogat kulturni program.
Prihodnje leto bodo udeležencem, ki so sedemkrat opra-
vili to spominsko pot podelili zlate značke. Do sedaj so za
trikratno udeležbo na pohodu podelili bronaste in za štiri do
šestkratno udeležbo srebrne značke.     MILAN GOMBAC
Novi prolektorli za SenUur
Kino sekcija pri prosvetnem društvu iz Šentjurja bo letos
kupila dva nova projektorja. Stala bosta približno 2,5 mili-
jona din. Kino sekcija bo krila izdatek z lastnimi sredstvi in z
dotacijami občinske in republiške Kulturne skupnosti. Z
novo investicijo se bo znatno izboljšala kvaliteta predvaja-
nja, saj sta projektorja, s katerimi trenutno razpolaga sek-
cija, stara že trideset let. Glede na to, da je sekcija lani
predvajala 160 filmskih predstav, ki si jih je ogledalo pri-
bližno 9500 gledalcev, je bilo takšno stanje več kot nevz-
držno. E. RECNIK
2eliJo vsa] brv
v KS Savinja si predvsem želijo prehoda čez reko, po
kateri se krajevna skupnost imenuje. Brv ali nekakšen rnost
za pešce in motorni promet sta seveda dve inačici, ki ju je že
pripravil celjski NIVO. Most je na tem območju za krajane
nujen, saj pravijo, da poleti marsikdo raje prebrede Savinjo,
kot pa bi na drugo stran prišel po daljši poti. Pri rešitvi tega
problema računajo tudi na pomoč in sodelovanje žalske
občine, saj prehod oziroma mest čez Savinjo potrebujejo
tudi krajani iz Bmce in Liboj.
Kdal telefoni na Svetini
Na Svetini, tej najbolj višinski krajevni skupnosti celjske
občine, so najbolj »lačni« telefonskih povezav z dolino in
Celjem. Stvari okrog telefona pa se premikajo sila počasi.
Do sedaj je vsaj tako daleč, da so v Vrunčevem domu na
Svetini pripravili ustrezen prostor za namestitev ustreznih
PTT naprav, ki bi bile povezane s PTT centralo na Golovcu.
V načrtu imajo povezavo vseh treh območjih krajevne
skupnosti, Kanjuc, Javomika in Svetlega doma, v vsaki od
njih pa naj bi napeljali vsaj po eno telefonsko linijo, saj za
več bo najbrž premalo denarja. Vseh interesentov za telefon
v krajevni skupnosti je 22, po prvih izračunih pa jim manjka
3,5 milijona dinarjev. Letos bodo v Vrunčevem domu name-
ščene naprave, telefoni pa bodo na Svetini zazvonili šele
prihodnje leto.
Uredili bodo Plečnikovo ulico
Gradbeni odbor, ki ga v KS Aljažev hrib vodi Alojz Kolka,
se je zagnano lotil urejanja Plečnikove ulice. Dokumentacija
je pripravljena, finančni načrt tudi; če bodo pravočasno
dobili še nekaj denarja iz blagajne tretjega celjskega samo-
prispevka, bodo z deli začeli v marcu. To pomeni leto prej
kot po prvotnem načrtu. Pri Plečnikovi ulici ne gre samo za
razširitev ceste, ampak za izgradnjo celotne komunalne in-
frastrukture, od električnih in telefonskih vodov do uredi-
tve pločnikov, razsvetljave in morda tudi plina. UM j
Rekreaclla za starejše privabila vse več žensk
Pri TVD Partizanu na Polzeli imajo poleg mnogih ostalih sekcij tudi rekreativno vadbo za starejše krajeuike. Sekcijo vodi
Marinka Ribič, ki je tudi sama, kot večina članic, upokojenka. Sedaj, v zimskem času so v telovadnici, kjer s primernimi
vajami in igrami skrbijo za razgibavanje, v poletnem času pa pripravljajo razne pohode na okoliške hribe in pa krajše izlete
s kolesi. Kot same pravijo, se dobivajo enkrat na teden, pa ne le zaradi razgibavanja temveč tudi zaradi prijetnega vzdušja,
saj se med sebi enakimi lahko resnično sprostijo, tako, da ne manjka majhnih nej-odnosti, smeha pa je obilo.
T. TAVČAR
8. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JANUAR 1
Z načrtnim delom do dobrega petja
Zborovsko petje ima v Strmcu pri Vojniku bogato tradicijo, saj so prvi zbori v tem kraju
delovali še pred vojno in tudi po njej. Toda nobeden izmed teh zborov ni obstajal dalj časa.
Šele ko so leta 1970 in 1971 ustanovili Moški pevski zbor PD Tone Tomšič, ki ga je takrat
vodil Rafko Gorenšek, so v tem kraju pričeli z načrtnim delom na področju zborovskega
petja. Tudi sedanji dirigent zbora Peter Selčan, ki je zbor prevzel leta 1977-78, je bil prej
pevec v tem zboru.
Moški pevski zbor iz Strmca ima letno okoli 20 nastopov, na katerih zapojejo izbrsm
program narodnih in umetnih pesmi, predvsem domačih avtorjev. V zboru prepevajo
predvsem delavci iz Strmca in okolice, ki hodijo na vaje dvakrat tedensko. Zanje je
značilno, da čutijo pripadnost temu zboru tudi še potem, ko se izselijo iz tega kraja. Tako v
tem zboru prepeva več pevcev, ki se na vaje vozijo tudi od drugod.
Da pri Moškem pevskem zboru iz Strmca delajo načrtno, pove tudi podatek, da je to eden
redkih zborov v regiji, ki ima tudi svojega mentorja. To pa se pozna seveda tudi pri
njihovem petju. Tako so se lani uvrstili na medobčinsko revijo pevskih zborov v Celju, pred
nedavnim pa so prejeli tudi celjsko Prešernovo nagrado. F. P.
Žetev sredi zime
žetev, košnja in ostala
kmečka opravila so tisto,
kar Joško Vodeb, slikar-sa-
mouk, drugače pa kmet iz
Slivnice pri Šentjurju, naj-
rajši slika. Cas za slikanje
pa si ob kopici dela lahko
utrga le pozimi.
Dolgo je že tega, kar se je
Joško prvič poizkusil s čopi-
čem v roki. Sinovi so šli v
šolo in pri likovnem pouku
je bilo potrebno pokazati tu-
di nekaj barvarskih spretno-
sti. Ker mladi rod ni pokazal
zanimanja in potrpljenja za
to delo, je čopič poprijel oče
Joško. Takratni šolski upra-
vitelj v Slivnici, Ferdo Ža-
gar, pa je v likovnih delih
enega Vodebovih fantov
kmalu odkril dobršno mero
talenta. Izvedel je, da se li-
kovno preizkuša pravzaprav
oče Joško in tako je bil šol-
ski upravitelj tisti, ki je dal
Jošku prve nasvete in ga
vzpodbujal za nadaljne slika-
nje.
»Talent, dobra volja in po-
trpljenje, to so poleg primer-
ne vzpodbude najpomemb-
nejše lastnosti vsakega sli-
karja,« meni Joško Vodeb in
pripoveduje o svojem slikar-
skem samorastništvu. Veli-
ko potrpljenja je bilo potreb-
nega, da je Joško spoznal,
kaj je na sliki dobrega in kaj
je potrebno popraviti. »Po-
gosto je bilo tako, da s sliko
nisem bil zadovoljen, vendar
pa sam nisem vedel, kaj ji
manjka,« pripoveduje in se
skromno smehlja, češ saj tu-
di sedaj še ne vem vsega o
slikanju.
Joško se je na začetku svo-
je slikarske poti odločil za
oljno tehniko. Kljub temu,
da se je že prej preizkušal v
grafiki in risanju s svinčni-
kom, so mu olja najljubša.
»O tem kaj bi slikal, nisem
nikoli razmišljal. Kmet sem
in tako so tudi moje slike
odraz kmečkega življenja,«
pripoveduje in hkrati pokeiže
nekaj slik. Vse so ubrane na
stilno kmečko noto, polne so
zadovoljnih ljudi in zdi se
kot da bi Joško vklenil v sli-
ko košček, trenutek iz vsak-
dana kozjanskega kmeta. Ta
vsakdan pa vendarle ni tak-
šen, da bi bil dan dnevu enak
in tako so tudi Joškove slike
vedno drugačne. Iz vsake ve-
je drugačno razpoloženje in
drugačen navdih.
»Ko pričnem slikati, imam
v glavi že izoblikovano podo-
bo. Moja naloga je potem le,
da prenesem kompozicijo na
platno,« dodaja. Prav z
mora vselej, ko začuti pot
bo po slikanju, sesti k pla1
in prenesti svoje občutki
barve. Slike, ki jih je nare
doslej, vise v stanovan
njegovih sorodnikov, pr
teljev in znancev, nekaj
jih je potovalo že tudi pre
luže. »V Ameriki živi nel
znancev in, ko so prišli
obisk, so odnesli s seboj tv,
moje slike,« hitro reče, da
ne bi mislili, kako so pri*
njegove slike v Ameriko.
Joško  ima najostrejše
kritika svojih del kar v dru
ni. »Starejši sin je tisti, ki
nikoli zadovoljen z moji
delom. Vselej me opozai
na podrobnosti, ki mu na s
ki niso všeč. Kar prav je t
ko, saj še vedno velja tis
pregovor, da imajo vsake o
svojejga »malarja«, po dru,
strani pa je spet prav, c
injam ocenjevalca iz ml-
generacije. Ce je nekaj,
naslikam, všeč njemu in
ni, potem je v sliki got«,
kaj, kar pritegne,« zamišlj
no dodaja.
»Lepa slika, ki jo nasl
kam, mi veliko pomeni. Pra
tako sem vesel, da je z moji|
delom zadovoljna tudi žen
in da mi ne očita, ker toliK
časa posvetim slikanju. Re
da slikam samo pozimi, an
pak na kmetih je že tako, i
dela nikoli ne zm£injka,«i
nasmeškom konča pogovol
Res je tako, na kmetih da
ne zmanjka in prav zato J
Joškovo slikanje toliko bol
zanimiv konjiček. Vse pa ta
ko kaže, da se ta konjičel
počasi spreminja v strast, sa
Joško ne more več brez čopi
ča in platna.
IVANA FIDLEI
Mrakei o sveti Neži v Vrbju
še nikoli ni bilo v dvorani doma krajanov v Vrbju pri
Žalcu toliko gledalcev, kot na sobotni premieri Mirakla o
sveti Neži domačega amatersk^a gledališča. Kulturni de-
lavci v Vrbju so si to tudi zaslužili, saj je ves ansambel v
sjM-oščeni igri dokazal, da lahkb zadovolji tudi zahtevnega
gledalca. Pohvalno je tudi to, da so se odločili za delo
preboldskega rojaka Ervina Fritza, ki se je premiere tudi
sam udeležil. Ob tem je v Vrbju povedal, da so hoteli to delo
najprej postaviti na oder ljubljanskega Mestnega gledališča,
vendar so kasneje ta tekst izločili. Največ zaslug, da se je to
delo znašlo na odru amaterskega gledališča v Vrbju, ima
celjski gledališki igialec Bogomir Veras, ki je Mirakel o sveti
Neži tudi režiral. Pohvaliti velja vse igralce, zato omenjamo
njihova imena: Jože Meh, Lea Glušič, Sandi Jekl, Gorazd
Selišnik, Jožica Grobelnik, Edi Cokan, Jože Pajk, Matjaž
Zakonšek, Amanda Kodrič, Vlado Pusovnik, Marjana To-
plovec, Mojca Nahtigal in Vilma Tekavc-Vaš.
EDI MASNEC,
Večer veseiih posicočnih viž
Čeprav so ponavadi imeli
srečanje narodnozabavnih
ansamblov v Štorah v de-
cembru, so se tokrat odločili
za januar. Srečanja narodno-
zabavnih ansamblov so tudi
na celjskem območju vse
bolj priljubljena in vsak bi
rad v dveh urah programa
slišal čimveč poskočnic. Po
revijah v Libojah, ki sodi v
sam slovenski vTh, pa soli-
dnem Vojniku, Graški gori
in Šentjurju, se zdaj vse bolj
pojavljajo Store z zanimivim
organizatorjem - aktivom in-
validov.
Medtem ko so v Libojah
zaradi boljše kvalitete že iz-
delali »pravilnik« ter ga tudi
ponudili v obravTiavo vsem
ansamblom (p>reko trideset
jih je), kulturni skupnosti in
zvezi kulturnih organizacij,
pa po drugih krajih še tavajo.
Dosti jim je že to, da imajo
revijo z mnogo ansambli, kaj
pa ti igrajo, je že postranska
stvar.
Za nastop v Štorah, ki bo v
petek, 20. januarja ob 17. uri
v kulturnem domu, se je pri-
javilo deset ansainblov: Bra-
ne Klaužar iz Štor, Tone Vi-
deč iz Strmca pri Vojniku,
Štajerci iz Štor, Flosarji, šta-
jerski fantje. Nočna izmena,
Dobje, Kozjanski instrumen-
talni kvintet, Franc Pogladič
iz Vojnika in Vinoteka s Sve-
tine nad Štorami. Morda bo-
sta prišla tudi ansambla Ve-
seli hmeljarji iz Žalca in
Franci Zeme iz Vojnika. Do-
dali bodo še nastop s citrami
in kitaro pa seveda Celjske-
ga Poldeka, ki se bo dva dni
pred revijo oziroma večerom
veselih poskočnih viž vrnil s
turneje po ZDA in Kanadi.
TV
Zailis z lansl€ib Icorošicih Ifuiturnih Uni
Nebesna modrina, ki se je tistega
poznodecembrskega jutra bočila nad
celovškimi ulicami, v začetku še ni
bila prispodoba za ozračje na koro-
ških kulturnih dneh. Zakaj v dvora-
no spremenjena obednica Slomško-
vega dijaškega doma v novem delu
poslopja Mohorjeve družbe je dopol-
dne razkazovala še precej praznine.
Razveseljivo pa je kajpada že to, da
sta slovenski organizaciji zmogli zdaj
že petnajstič po vrsti pripraviti tako
srečanje, na katerem nastopajo doma-
či predavatelji pa predavatelji iz Slove-
nije in tudi kak za dialog odprt avstrij-
ski Nemec. Tokrat se je ves prvi dan
vrtel okoli amaterske dejavnosti koro-
ških Slovencev, ki ima že 75 let dolgo
tradicijo. Med štirimi predavatelji (ko-
roška. Slovenka Helena Verdel, Maijan
Belina in Marko Slodnjak iz Slovenije
ter nemški avstrijski režiser Joschi
Harmak) je najbolj v živo posegla mla-
da Helena Verdel, ki se tudi sama uk-
varja z režijo. Ob tem so se ukresale
misli, ki so osvetlile čisto posebno vlo-
go igranja za koroške Slovence pa sti-
ske in zagate te gledališke dejavnosti.
Da je - je povedala predavateljica -
neskladje med današnjimi razmerami
in med situacijami in idejami uprizar-
jenih iger, ki da so po svoji kmečko
folklorni miselnosti še v času pred
prvo vojno ali kvečjemu nekaj let po
njej. Po mnenju Verdelove presegajo
to situacijo le kabareti, v katerih je res
odsev koroških razmer. Opozorilo na
uprizoritev Ane Frank, Samorastni-
kov ali Veronike Deseniške pa je po-
kazalo, da je bila sicer prevladujoča
nezahtevnost vendarle že nekajkrat
presežena. Kresali sta se mnenji pre-
davateljice, češ da uprizarjanje sodob-
nih drainskih tekstov iz matične Slo-
venije ne bi bilo primemo, ker da gre
za drugačne družbene razmere, z dru-
gim, izrečenim v diskusiji, da bi se v
slovenski dramski literaturi našlo
marsikaj primernega. Omenjali so di-
lemo, ali naj gledališče z nezahtevnimi
igrami polni dvoreme ali naj se zadovo-
lji z manj številnimi, a bolj razgledani-
mi mladimi gledalci. Tu je s tehtno
besedo posegel vmes Erik Prunč, zdaj
profesor sla\dstike v Gradcu, pred leti
sodelavec odra Mladje, češ da ne gre za
eno ali drugo, ampak za eno in drugo.
Ovira pri gledališki dejavnosti je tudi
jezik, ki da je v knjižni obliki igralcem
in gledalcem, ki govorijo v narečju,
tuj. Raba slovenščine se je skrčila na
privatno življenje, medtem ko je jezik
javnega življenja nemščina. Zato gle-
dališka dejavnost opravlja še funkcijo
šole in javnih občil, je namreč tudi
učilnica knjižnje slovenščine. Diskusi-
ja je pokazala, da je jezik v uprizori-
t\'jih zamejskih Slovencev primarno
izrazno sredstvo. Kazalo bi - je sveto-
val eden od diskutantov - na jezikov-
no zahtevnejšo predstavo pripraviti
tudi gledalce, da bi recimo ob diapozi-
tivih spoznali izraze za pojme, na kate-
re bodo naleteli v igri.
Praktično je gledališko dejavnost
pKjkazal večerni del koroških dni, ki je
sledil otvoritvi razstave dveh mladih
koroških likovnikov Rudija Benetika
in Valentina Polanška ml. Gospodarji
dvorane so bili zdaj člani Kluba slo-
venskih študentov na Dunaju, ki praz-
nuje že šestdesetletnico. Gledalci, po-
sebno mladi ljudje, so se tokrat kar
gnetli (pravijo, /d«ije bilo tako spet na-
slednji večer ob imenitno izpeljaiii
okrogli mizi o vprašanju preživetja)
Predstava, ki so jo pripravili študentje,
je bila nekaka sestavljenka: medtem
ko so se na platnu prikazovali posnet-
ki, je dekle v besedi odkrivalo pot slo-
venskega študenta na Dunaj, njegove
stike z univerzo in vključitev v klub.
Vmes je pel zbor, ki deluje v okviru
kluba; nato pa je igralska skupina na-
stopila s prizorom, ki mu je dala izziva-
len naslov Striptiz. Tu je striptiz pome
nil postopno izgubljanje svobode, ma-
nipialiranje z ljudmi. Mladi ljudje so
domiselno vključili v igro še gledalce.
Zborna oblika knjižne slovenščine je
bila v tej situaciji povsem sprejemljiva
in naravna, zakaj šlo je za nekako gro-
tesko, ne za preprosto odslikavanje
vsakdanje realnosti. Ob koncu pred-
stave je bil že pozen večer, vendar se je
človeku zazdelo, da je bilo v tisti nebe-
sni modrini, ki se je podnevi tako ra-
dodarno razdajala Celovcu, vendarle
nekaj simbolike.
Ob pretehtavanju spoznanj tega dne
je izstopilo zatrjevanje enega izmed
zagnanih kulturnih delavcev Jožka
Hudla iz Pliberka, koliko da pomaga
koroškim igral(*m srečanje na prire-
ditvah v matični Sloveniji, koliko da
se pri tem naučijo. Torej - sem si rekla
- je treba tole povedati tudi gledali-
škim skupinam na celjskem področju
in jih hkrati naprositi, naj čim večkrat,
še bolj kot doslej, vabijo na delovne
obiske koroške gledališke skupine,
naj te sodelujejo na njihovih predsta-
vah, na razgovorih f>o nastopih. Vrata
iz zamejstva so široko odprta.
BOŽENA OROŽEN
JANUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
uresničen
program
v sekciji za izletništvo
smo program dejavnosti,
v katerega je bilo vključe-
nih trideset izletov m še
nekaj drugih akcij, v pre-
teklem letu uspešno ure-
sničili- V sekciji skrbimo
23 udeležbo na spomin-
skih pohodih (Osankari-
ca, Stol, Snežnik, Pore-
, zen, po poteh I. celjske
čete, XIV. divizije), orga-
! niziramo sobotne izlete
' (planinska sobota), me-
sečne izlete ter izlete, ki
jih pripravljamo enkrat
' na mesec. Medtem ko so
' sobotni izleti v sredogorje
celjske okolice tako
izbrani, da se jih lahko v
spomladanskem in jesen-
skem času udeleže cele
družine, pa so izleti, ki jih
prirejamo enkrat meseč-
no, usmerjeni v Savinjske
Alpe, Karavanke in Ju-
lijce.
Razveseljivo je, da je za
spominske pohode izre-
dno   veliko   zanimanja,
kljub temu da so v zim-
skem obdobju. Vseh tri-
desetih izletov, ki smo jih
organizirali  lani,  se  je
udeležilo   skoraj   tisoč
udeležencev. Ob tem smo
■ ^^anizirali tradicionalni
ni smuk s Savinjskega
Ha, ter pet planinskih
.."čerov s predavanji z
.diapozitivi.
Rečemo lahko, da je bi-
la realizacija programa
prava planinska šola. Pri-
zadevali smo si, da bi hoji
v gore dodali še družaben
in kulturni poudarek.
JANEZ KOVACIC
Recept za turizem
Za Izboljšanje ponudbe se da Se veliko narediti
Kakšna bo turistična bera
v letu, ki smo mu odšteli že
ducat dni, se sprašujemo v
času, ko še nimamo niti šte-
vilk o uspehih ali neuspe-
hih minule sezone. Koliko
domačih in koliko tujih go-
stov bo obiskalo naše kraje
že jutri, drugi teden, nasled-
nji mesec? Ob vse večjem
padcu kupne moči je krog
vprašanj, na katere bi že se-
daj želeli vedeti odgovore,
vse širši.
A vendar, ali mora vse od-
govore dati čas? Verjetno da,
saj je turizem enačba z mno-
gimi neznankami, ki jo na
koncu koncev vedno rešuje
gost, največja neznanka. Re-
snici iia ljubo, vedno več je
takšnih, ki o počitnicah niti
ne razmišljajo. Tudi doma
jih bodo letos nekateri težko
spodobno preživeli. A ker na
tem mestu razmišljamo, ka-
ko iz turizma iztržiti čim več
in ker, malce grobo rečeno,
turistične agencije ter vsi ki
jim gostinstvo in turizem re-
žeta kruh niso socialne usta-
nove, lahko nekaj rečemo le
o tem, kaj storiti za izboljša-
nje ponudbe.
Propaganda, ali bolje,
enotna propaganda naše re-
gije je prvo področje, kjer
smo bosi. Upajmo, da se bo-
do sklepi s temeljitega razgo-
vora, ki so ga o temopravili
naši turistični gostinski de-
lavci lani, kmalu uresničili
tudi v praksi in da ne bo
vsakdo reklamiral le sebe.
Tudi v okviru skupne po-
nudbe si namreč lahko vsak
odreže svoj del kolača. Neka-
teri so to že spoznali. Kot pri-
mer navedimo hotel Evropo,
kjer so lani v sedem dnevnih
paketih svojim gostom po-
kazali vse znamenitosti in le-
pote našega območja. S tem
so poskrbeli tudi za ustno
propagando o lepotah vsega
območja. Gostje bi bili vse-
kakor veliko manj zadovolj-
ni, če bi jih vseh sedem dni
ljubosumno zadrževali v Ce-
lju, jim v dveh dneh razkaza-
li vse najlepše, preostali čas
pa jih navduševali le s pol-
nim krožnikom in mehko
posteljo.
Podobno propagando po-
trebujemo tudi v pisni obli-
ki. Zaenkrat je le gost iz naše
ožje domovine tisti, ki lahko
dobi takšno celovito infor-
macijo o našem turističnem
območju. Turistični koledar-
ček Celjske turistične zveze
pa je lahko osnova tistemu,
kar je potrebno ponuditi
izven naših meja. Strokov-
njakov, kako to oblikovno
urediti in ponuditi, nam ver-
jetno ne manjka, prej bo dr-
žalo to, da je tudi znotraj na-
šega turistično zaključenega
območja preveč plotov. Ve-
mo namreč, da se pri tak
snem, recimo prospektu, za-
takne ob razpravah o tem,
kdo bo pa na prvi strani, ko-
liko vrstic in posnetkov bo-
mo dobili mi toliko oni, in
podobno.
Investirali, kot kaže, ne bo-
mo veliko. A tudi z majhnimi
sredstvi ter z investicijo pa-
meti se da dosti doseči. Ce
seštejemo vse skupaj, nekaj
ležišč le imamo. Ce bi pone-
kod malce obnovili dotrajalo
opremo,  prepleskali sobe^
napeljali v vse hladno in to-
plo vodo, bi bilo število kva-
litetnih sob večje. Investiraj-
mo tudi v gostinski kader,
bolje ga nagradimo, sicer bo-
do komaj izučeni gostinci še
naprej odhajali v pisarne in
tudi za stroje. Bomo dosegli
kdaj to, da bo prav vsak go-
stinec v tistem, ki ga postre-
že le s kozarcem radenske,
resnično videl gosta? Nikoli,
a takšno miselnost lahko v
vehki meri spremenimo. In-
vestirajmo v turizem s tem,
da bodo naši kraji čisti, da
bodo čisti lokali in stranišča
v njih. Gostinci naj v času,
ko se vse, kar gre skozi nji-
hovo kuhinjo neprestano
draži, investirajo s tem, da
bodo prebrskali kuharske
knjige, tudi naših babic in
pripravili jedilnike za vsako-
gar.
Ponudimo našim gostom
tudi spominke, ki jih bodo
spominjali na naše kraje.
Kolovrat smo naredili, pa
nam je zmanjkalo domišlji-
je. Beli zajec se še zdaj spre-
haja po Golteh in ga še ve-
dno nismo nagačili. Mnogo
je še takšnih posebnosti.
Na našem območju je vsa-
ko leto vrsta prireditev, ki jih
še vedno ne znamo dovolj iz-
koristiti, pa četudi se dosti
teh sprevrže v veselice večje-
ga obsega, a nič zato, tudi
tuji gostje so iz mesa in krvi.
Zasebnik Jože Borštnar,
lastnik avtokampa Menina
pri Varpolju je lansko leto
svoje goste, Nizozemce,
Nemce, peljal prav na vse
prireditve v Gornje Savinj-
ski dolini. Vedel je da se mu
bo strošek že v tem letu bo-
gato obrestoval. Na nobeni
teh množično obiskanih pri-
reditev ni bilo avtobusa, s
katerim bi goste pripeljala
kakšna agencija. Slednjim
sicer ne gre očitati, da na po-
dročju razvedrilnega turi-
zma v preteklem letu niso
naredile koraka naprej, po-
sebno pri Kompasu in TTG-
ju so ponudili nekaj novosti.
A verjetno še vedno prema-
lo, kakor tudi premalo sode-
lujejo v investiranju na po-
dročjih, ki jim omogočajo
dobršen del zaslužka.
Več povezovanja, tudi to je
eden receptov za izboljšanje
ponudbe. Povezovanja vseh
nosilcev gostinsko turistične
ponudbe posameznih občin,
v to pa enakovredno vključi-
ti tudi turistično društveno
dejavnost, ki jo bo treba bolj
podpreti, tam kjer si zasluži,
a tudi kritizirati. Naša mesta
in kraji so po zaslugi amater-
skih turističnih delavcev vse
bolj urejena.
RADO PANTELIC
Po poteli XiV. divizije
piše Božo Jordan
Pot je bila do danes trikrat spreminjana.
Sedaj do Planine še vedno drži po prvotni
smeri, od Planine pa krene pod Rudeni-
kom na Lisco, Lovrenc, v dolino Gračnice
in čez Vrh nad Laškim v dolino Lahomnice
(prej je vodila pot v dolino Lahomnice pri
Marofu). Nekako pri sv. Petru se združi s
staro potjo do Svetine, od tam pa sedaj
krene do Doma železarjev in se po poboč-
jih Babjega vrha spusti v Opoko.
Tudi zadnji del poti je drujgačen. Od koče
na Smrekovcu se vzpne na njegov vrh, pote-
ka dalje na Kmes in doseže najvišjo točko
na vrhu Komna (1684 m). Od tam se spusti
na Hlipovec, z njega do bolnišnice Celje, od
Mrzlih vod do Tratnika in mimo spomenika
pri Rabonu v Rastke in Ljubno.
Pot je od začetka do konca markirana,
morda bo potrebna tu in tam še kakšna
sprememba. Na to bo dal odgovor čas in
pohodniki, če bodo sporočali svoje dobro-
namerne pripombe s poti. Spomniti se mo-
ramo, da je pot bilo potrebno spreminjati,
saj so mnoge poti postale asfaltne ceste,
Sohto je prerezala Slovenika, na Konjiški
gori, Paškem Kozjaku, Šentviškem in
Smjekovškem hribovju pa je mnogo novih
gozdnih cest (npr. s Hlipovca v Ljubno je
17 km gozdne ceste), a so kljub temu le še
ostale steze, po katerih bomo res hodili z
užitkom. Cas štirih desetletij je moral prine-
sti napredek in spremembe, ideja o hoji v
•^avi pa je ostala. Mar ni tako prav?
Iz Sedlarjevega v LesICno
v Sedlarjevo se lahko pripeljemo z avto-
busom ali vlakom. Izstopimo na postajali-
ZAGORSKA SELA in gremo pp cesti
^ zahod čez Plavic, prestopimo Sotlo in
Kremo levo, do spomenika v vasi.
Sedlarjevo je strnjeno naselje v nižini ob
^otli, vzhodno od ceste Podčetrtek-Bistrica
ob Sotli. Do obeh krajev je 7 kilometrov.
Sredi vasi je spomenik, ki spominja na po-
2^ XIV. divizije čez Sotlo, kjer se je pred
leti začel pohod na Štajersko. Na spome-
niku piše: V BORBO, ŠTIRINAJSTA, JU-
5IS! XIV. DIVIZIJA JE V NOCI OD 6.-7.
^BRUARJA 1944 STOPILA NA STA-
J t-RSKO. Pri spomeniku se začenja planin-
ska pot, ki jo bomo opisali, označuje pa jo
osnovna slovenska markacija, bela pika in
rdeč krog. Marsikje je poleg te označbe do-
dana še številka XIV.
Puščica nas usmeri v severni konec vasi.
Prečkamo glavno cesto in gremo dalje proti
zahodu. Pred seboj vidimo cerkev
sv. Miklavža, v Polju ob Sotli. Kmalu smo
pri mlinu, kjer prečkamo Bučo in gremo
dalje v zaselek Spodnje Buče, ki pripada
vasi Vranska gorca. lOnalu se po valoviti
pokrajini pričnemo vzpenjati in pred seboj
zagledamo vas Buče. Spomnimo se, da je v
tem kraju doma Stanko Lorger, znani šport-
nik in večkratni državni prvak. Za nami je
slaba ura hoje. Na razpotju stoji staro zna-
menje (iz 1. 1872), za njim zavijemo levo
proti gozdu in gremo po obdelanem svetu
mimo kmetije na hribčku, od tam pa se
spustimo na cesto Prelasko-Buče. Pred njo
je spomenik z napisom: V SPOMIN BOR-
CEM XIV. DIVIZIJE, KI SO TUKAJ ME-
SECA FEBRUARJA 1944 IZVOJEVALI
POMEMBNO ZMAGO NAD KRUTIM SO-
VRAŽNIKOM. Prečkamo cesto in se napo-
timo navzdol čez potoček v Žeče pri Bučah.
Pot nas v zavoju vodi skozi vas proti zaho-
du, mimo Centrihove domačije na vršino
slemena, kjer južno pod Stucom stoji večja
Zmajškova kapela. Spuščamo se navzdol po
kolovozu v Klake, do razcepa poti, kjer kre-
nemo levo po vozni poti na severnem po-
bočju Vino gore (519 m) v Pilštajn. Gremo
skozi središče vasi, mimo pokopališča navz-
dol na glavno cesto. Smo v Starem trgu.
Gremo desno, po cesti proti Lesičnemu. V
steni nad cesto je spominska plošča: LE
VKUP, LE VKUP UBOGA GMAJNA... V
TEJ SOTESKI SE JE NA POTI S PLANI-
NE PRI SEVNICI USTAVIL ILIJA GRE-
GORIC S KMEČKO VOJSKO. V NOCi OD
7. NA 8. FEBRUAR 1573 JE DEL NJEGO-
VIH PUNTARJEV TABORIL V DOLINI,
DEL PA V TRGU PILŠTAJN.
7. FEBRUARJA 1944, 371 LET POZNE-
JE, SE JE SKOZI TE KRAJE PREBIJALA
LEGENDARNA XIV. UDARNA DIVIZI-
JA, KI JE PONESLA GUBCEV IN GRE-
GORICEV DUH PO VSEJ SLOVENSKI
ZEMLJI.
Za ta prijeten sprehod po tej malo znani
pokrajini smo porabili okoli 3 ure hoje. V
Lesručnem lahko počakamo avtobus in se
odpeljemo proti Celju. Ce nam pa hoje še ni
dovolj, se bomo odpravili naprej do planin-
ske koče na Bohorju. O tem pa naslednjič.
PLANINSKI KOTIČEK
1000. obiskovalec savinjske planinske
poti
SAVINJSKO PLANINSKO POT so od njene otvoritve,
ki je bila 15. oktobra 1972 pri planinskem domu na
Homu, do danes, prehodili tisočštirje planinci.
S pomočjo statistike lahko ugotovimo, da je pot letno v
povprečju prehodilo 83 planincev (najmanj 61, največ 114).
Od skupnega števila je 732 planincev Savinjskega MDO,
198 jih je iz ostalih PD po Sloveniji, 68 pa iz ostalega dela
Jugoslavije (iz Zagreba 6 PD s 54 udeleženci, iz Reke 4, iz
Beograda, Sarajeva, Varaždina in Travnika po 2 ter iz
Samoborja in Zadra 1.) Pot je prehodilo tudi 6 planincev iz
dveh PD v Avstriji. Največ pohodnikov je iz PD Zabuko-
vica 281, Celjska PD jih imajo 112, Polzela 82, Žalec 66
(med njimi 73-letni Albin Piki, ki je pot prehodil 7-krat),
Titovo Velenje 55, Prebold 42, še združeno Vransko-Tabor
23, Šentjur 19, liubljanska PD 63, mariborska 72 (med
njimi inž. Brako Ceh 12-krat).
Stoti pohodnik je bil Luka Kočar, petsto ti pokojni
Franci Kovač, 1000. pa je Stane Storman, ki je pot prehodil
11-krat in samo lani je bil na Gori Oljki 25-krat. Pravi, dajo
bo prehodil tudi ob luninem svitu, pa se mu bo morda še
kdo pridružil?
Pot je po sporočilih in pripombah še kar dobro urejena.
Tu in tam so še pomanjkljivosti. Tako so nam pri širitvi
ceste na Dobrovlje stari kolovoz, prvo povezavo z vršino,
zasuli s kamenjem. A na takšne stvari ob prelepem po-
gledu na dolino zelenega zlata kmalu pozabimo.
Vodnika, opisa poti, ni več, ker je pošel. Pripravljamo
novega, delo gre počasi od rok, ker je vse povezano z
ljubiteljstvom. Dnevnikov s skromno skico poti in podatki
o žigih je še dovolj. Dejstvo je, da je pot primerna za
pohodnike vseh starostnih stopenj in za vsak letni čas.
Posebno zanimiva je spomladi in jeseni, pa tudi zimske
idile ne velja zamuditi.
ŠTEFKA JORDAN
E6YU
Malce nora je bila misel, da bi šli na planinski izlet na
samega Novega leta dan. Tistim iz PD Celje, ki so se
odločili, ni bilo žal. Seme hrepenenja smo posejali že v
lanskem letu, ko smo šU na Linibarsko goro po Ciglarjevi
poti. To ime namreč nosi jugoslovanski del Evropske peš-
poti od Baltika do Jadrana (E 6).
Za začetek sezone v novem letu smo si izbrali del poti od
Turške vasi pri Slovenj Gradcu do Mozirja. Zaradi slabih
prometnih zvez smo morali na pot že ob šesti uri, v času ko
se za mnoge še ni končala silvestrska noč. E 6 poteka v
glavnem po sredogorju. Izogiba se visokih gora in bučnih
prometnih tokov. To smo kmalu začutili tudi mi, ko smo
se začeli vzpenjati proti grebenu Razborja, koder v glav-
nem poteka pot vse do Slemena. Razbor je stičišče še
nekaterih drugih poti (Šaleška in pot XIV.). Ciglarjevo pot
so uredili in jo vzdržujejo slovenski gozdarji. Pot je vzorno
urejena in opremljena, zelo domiselno in usklajeno z na-
ravo so urejena počivališča oziroma razgledišča. Kljub
temu je čutiti tudi »zob časa«, saj so nekateri deli poti, ki
so nekoč potekali po gozdnih kolovozih, danes speljani po
»urejenih« cestah.
Nekaterim udeležencem se je poznalo, da je za njimi
novoletna noč, nekaj pa nas je bilo, ki si nismo mogU kaj,
da se ne bi povzpeli na »Urško«. Zvečer so se moči izrav-
nale v Andrejevem domu.
Tudi naslednji dan nas je spremljalo lepo in toplo vreme.
Spomniti velja, da poteka pot od Slemena mimo Zlebnika,
kjer je bil na pragu hiše ubit pesnik in kulturnik XIV.
divizije, Kajuh. Naj ob koncu zapišem izjavo ene izmed
udeleženk, ki je dejala, da ni še nikoli tako lepo preživela
novoletnih praznikov. Planine vabijo - pridružite se nam!
JANEZ KOVACIC
Načrt sekcije za Izletništvo pri PD Celje
Konec decembra je sekcija za izletništvo pri PD Celje
pod predsedstvom Janeza Kovačiča sprejela program izle-
tov v letu 1984. Gre sicer le za okvirni letni načrt, ker bodo
vsak mesec sproti pripravili podroben mesečni načrt. Za-
gotovo pa bodo člani PD Celje in drugi planinci odhajali
konec vsakega tedna na krajši ali daljši, tudi večdnevni
izlet v slovenske planine in v gore bratskih republik (Vele-
bit, Makedonija) pa tudi v zamejstvo (Viš). Med izleti ima
sekcija v načrtu več zimskih vzponov in nekaj turnega
smučanja; konec tega meseca je npr. predviden zimski
tečaj na Okrešlju ali na Korošici.
G. G.
m. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JANUAR 198A
Na ovce moramo boli resno računati
Samo ¥ celjski občini bi lahko prireillll 50 ton ovčjega mesa
Ovce so poleg perutnine
najbolj številna vrsta do-
mačih živali. Razširjene so
po vsem svetu, kjer so pač
naravni pašniki in travniki,
reja ovac pa omogoča šte-
vilne koristi. Običajno sta
pomembna eden ali dva pri-
delka, drugo pa so le dobro-
došli stranski pridelki. Vol-
na predstavlja v ovčereji,
čeprav ohranja svojo veliko
vrednost kot surovina za
tekstil, v naših razmerah
kvečjemu do 10 odstotkov
skupnega prihodka.
Prireja ovčjega mesa je po
vsem svetu manjša, kot je
povpraševanje po njem. To
velja tudi za Evropo in Jugo-
slavijo in za Slovenijo, če bi
le znali pravilno seznaniti
potrošnike s tem, da je na
razpolago. Podobno velja za
ovčje mleko. Podnebne raz-
mere pri nas so ugodne in
primerne za ovčerejo, pred-
vsem pa si v prihodnosti
obetamo v Sloveniji največ
od prireje mesa in mleka,
medtem ko zaradi prevlažne-
ga vremena merino volne ne
moremo pridobiti. Z ople-
menjevanjem jezersko-sol-
čavske pasme z romanovsko
pa bomo lahko proizvajali
zanimivo grobo ovčje krzno.
Število ovac je v naši re-
publiki v zadnjih desetlet-
jih zelo nazadovalo: od
105.000 v letu 1955 na 25.000
v letu 1981. V resnici bi mo-
rali v Sloveniji rediti 700 do
800.000 ovac, da bi za pride-
lovanje hrane ohranili večji
del kmetijske zemlje, ki jo,
žal, marsikje opuščamo.
Za pospeševanje ovčereje
pa govore še nekatera dej-
stva. Govedoreja se umika s
težjih terenov, za njo pa osta-
ja prazen prostor, ne samo
brez živali, ampak tudi brez
ljudi. Odveč je poudarjati, da
ima ta prostor večstranski
pomen, če ostane naseljen.
Med temi je obrambni po-
men glavni, prisotna pa sta
še turistični in rekreativni,
naiavo varstveni, za nego
gozdov in podobno.
V Sloveniji je po rejskem
programu predvidena reja
oplemenjene jezersko-sol-
čavske ovce z ovco romanov-
ske pasme, ki je izredno plo- ^
dna in ima veliko dvojčkov '
in trojčkov. S tem bi -jezer-
sko-solčavska ovca pridobila
na plodnosti, paziti bi kazalo
posebej, da domača ovca ne
bi izgubila poliestričnost, to
je lastnost domače ovce, da
se mrha v kateremkoli let-
nem času.
Ko v celjski občini razmiš-
ljajo o oživitvi ovčereje vse
do leta 2000, ugotavljajo, da
bo ovčereja v glavnem
usmerjena v proizvodnjo
mesa, volna pa bo predstav-
V celjski občini nikoli ni
bilo veliko ovac. Po štetju iz
leta 1981 jih je manj kot
dvesto, od tega števila pa
strokovnjaki računajo, da
je za jagnenje godnih kakš-
nih 150 plemenic. Ce raču-
namo, da na hektar površi-
ne lahko odredimo 4 do 5
ovac, potem bi celjske ovce
za zimsko in letno prehrano
porabile največ do 30 hekta-
rov površin. Primernih po-
vršin pa je znatno več, tudi
do 300 hektarov.
Ijala le manjši del dohodka
rejcev. Po predvidevanjih
naj bi bila v letu 2000 tržna
proizvodnja naslednja: ovc
za zakol 150, kar predstavlja
9.750 kilogramov. 1.950 iag-
njet za zakol ali 38.500 kilo-
gramov, prav tako še 15 ov-
nov za zakol, kar je približno
1.200 kilogramov, volne pa
bi lahko imeli dobro tono.
Upoštevati pa kaže še kože,
Ici bi dobro služile krznar-
stvu in usnjarstvna.
Vsekakor pride na območ-
ju celjske občine ovčereja v
poštev le na obrobnih zemlji-
ščih, kjer se ne bi mogla
uspešno razvijati govedore-
ja. To pa so površine pod Pa-
škim Kozjakom in delno na
območju krajevne skupnosti
Svetina. Z ovčerejo bi izkori-
stili površine, ki jih ponava-
di zarašča gozd, trgu pa bi
ponudili znatne količine me-
sa, ki ga doslej niti ne pozna.
MITJA UMNIK
Razprave o liooperantskih
odnosih
V tem tednu so se v občini Šmarje pri Jelšah pri
čele javne razprave o kooperantskih odnosih v kme-
tijstvu. Organizirala jih je občinska konferenca SZDL:
Šmarje pri Jelšah oziroma njen svet za kmetijstvo,
skupaj s Kmetijskim, kombinatom Šmarje, TOK Koo-
peracija.
V torek je bila razprava v Rogatcu za krajevne skup-
nosti Donačka gora, Stojno selo, Dobovec in Rogatec,
danes je v Rogaški Slatini za krajevni skupnosti Roga-
ška Slatina in Kostrivnica, v torek 17. januarja bo javna
razprava v Šmarju pri Jelšah, v četrtek, 19. 1. v Pri-
stavi, v torek, 24. 1. v Podčetrtku, v četrtek 26. 1. v
Bistrici ob Sotli in v torek, 31. 1. v Kozjem.
Se bomo končno že naučili
obogatiti svoje mesne jedilnike?
v glavnem poznamo svinjske in goveje zrezke, pa
nekaj perutnine, seveda, če vse to uspemo sploh dobiti
v naših mesnicah, pri čemer so cene povsem samo-
stojno poglavje. Ljudje in strokovnjaki, ki znajo misliti
naprej, nas že lep čas opozarjajo, da ne znamo pridelati
in sploh jesti kunčjega, ribjega, ovčjega in še kakšnega
drugega mesa.
Pobrskali smo po nekaterih pisnih gradivih v Živi-
norejsko-veterinarskem zavodu, v sozdu Merx in Kme-
tijski zadrugi Celje ter na dan privlekli zanimive zapise
in podatke o možnostih, ki nam lahko popestrijo prav
kmalu ali v bližnji prihodnosti naše mesne jedilnike,
ali pa sploh zagotovijo za zdravo prehrano dovolj ve-
like količine živalskih beljakovin.
V nekaj nadaljevanjih se bomo spoznali z razmišlja-
nji v celjski občini, namenjenim ovčereji, kunčereji,
ribogojstvu in še čem.
UM
V toženlu ni izhoda iz težav
Zaradi nove politike
obrestnih mer, je bil šent-
jurski Kmetijski kombinat
prisiljen sprejeti stabiliza-
cijski program. Delavci
kombinata so ugotovili, da
nima smisla tožiti in da je
treba poiskati notranje re-
zerve.
Obresti so zaenkrat zamrz-
njene in se gibljejo od 16 do
35 odstotkov. Ce bi pri tem
ostalo, bi znašal izpad do-
hodka ob koncu leta trideset
milijonov. Toda po napove-
dih bo najmanjša obrestna
mera znašala 22,5 odstotka,
kar pa pomeni primanjkljaj
v višini šestdeset milijonov.
Stabilizacijski program
predvideva takšno poveča-
nje proizvodnje, ki bo maksi-
malno izkoristilo obstoječe
kapacitete. Z večjo proizvod-
njo živinske krme bodo in-
tenzivnejše izrabili zemlji-
šča. S silažno koruzo bodo
posejali 400 hektarov, s ko-
ruzo za zrnje pa 900 hektarov
zemljišč. V zasebnem sektor-
ju bodo usposobili hleve za
pitanje okoli 300 telet. Letno
proizvodnjo pujskov bodo
povečali za najmanj 1500 ko-
madov. Poleg tega bodo po-
večali obseg proizvodnje
vrtnin, jagodičevja in lešni-
kov. V klavnici pa bodo po-
večali obseg predelave na
600 ton in zagotovili klanje
za približno 5500 goved in
6000 svinj. To je le nekaj na-
log, ki si jih je zadal kombi-
nat s stabilizacijskim progra-
mom. Pomembno pri tem je
to, da so za vse naloge zadol-
žili konkretne nosilce, ki bo-
do za uspeh ali neuspeh tudi
odgovarjali.
Kombinat si prizadeva tu-
di na področju inovacij in te-
hnoloških izboljšav. Ker
med delavci za inovacije ni
pravega zanimanja, so sami
predlagali 24 izboljšav. Odlo-
čili so se še za zmanjšanje
režijskih stroškov, ki so še
vedno preveliki.
V. E.
Kunčja farma nekaterim smrdi
Ivan Šuligoj iz Jagnjenice
bi rad pričel z gradnjo kunčje
farme, pa ne more, ker neka-
terim farma smrdi.
Ivan SuHgoj je dobil dovolje-
nje krajevne skupnosti, na
podlagi mnenja centra za so-
cialno medicino in higieno iz
Celja je dobil tudi lokacijsko
dovoljenje, banka mu je odo-
brila kredit dva milijona dinar-
jev, vso podporo ima tudi v
kmetijski zadrugi Laško, kate-
re kooperant bo z bodočo far-
mo, kjer bo pričel rejo s dve-
stotimi samicami. Zataknilo
pa se je pri gradbenem dovo-
ljenju. ^
Farma bi bila oddaljena od
papirniškega bazena le 80 me-
trov in se v Papirnici bojijo, da
bo vonj s f eirme motil kopalce.
Ivan Šuligoj upa, da si bodo
papimičarii v kratkem šli ogle-
dat farmo v Rimskih toplicah
in se prepričali, da smrad le ni
tako hud, (če ga sploh kaj je),
kot si to mislijo nekateri
preobčutljivi px)Scimezniki.
»Mogoče sem se nekoliko
iy^na^, ko sem pričel kopati
jamo za temelje,« samokritič-
no meni Ivan. Vendar se je za-
našal na mnenje centra, ki je
upoštevalo tudi  oddaljenost
farme od bazena.
Ivanov primer je eden nered-
kih, kako mlademu človeku,
željnega dela, lahko v trenutku
zapletemo načrte in narušimo
zagnanost, s katero se je odlo-
čil uresničiti svoj življenjski
cilj.
Star je 30 let. Končal je po-
klicno gradbeno šolo in se za-
poslil v papirnici. Doma ima
nekaj zemlje, vendar ta ne za-
došča za intenzivno kmetova-
nje. Zato se je odločil za kunče-
rejo, ker je to industrijska pro-
izvodnja in ni odvisna od ob-
delovalnih površin. Zato se je
tudi zaposlil na farmi kuncev v
RimskUi toplicah, kjer se
uspKjsablja za bodočega far-
marja.
Upajmo le, da bodo v papir-
nici temu mlademu človeku
dali dovoljenje, da bo čim prej
nadaljeval z gradnjo, kajti vre-
dnost kredita se lahko zaradi
nenehnih podražitev materia-
lov močno zmanjša.
VVE
Gospodarno kmetovanje
Piše Franc Potočnik, HIpL kmet. Inž.
Krmni obrok za krave molznice (4)
Na gospodarstvih, kjer krmno bazo predstavlja tra\Tiati svet, naj bi bila v
zimskem obdobju osnovna krma kvalitetna travna silaža. Seveda pa moramo v
krmni obrok za krave molznice iz fizioloških razlogov vključevati vsaj še 3-5
kilogramov sena.
Krmni obrok IV zadošča pri 600 kilogramski kravi za proizvodnjo okoli 12
litrov mleka dnevno. Pokrite so potrebe po energiji in beljakovinah. Ce želimo
doseči višjo proizvodnjo, moramo obrok dopolniti s krmilom, ki ima beljakovinsko
razmerje okoli 1:4,6. Takšno je krmilo za krave molznice z 16-18% surovih beljako-
vin. Ob dodajanju koruznega zdroba bi morali vključiti v obrok tudi nekaj UREE
in več mineralne mešanice, ker sicer potrebe po beljakovinah ne bi bile pokrite.
V krmni obrok IV lahko dodamo še največ 3 kilograme koncentrata, kajti v
nasprotnem primeru bi se zmanjšala konzumacija osnovne krme.
12. JANUAR 1984
NOVI TEDMK - STRAN 11
Barvno čudo
Da živi v Zrečah Ivan
Srekl, ki se med drugim uk-
varja tudi z izdelovanjem
oklepov, kakršne so v sred-
njem veku nosili vitezi, vam
rad verjamem. Ni mi pa po-
polnoma jasno, kako je mo-
gel njegov sin Jože oblečen v
ta srednjeveški oklep, zajez-
diti VRANCA, ko si je ven-
dar njegov oče v ta namen
izposodil BELEGA konja. V
svojih devetinsedemdesetih
letih sem videl že marsikaj,
belega vranca pa še ne. Mate-
ji Podjed je najbrž malo
»spodrsnilo«, pa nič zato. Ce
ne bo kaj hujšega, bo še kar
FRANC MOHORIC,
Vitanje
Uredništvo: Spodrsnilo je,
spodrsnilo.
Srečo rabim
Sem invalidski upokoje-
nec, rojen 1903 in berem vaš
tednik že drugo desetletje. Z
veseljem pošiljam kupon za
novoletno nagradno igro, z
upanjem, da boste pri bobnu
držali pesti, da bi dobil 10
pišk, 50 kilogramov krmila
in 100 jajc.
To so dobra darila za star-
čka. Srčno bi se' nasmejal,
kot se rad smejim mlajšim
osemdesetletni možakar, ka-
dar mi dajo povod za smeh.
Za dolgo življenje vam vsak
dan priporočam smeh, zmer-
no življenje, posebej pri jedi
in pijači. Tudi cigarete na
starost škodujejo. Jaz sem
nehal kaditi pred nekaj me-
seci. Zdaj ližem bonbone s
čemer pozabim na cigarete.
FRANC SORCAN
Uredništvo:
Hvala za dober nasvet za
dolgo življenje, veliko sme-
ha in dobre volje v Jetu
1984. Pri bobnu smo sicer
res držali pesti, a kaj, ko je
sreča opoteča.
Naše srečanje
Kot marsikje drugod smo
se tudi pri Izletniku ob kon-
cu leta sestali upokojenci.
Povabilu kolektiva se nas je
odzvalo precej, predvsem z
željo, da se nekdanji sodelav-
ci spet vidimo in pogovori-
mo. Ogledali smo si novo-
zgrajene prostore za vzdrže-
vanje ter obnovo avtobusnih
karoserij. To je nedvomno
velik prispevek za izboljšan
in varnejši potniški promet,
predvsem pa so izboljšani
delovni pogoji zaposlenih.
Za ta napredek prisrčno če-
stitamo.
Predstavniki Izletnika in
družbenopolitičnih organi-
zacij so nam na kratko orisali
težave in uspehe v minulem
letu. Razvoj podjetja je tako
neverjeten, da temu že težko
sledimo. Najbolj pa nas je
presenetila skrb in trud go-
stiteljev, da smo se na sreča-
nju počutili tako prijetno in
domače. Zato zaslužijo vso
našo zahvalo in priznanje.
V novem letu želimo vsem
članom kolektiva Izletnik
Celje veliko sreče in uspe-
hov, predvsem pa zdra\'ja.
Želimo, da bi tudi v prihod-
nje vladal v naši domovini in
po celem svetu mir.
IGNAC PRIMC,
Celje
Razveseiiii so
nas
Oskrbovanci Doma upo-
kojencev v Celju se zahvalju-
jemo tovarišici Jelici Cesa-
rek in ostalim, ki so pripravi-
li prijeten večer ob zaklju-
čku leta 1983. Zalivala pa ve-
lja tudi vsem nastopajočim.
Večer se je pričel z obdari-
tvijo oskrbovancev, kar je
povzročilo veselo razpolože-
nje. Zatem sta nastopila
igralca SLG Celje Nada Bo-
žičeva in Miro Podjed. Ra-
zveselili so nas tudi učenci
prvega razreda osnovne šole.
Tudi sami smo pripravili del
sporeda. NastopU je mešani
pevski zbor Doma, ki ga vodi
Jelica Cesarek. Jože Baver,
Alojz Jošt in Ivanka Zdovc
so izvedli skeč Mumija, skeč
Na vlaku pa Jožica Ves,
Ivanka Zdovc, Angela
Trbovc in Alojz Jošt. Vse-
skozi je veselo raztegovai
harmoniko Franc Vidmar.
Večer je minil v prelepem
razpoloženju.
FRANC FLERE,
Celje
Hvaia za pomoč
30. novembra lani se nam
je ob 22. uri in 30 minut pri-
petila prometna nezgoda, ko
smo v močnem sneženju zdr-
seli s ceste na ovinku v Bu-
čah štev. 3 pri Kozjem. Kma-
lu zatem je pripeljal za nami
rdeč avto, Zastava 101 s celj-
sko registracijo, a si žal šte-
vilke nismo zapomnili. V av-
tu je bil mlad par, ki je takoj,
brez obotavljanja priskočil
na pomoč meni in mojima
dve in pet let starima otroko-
ma. Medtem je namreč mož
odšel po pomoč v vas, kjer je
našel zelo ljubezniva vašča-
na, bila sta tast in zet, ki sta
tudi takoj priskočila na po-
moč. Vsi skupaj so pomaga-
li, da smo avto dvignili in s
pomočjo traktorja potegnili
na cesto. Potem smo Icihko
nadaljevali pot proti Ljublja-
ni in t j a,tudi srečno prispeli.
Najlepše se zahvaljujemo tu-
di za ponujeno prenočišče.
Spet je prišel v veljavo sta-
ri rek, da prijatelja spoznaš v
nesreči.
Tovarišicam, ki stanujejo v
hiši številka 3 sporočamo, da
se, v koliko smo na njihovem
zemljišču povzročili gmotno
škodo, javijo na naš naslov.
Se enkrat se najlepše zah-
valjujemo vsem, obenem pa
tem nesebičnim ljudem, ki
niti niso hteli ničesar za po-
vračilo škode želimo srečno
in zdravo novo leto ter varno
vožnjo. BRANKA GRIL,
Kidričeva 15 a
Ljubljana
Veselo
silvestrovanje
Novoletnih prsiznikov se
veselimo vsi, otroci in odra-
sli. Vsak pričakuje kaj od
svojih najdražjih in prijate-
ljev. Ce že darila ne, pa vsaj
toplo besedo in željo.
Pred Novim letom so pov-
sod razne kulturne priredi-
tve, dedek Mraz potuje z da-
rili. Tudi v Domu upokojen-
cev v Šmarju pri Jelšah so
imeli 30 decembra kulturno
prireditev, ki jo je s prihod-
om popestril še dedek Mraz.
Nastopila je folklorna skupi-
na in ansambel iz Rogaške
Slatine. Dekleta in fantje v
nauodnih nošah so plesali in
peli, ansambel je zapel nekaj
zelo lepih pesmi. Celo medi-
cinska sestra Tanja se je opo-
gumila in zapela tri p)esmi.
Na koncu prireditve so za-
plesali še delavci doma, de-
dek Mraz pa je oskrbovance
doma obdaril.
Čeprav ne živim v domu,
sem se te prireditve udeleži-
la tudi jaz, ki sem vsako-
dnevni gost v domu že od
leta 1977. Tu sem vsak dan
na kosilu in imam že »domo-
vinsko pravico«. Med prire-
ditvijo sem opazovala obraze
oskrbovancev. Mnogim so
od veselja in začudenja žare-
le oči.Nekateri so se najbrž
spomnili na svoja mlada leta,
ko so tudi sami kje zaplesali
in zapeli, bili zaljubljeni, po-
ročeni. Sedaj pa so v toplem
skupnem domu, kjer delavci
doma zanje lepo skrbijo.
Uprava doma organizira
ob pomembnih praznikih
kulturne prireditve in tudi
kosilo je takrat praznično.
Želim, da bi se v novem
letu oskrbovancem uresniči-
le vse skrite želje, delavcem
doma pa želim veliko delav-
nih uspehov.
MARIJA RATEJ,
Šmarje pri Jelšah
RTV delavnica Košir
Mariborska 14
obvešča cenjene stranke o
spremembi delovnega
časa.
Od ponedeljka do petka je
odprto od 7.30-12. ure in
od 15. do 19. ure. Sobota
od 7.30-13. ure. Telefon
26-157.
POZD LESKOŠEK
splošno steklarstvo
Zidanškova 17
Celje
razpisuje prosto delovno
mesto
pomožna dela pri
uokvirjenju slik in
čiščenje delovnih
prostorov
Delovni čas od 8. do 16.
ure.
Začetni OD okoli 12.000,00
din.
Kandidatke morajo izpol-
njevati naslednje pogoje:
- da ima končano osem-
letko
- da ima bivališče v Celju
Delovno razmerje se sklene
za nedoločen čas.
Prijave naj kandidatke pri-
nesejo osebno na upravo
POZD LESKOŠEK, Zidan-
škova 17, splošno steklar-
stvo Celje, od 7.-9. ure vsak
dan od 17.XJto2JI. I,ja84.
LJUBITELJI ŠPORTA IN REKREACIJE,
VABUENI!
- bazen      odprt vsak dan od i .00-20.00
temperatura vode:
veliki bazen 27 st. Celzija
mali bazen 29 st. Celzija
temperatura zraka 30 st. Celzija
- kegljišče   odprto vsak dan od 12.00-15.00
možno kegljati na žetone
od 15.00-20.00 - kegljanje na pogodbe
v soboto in nedeljo kegljanje na žetone
kadar ni tekmovanj
- savna      vsak dan od 15.00-21.00
sobota in nedelja od 14.00-20.00
NOVOST: možen izhod na snežno poljano
UUBITEUI DISCO GLASBE
vsak petek, sobota od 20.00-01.00 za žene in dekleta
VSTOP PROST!
vsako nedeljo - DISCO MATINEJA od 17.00-21.00
V petek, 20. Januarja ob 19.30 uri -
KONCERTZDRAVKA ČOUČA z gosti
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko glodalliče Celje
Četrtek, 12. jan. ob 10.; Denis Poniž: SKOF TOMA2
HREN. Zaključena predstava za Gostinsko šolo.
Ob 17.: Denis Poniž: SKOF TOMA2 HREN. 4. šolski
abonma in izven.
Petek, 13. jan. ob 13.: PubUj Terencij Afričan: EVNUH.
Abonma tehniška šola.
Ob 18.: Publij Terencij Afričan: EVNUH. Abonma La-
ško in izven.
Sobota, 14. jan. ob 10.: Denis Poniž: SKOF TOMAŽ
HREN. 5. šolski abonma in izven.
Torek, 17. jan. ob 15.30: Denis Poniž: SKOF TOMAŽ
HREN. 1. šolski abonma in izven.
Kulturni dom Šentjur
v dvorani kulturnega doma bo v petek, torej jutri ob 11.
uri predstava za učence osnovne šole Šentjur in otroke
otroškega vrtca iz Šentjurja. Ogledali si bodo mladinsko
igro Volk in sedem Kozličev, ki jo bodo uprizorili člani
mladinske gledališke skupine Amaterskega gledališča Ze-
lezar Celje - Store.
Zvečer ob 19. uri pa bo v kulturnem domu predstava
Velimira Stojanoviča: Ni človek, kdor ne umre. Predsta-
vila se bo gledališka skupina Amaterskega gledališča Zele-
zar Celje - Store.
Kulturni dom Store
v kulturnem domu v Storah bo v soboto, 14. januaria ob
19. uri gostovala gledališka skupina delavsko prosvetnega
društva Svoboda Zagrad Celje. Predstavili se bodo s Kref-
tovo Veliko puntarijo Matije Gubca.
Kulturni dom Gorica pri Slivnici
v nedeljo, 15. januarja ob 19. uri bo v kulturnem domu
predstava Velimira Stojanoviča Ni človek, kdor ne umre,
ki jo bodo izvedli čleini gledališke skupine Amaterskega
gledališča Zelezar Celje - Store.
Ze popoldan istega dne pa si bodo lahko otroci ogledali
mladinsko igro Volk in sedem kozličev, s katero se bo
predstavila mladinska skupina amaterskega gledališča Ze-
lezar.
Khib kulturnih delavcev Ivan Cankar
Celje
v prostorih kluba kulturnih delavcev Ivcin Cankar na
Tomšičevem trgu bo danes ob 18. Uri srečanje z Andresom
Valdesom, utemeljiteljem slovenske pantomime. Srečanje
je zamišljeno kot delovni pogovor, mojster pantomime pa
bo večer popestril z bogatimi izkušnjami na področju pan-
tomime.
Dom kulture Titovo Velenje
v dvorani doma kulture bo jutri gostovala Opera iz
Maribora. Ogledali si boste lahko Offenbachovo opero
Hoffmannove pripovedke, predstava pa bo ob 16.30 uri.
Pevci mariborske Opere pa bodo s Hoffmannovimi pri-
povedkami Jacquesa Offenbacha gostovali v Titovem Ve-
lenju tudi v soboto, 14. januarja ob 19.30 uri.
Strelski dom Mala Breza nad Laškim
v strelskem domu v Mali Brezi bo v nedeljo, 15. januarja
ob 15. uri nastopila gledališka skupina kulturno umetni-
škega društva Pivovarne Laško. Izvedli bodo delo Valen-
tina Petroviča-Katajeva, Dan oddiha.
Likovni salon
V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava slikarskih
del mariborskih umetnikov. Na razstavi se predstavlja
osem avtorjev, razstavo pa si boste lahko ogledali do so-
bote, 14. januarja.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V Razstavnem salonu je odprta razstava akademskega
slikarja Milana Lorenčaka. Ogled razstave so podaljšali do
3. februaria.
Avla poslovnega centra GIP Ingrad
Celje
V avli poslovnega centra Ingrad na Lavi razstavlja cikel
novih grafik Jože Horvat-Jaki iz Nazarij. Razstavo si lahko
ogledate do konca tega tedna.
Kniižnica Edvarda Kardelja
V avli knjižnice Ekivarda Kardelja na Muzejskem trgu je
odprta razstava z naslovom Zimski športi. Razstavo si
lahko ogledate vsak dan v času, ko knjižnica posluje za
bralce in sicer do 25. jeinuarja.
Pokrajinski muzej
V Pokrajinskem muzeju je odprta razstava antičnih
fresk. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9. do 12. ure,
ob sredah tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure,
razstava pa je za obiskovalce zaprta ob pMjnedeljkih.
Kino Vojnik
V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 15.
januarja ob 17. in 19.30 uri francosko komedijo Ne daines
zvečer, draga.
Avla Razvojnega centra
V avM Razvojnega centra je odprta razstava slikaria Ju-
reta Sarlaha, ogledali pa si jo boste lahko še ves prihodnji
teden.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Zakaj usoda vstopi,
ne da bi potrkala
SkokO¥lma nI bilo usojeno pestovatL A želita si Hečka.
Nenavadno, kar nekam skrivnostno je bilo
videti pisemce, ki ga je lani prejel naš urednik.
Le kaj se skriva za temi okornimi in poševnimi
črkami skopih besed, smo se vprašali. Bese-
dilo je bilo jasno: nekdo iz okolice Vitanja želi
posvojiti dečka, več kot štirinajst let ne sme
imeti, mora pa imeti veselje do dela na kn e«^;
tiji. I
Oboroženi s temi skopimi
podatki in z dobršno mero
radovednosti, smo se odpra-
vili po sledi pisma, ki ga je
napisal Karel Skok, doma iz
Hudinje 48, ki spada pod vi-
tanjsko pošto. Na krajevnem
uradu v Vitanju so nam bili
še kako dobrodošli podatki o
tem, kjer sploh je vas Hudi-
nja. »Levo krenite, nato pri
cerkvi desno, pa v križišču
zopet desno, pa čez mostiček
zapeljite, potem pa kar po
cesti ob gozdu, nimate kam
zgrešiti, pa ste pri predzadnji
kmetiji. Tam pustite avto in
se nato peš odpravite do
Skokovih.« Tako nekako
nam je povedala prijazna to-
varišica na - krajevnem
uradu.
Presenečenje
In res smo prispeli do cilja.
Znašli smo se visoko, še ma-
lo višje je menda že Rogla. V
dolini je bilo še razmeroma
toplo, tu gori pa so bila tla
prekrita s tanko odejo zmr-
zali. Na začetku lanskega de-
cembra je bilo.
Komajda smo verjeli, da je
to res domačija Skokovih.
Pričakovali smo vegasto, s
salmo pokrito streho, bajto s
propadajočimi gospodarski-
mi poslopji. Zraven bi, ja-
pak, sodil še na verigo pri-
klenjen sestradan in premra-
žen cucek. Nismo grafologi,
tudi pravi psihologi ne, a pi-
smo nas je opozarjalo na hu-
do revščino, bržčas zaradi al-
koholnega blagoslova, ali pa
na sila nizko stopnjo pameti
pišočega.
Našli pa smo prijetno hri-
bovsko domačijo. Hiša ima
pravo streho. Stene pa so le-
po obdane z lesom. Okrog hi-
še je red, stopnice do vho-
dnih dveri so pometene.
Vstopimo, ker nas nihče ne
sliši. Le kdo bi tu gori zakle-
pal vrata.
Srečanje
Začuden nad nenavadnim
in nenapovedanim obiskom
nas pozdravi Karel Skok. Ne
vstane, niti ne vpraša, po kaj
smo prišli, zato ga takoj spo-
mnimo na pisemce, ki ga je
poslal našemu uredniku.
Kot da je pozabil nanj, se ob-
naša neprizadeto. Drug dru-
gega opazujemo, v stiski m^
drujemo o dolgi poti, pa o
snegu, ki ga pri nas v dolini
še ni. V Vitanju smo izvedeli,
da ima Karel ženo. Pa ga
vprašamo, če je doma. Da je
šla peš v dolino, k maši, in da
je danes ravno Marije Device
dan, pove. Na štedilniku na
drva nekaj hudo vre. Karel
kuha kosilo, zase in za svojo
ženo.
Pa vprašamo kar narav-
nost, kajti ledena gora med
Karlom in nami se prepočasi
tali. »Fanta bi res posvojil.
Slovenec naj bi bil, s konča-
nim osemletnim šolanjem.
Potrebujeva ga za delo na
kmetiji, ker sama ne zmore-
va vsega. Prav nič hudo bi
mu ne bilo pri nas. Imel bi
svojo posteljo, dobro hrano.
Tudi v šolo, recimo kmetij-
sko, bi se lahko vpisal. Bi ga
že nekako šolala, saj nama
ne gre slabo,« pripoveduje.
Ledena pregrada med neimi
pa postaja vse tanjša.
Nesreča
Devetintridesetletnemu
Karlu Skoku in njegovi de-
set let mlajši ženi ni bilo uso-
jeno pestovati. Leta so tekla
in za sabo pustila še 7.adnjo
trohico upanja. Pa bi življe-
nje lahko kar lepo teklo da-
lje, če bi se Karel lansko je-
sen ne bil hudo poškodoval.
Stroj, ki se je zvalil nanj, mu
je poškodoval rebra. Pri
zdravniku je poiskal le naj-
nujnejšo pomoč, nato pa ča-
kal, da se mu bodo rebra kar
sama pozdravila in prav za-
rasla. Bilo pa je vedno huje.
Danes komajda še vstane in
počasi krevsa po hiši. Za tež-
je delo ni več sposoben. Tudi
žena ni pri pravem zdravju.
Težka bolezen v mladih letih
jo je krepko ošinila in zazna-
movala. Kljub temu pa je
njena posoda v kuhinjskii
omaricah lepo zložena, tla so
snažna, miza v izbi pokrita z
vezanim prtom, postelje
skrbno postlane.
Lani, ko je bil Karel še pri
močeh, sta sprešala pol tone
grozdja in skoraj toliko ja-
bolk, v hlevu pa še vedno
redita tri telice, kravo in svi-
njo. Od osmih hektarov zem-
lje, ki jo imata, je največ goz-
da, pridelata pa še nekaj ječ-
mena in pšenice. Lani je šlo,
letos pa ne bo več, kajti Ka-
rel se dobro zaveda, da krep-
ko ne bo mogel nikoli več
hoditi, kaj šele trdo delati za
vsakdanji kruh: sekati in ža-
gati drevje, ga vlačiti iz bo-
ste, streči živini, na zimo pra-
šiča zaklati in še marsikaj
drugega. Življenje tam viso-
ko gori pod Roglo ni lahko.
Tudi pozimi ne, ko je dela
resda veliko manj, je pa
snežna odeja tako debela, da
se le stežka pride do najbliž-
jega soseda, kaj šele v do-
lino.
Zato bi Karel rad posvojil
dečka. Da bi šel na pomlad v
hosto, pa v hlev in na njivo.
Skrinja je polna mesa in klo-
bas, kašča polna moke, klet
vina. Zanj sta z ženo že izbra-
la posteljo. Dečka pa ni in ga
najbrž nikoli ne bo. Se tako
huda revščina in nesreča ga
najbrž ne bi mogli prignati
tja gor pod oblake, kjer se da
žveti samo, če ta svet nosiš v
sebi od rojstva.
MARJELA AGRE2
Foto: EDI MASNEC
Soseda Fanika Pogorevc dobro
do Skokovih. »Oba sta pridna i
imata in dobro 'gospodarita. Ne
bo naprej, saj Karel vsega ne i
Stalne pomoči sta potrebna, i
občasno lahko kaj postorimo, i
sami preveč dela«, nam je pov
povratkom v dolino.
Poštar Stanislav Pere se
ne izogiba zasneženih poti
Najsi bo dan sončen, deže-
ven ali snežen - ko se kazal-
ci na uri pomaknejo proti
osmi zjutraj, se izza velikih
vfat celjske pošte vsujejo
na ulico poštarji. Na mope-
dih, kolesih ali kar peš, vsi
pa z velikimi torbami na ra-
mah. Potem se razkropijo
vsak na svojo stran, v svoje
naselje, ulice... Med njimi
je tudi Stanislav Pere. V Tr-
novlje gre. Kolikič, še sam
ne ve. Deset let že razna^
pošto v tistem koncu.
»Pošti sem se zapisal pred
trinajstimi leti. To je težak
poklic, a tudi lep. Ne bi ga
zamenjal za kaj drugega,«
pravi Stane, ki si bo v teh
dneh, tako kot njegovi kole-
gi, komajda oddahnil po ve-
liki novpletni gneči.
»Novo leto je pa za nas, po-
štarje, res naporno. Nikoli
med letom se ne nabere toli-
ko pošte kot v tem čeisu. Se-
veda, za Novo leto se spo-
mnimo vseh sorodnikov, pri-
jateljev in znancev, tudi ti-
stih, ki jim med letom nikoli
ne pišemo. Ampak, na to
smo že pripravljeni. Pošto
pač moramo razdeliti, tudi
če zato pridemo kakšen dan
šele v temi domov.«
Poti, po katerih Stane s
svojim mopedom razvaža
pošto, so zdaj zasnežene.
Kaj pa psi?
»O, ti so pa jezni na poštar-
je. Ne vem, zakaj. Mogoče za-
radi uniforme ali pa zaradi
velike torbe, ki jo nosimo.
Nekajkrat sem komaj odne-
sel celo kožo. Pa kaj bi se
jezil zaradi tega. 2ival ima
pač svojo pamet.«
V desetih letih človek do-
dobra spozna ljudi, s kateri-
mi se vsak dan srečuje.
»To pa to. Svoje stranke
res dobro poznam. Pa tudi
razumemo se. Nisem prepir-
ljive sorte in rad jim ustre-
žem, če le morem. Veliko-
krat le s težavo najdem kakš-
nega naslovnika. Veste, Tr-
novlje so tak kraj, kjer je ve-
liko enakih priirnkov - in če
ni naslov natančno napisan,
se težko znajdem. A se po-
trudim kolikor morem, da
pride pošta v prave roke.«
Kdo pa najteže čaka ]
štarja?
»Mlada dekleta, ki im
fante pri vojakih. Ta so r
bolj nestrpna. Ce jih vid
da čakajo, jim že od da
zakličem, da je prišla pošt
»V vsakem vremenu i
ramo na pot. Najtd^e je
nas med delom presei
dež, ko nismo priprav Ij
nanj. Slabo vreme je pa t
edino, kar me moti pri i
jem poklicu. Drugih te
nimam.«
Okrog enih popoldne c
rišče za poštno zgradbo 2
va oživi. S praznimi torb
se vračajo poštarji z v
koncev. Kakšen dan f
kakšen dan pozneje,
obračun naredijo in dele
dan je končan.
Ali res?
Ne, za Stanislava Pero
ne. Doma, na kmetiji, ga
ka še delo do trde teme.
NADA KU^
Stanislav Pere - Tmoveljčani ga dobro poznajo, sajjii
deset let prinaša dobre in slabe novice v svoji pošta
torbi.

NOVI TEDNIK - STRAN 13
Slika brez ustreznega okvirja le mrtva
Oče, slikar. In sin, ki zna umetnine Imeni ttw uokviriti, se odlično donolnluieta.
Ko smo se ustavili v Etobriši vasi 3 med Petrovčami in
Novim Celjem, je bilo vreme podobno pozni, turobni je-
seni. Njive so bile vlažne, po njih so se sprehajale izgub-
ljene kure, nad njimi se je vlekla težka megla, da je zakrila
lep pogled na še stoječe savinjske kozolce in kmečke hiše.
Topleje smo se počutili, ko smo si segli v roke s tempera-
mentnim in vedno nasmejanim Adijem Arzenškom: »Lepa
je ta pokrajina in tudi tu, na podeželju, se dajo delati lepe
stvari. Zdaj vedo že tudi drugod, da ni vse samo mesto.«
Takoj zatem nas Adi pope-
lje v »staro« hišo, kajti na
obisk smo pravzaprav prišli
k njegovemu sinu Matjažu,
ki je po vrsti let pripravljanja
odprl samostojno obrtno de-
lavnico za izdelovanje okvir-
jev. »Vse skupaj smo uredili
v hiši, kjer smo prej živeli.
Ohranili smo staro in dopol-
nili z novim,« navdušen pri-
poveduje oče Adi in večkrat
doda: »Matjaž, pokaži jim,
kaj imaš, kaj in kako delaš.«
Gremo skozi tri prostore,
ki so delavnice, v kateri na-
rejena slika dobi dokončno
podobo. Polnijo jih sodobni
stroji, številni okvirji in ma-
teriali za te okvirje. Na ste-
nah je majhna razstava li-
kovnih del znanih mož. Naj-
več je seveda del Matjaževe-
ga očeta Adija. Vse pa je či-
sto kot v apoteki, izpod stro-
pa prihaja prijetna, umirjena
glasba. Med vsem tem se
preizkušeno suče Matjaž v
belem, čistem plašču.
Ko zaokrožimo obhod, pri-
demo do manjšega prostora.
»Tu bomo kasneje naredili
manjši bife za stranke, ki nas
bodo obiskovale. Na steni
bodo slike, tako da bo njiho-
vo čakanje ob kavici prijet-
nejše,« razlaga Adi ter nas
zatem povabi v svojo novo
hišo, ki je od stare oddaljena
le nekaj deset metrov. Gre-
mo mimo Cetkovičeve
skulpture, ki je vsa črna lezla
iz sive in mokre megle ter
pridemo v notranjost Adije-
vega sveta. Galerija. Izstopa-
jo odlična lesena dela velike-
ga Napotnika, tapiserije, sli-
ke v vseh tehnikah. Največ
je del sodobnih likovnih
ustvarjalcev.
Les, ki se ne »piga«
Matjaž je pravi mojster za
izdelovanje okvirjev. Opravil
je tudi enoletno prakso v
Švici, sicer pa že dalj časa
spremlja očeta na razstavah
doma in v tujini, kjer mu po-
stavi razstavo, priskrbi ok-
virje. »Za okvirje je potreben
les, ki miruje, ki se ne »pi-
ga«. Najboljši je afriški les
(mahagonij, samba), ki je mi-
ren in ne pride do poškodbe.
Od domačih pa topol, jelša in
češnja. Važna je celota, da
gre okvir v sliko in obratno.
Prehod mora biti lep. Tudi
slabo ali^poprečno sliko lah-
ko z okvirjem dopolniš ali ji
vzameš kvaliteto. Moraš biti
mojster za okvirje. Trenutno
delam okoli 22 vrst okvirjev,
veliko eksperimentiram in
že lahko naredim vse po želji
tistega, ki okvir potrebuje.
In svetovati moram znati,
kajti ljudje si včasih želijo
takšne okvirje, ki sploh ne
sodijo k sUki. Jih pa je težko
prepričati, ker mislijo, da
imajo prav. Po poklicu sem
strojni tehnik, vendar me ta
svet bolj privlači. Dinamičen
je, vedno je nekaj novega. V
Švici sem se učil pri enem
mojstru okvirjanja, pri dru-
gem zlatenja in bom zlatil tu-
di sam. Za ta posel me je
navdušil oče.
Oče mi sploh izredno veli-
ko koristnega svetuje. Prišlo
je že do tega, da sva se pri
kakšni stvari sprla, kajti on
je zahteval drugačen okvir,
kot sem ga jaz predlagal. Na
koncu pa vedno prideva do
sporazuma in dobrega za-
Idjučka.«
»Vedno sem bil pristaš
profesionalnosti. Ce začneš z
nekim delom, ga moraš
opravljati v najboljši možni
meri, popuščanja ni. To velja
tudi za okvirjanje,« doda Adi
in Matjaž nadaljuje. »Zaen-
krat z materiali ni problem,
žal pa je kvaliteta slaba in
dvomljiva, ni vedno naj-
boljša.«
Vsak umetnik raiil
preiiali
Adi trenutno razstavlja 54
del v Linchensteinu. Prihod-
nje leto bo v okviru celjske-
ga likovnega pododbora raz-
stavljal oktobra v Rotovžu v
Mariboru in novembra na sa-
mostojni razstavi v Likov-
nem salonu v Celju. »Odločil
sem se, da bom odslej pri-
pravil največ po dve razstavi
na leto. Ko delam, delam tu-
di po dva meseca vse dopol-
dneve skupaj, nepretrgano.
Potem je razstava, ki te vrže
za nekaj časa iz ritma in tež-
ko se je vanj vrniti. Vsak
umetnik rabi predah, da na-
polni »akumulatorje«. Pri
motiviki bom ostal v Savinj-
ski dolini, ki bi jo rad čim-
bolj izrabil. Pa skice iz Maro-
ka imam. Njihov svet me za-
nima in to bo treba spraviti
na dan.«
Po kratkem premoru, ra-
zmisleku, nadaljuje...
»2^ame je največ vredno to,
da sem svobodni umetnik in
lahko razpolagam s svojim
časom. Vsako leto sem tudi
po dva meseca na potovanju,
ogledujem si galerije, razsta-
ve, mesta. To je čudovito. Pri
tem je sin moj sopotnik in
desna roka.«
Ponovno smo pri okvir-
jih...
»Pri nas ne dobiš okvirja,
ki bi se tonsko prilagodil sli-
ki. Tisti, ki izdeluje okvirje,
mora biti tudi svetovalec. Ne
veste, kaj se da narediti pri
sliki z dobrim okvirjem,« za-
trdi Matjaž.
Adi pa: »Matjaž je moje sli-
ke s svojimi okvirji obogatil.
Materiale, ki smo jih videli v
ateljeju za okvirje, bo lahko
nekdo delal pri nas, samo
»šlamparije« ne sme biti.
Stranke so vedno bolj za-
htevne in zdaj že kupujejo
samo kvaliteto.«
Adi še pove, da imajo v tu-
jini ljudje v svojih stanova-
njih celo po 30 njegovih sUk.
»Med njimi so tudi kmetje,
ki cenijo kulturo in likov-
nost. Razstave imam izbrane
že tudi za leto 1985.«
HelnI Wenzel In
Adljeve slike
Velika ljubiteljica Adije-
vih slik je tudi znana alpska
smučarka Heini Wenzel, ki
jih ima v svojem stanovanju.
Na zadnjo razstavo v Linch-
ensteinu ni prišla, ker je bila
zadržana. Razstavo pa si je
ogledal znani pevec Vico To-
riani pa še bi lahko naštevali
mnoge znane in neznane lju-
bitelje Adijevih del okvirje-
nih s sinovimi izdelki.
Adi, ki se ukvarja pred-
vsem z gravuro v kovino,
grafiko, risbo in keranoiko,
še doda: »Zunaj uspeš samo
s kvaliteto in po tem nas ce-
nijo.«
Poslovili smo se od mirne-
ga prostora, kjer ustvarjata
dva mojstra, oče slikar in sin
okvirjalec, ki se s slikanjem
še ni poskusil, ne odbija pa
možnosti, da tudi do tega ne
bi kdaj kasneje prišlo. Jabol-
ko pač ne pade daleč od dre-
vesa.
Tekst: TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Adi Anenšek med delom
fiuso-
9, red
\kako
\»ogeI.
ma le
iaamo
»pred
Posrečena kombinacija očeta in sina
Matjaž Arzenšek med svojimi okvirji
O Adijevem delu in razstavah je od leta 1966 pa
vključno do leta 1979 izšlo 69 različnih zapisov, ki so
jih pripravili doma in v tujini novinarji ter liko\'ni
kritiki. Največ zapisov je bilo objavljenih v sloven-
skih časnikih, v tujini pa največ v Švici, kjer je Adi
tudi najbolj stalen gost. Prvi zapis je opravil Lojze
Trstenjak v Večeru z naslovom Adi Arzenšek v Na-
potnikovi galerija (november 1966).
14. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JANUAR 1984
PO GUZAJEVIH SLEDEH
Piše ^
MiJenko Strašek
»Je zvit kakor ovnov rog!«
Počasi le ¥se skopal uUhnllo, med llutiml pa se le
začela najprej docela neopazno, poiem pa vedno Polj In
bolj spletati velika pripoved o zvitem In pogumnem
razbojniku Guzaju In njegovi druščini.
12. novembra 1839 je
Šaklova Ana iz Primoža
pri Šentjurju spravila na
svet Francka. Tistega leta
je bilo ustanovljeno Mu-
zejsko društvo za Kranj-
sko. Leto dni pred Guz^-
jevim prihodom na svet
je začela z obratovanjem
v Ljubljani druga predil-
nica na Slovenskem.
Industrija je bila v po-
vojih. Še najmočnejša je
bila proizvodnja železa.
Poleg že znanih plavžev,
ki so goltali železno rudo,
ko še Šarklovega ni bilo
nikjer, so rudo topili tudi
v krajih, kjer si je dosti
pozneje kalil slavo naš ju-
nak: pod Bohorjem, na
Planini, Pohorju, Misli-
nji. Kljub vsemu tako že-
lezarstvo kot rudarstvo
nista imela posebnega
pomena vse do revolucije
1848, ko je bilo Guzaju
borih devet let. Za ta čas
velja omeniti tudi steklar-
ne, od katerih jih je nekaj
bilo tudi na Kozjanskem.
Industrija se je lahko
pohvalila v tisti dobi s to-
varnami mila, bombažni-
mi predilnicami, suknjar-
nami, platnarstvom, ži-
marstvom, slamnikar-
stvorn pa s steklarskimi
manuf akt urami.
Tako je, denimo, v letu
Guzajevega rojstva, pri
Žusmu, kjer je pozneje z
uspehom in nadvse po-
srečeno rogovilil, delalo v
steklarni 180 ljudi. 2u-
semski podobne so bile
tudi steklarne v Logu pri
Rogatcu, pod Bočem in v
Jurkloštru.
Denar, bolj učeno pove-
dano, kapital, je bil v ro-
kah, vsaj v večini prime-
rov, tujcev, zlasti Tržača-
nov, v železarstvu in ru-
darstvu pa fevdalcev, a je
s časom prehajal v roke
domačega,   bogataškega
sloja, ki se je prerinil v
ospredje: Bleivveisov, Ko-
zlerjev, Kalistrov, Terpin-
cev in drugih.
Položaj takratnega de-
lavstva na Slovenskem je
bil več kot neugoden.
Trpko in kruto resnico bi
lahko le deloma osvetlili,
denimo, s podatki o otro-
škem delu: ko je bil naš
Guzaj star sedem let, to-
rej v letu 1846, dve leti
pred veliko obetajočo re-
volucijo, je delalo v treh
parnih predilnicah na slo-
venskem ozemlju 257
otrok pod štirinajstim le-
tom starosti. Podobno
kot v tej panogi se je do-
gajalo tudi drugod: v ru-
dniških separacijah, v
žebljcimah, kovačijah, tu-
di steklarnah, povsod
pač, kjer se je dalo izkori-
stiti drobne roke.
Izrazito delavskih sre-
dišč ni bilo, tudi ne delav-
ske zavesti in povezano-
sti, delavci pa so v glav-
nem živeli doma, imeli
košček zemlje in se tolkli
skozi življenje, kakor so
pač vedeli in znali. Vse
bolj so se sicer uveljavlja-
li novi kapitalistični
odnosi, četudi je v večini
primerov vendarle pre-
vladovalo staro patriar-
halno razmerje.
Nekoliko bolje je živel
tisti del Slovencev, ki se
je ukvarjal s trgovino, do-
mača buržoazija, ki se je
počasi prelevila iz kmeta
v trgovca. Skoraj najšte-
vilnejše je bilo cehovsko
meščanstvo.
V istem letu, ko so
drobne otroške roke
ustvarjale bogatinu znat-
ne presežke, v letu 1846,
so dogradili železnico
Gradec-Celje, tisto želez-
nico, po kateri se je mno-
go pozneje odpeljal na tu-
je naš junak, da bi Barbi-
ki pokazal svet in od ko-
der se je vrnil s fotografi-
jo ljubezni.
Razvoj komunikacij je
seveda spremenil način
življenja ljudi, kaj malo
pa kmeta, Guzajevega
človeka. Le počasi je
kmetijstvo prehajalo od
ekstenzivne pašniške do
intenzivne hlevske živi-
noreje. Precejšnjo skrb so
posvečali na prelomu v
devetnajsto stoletje gove-
doreji in konjereji. Sled-
nje je bilo pomembno
predvsem zaradi prevoza.
Lesene hiše so se začele
počasi umikati zidanim,
kmečki dom se je razširil,
povečala se je površina
pašnikov in njiv kot po-
sledica opuščanja pašni-
ške živinoreje in delitve
skupnih, občinskih nižin-
skih pašnikov. Uvajali so
nove načine gospodarje-
nja z vsemi značilnostmi
kapitalističnega gospo-
darstva, ki pa je našlo od-
mev le pri večjih kmetih.
Ostali so životarili in se
tolkli z dolgovi. To se je
naposled končalo s pro-
dajo kmetije. Nastajal je
bogataški sloj kmetov,
večalo se je število kajžar-
jev in davkov, vse večje
breme je bilo podložniš-
tvo, vse glasnejši klici po
odpravi zemljiške odve-
ze, fevdalnega sistema,
naraščalo je nezado-
voljstvo ...
Ernest Tiran
Razbojnilc
Guzaj
v hišo sta potem pregledala prav vse
kote, vštiblcu sta vtaknila nos celo pod
posteljo, pa tudi tam ni bilo ničesar
kakor edinole tisto, kerja pač navadno
pod posteljo. Še na podstrešje sta rinila
in vse tramove pretiknila, in potem še
v hlev, v jasli, pod poveznjen prilast-
nik, - Guzaja nikjer.
Žena je v tem času brez besed hodila
za njimi. Matijec mlajši je bil za zaščit-
nico čisto zadaj.
»In vendar mora biti tu nekje! Naj
me hudič vzame, če ni! Sledila sva ga
prav do hoste, potem nama je pa zginil
izpred oči, kakor da seje v zemljo vdrl!
Jii je in nikjer drugje! Priznajte raje
zlepa!«
»Ce vama povem, gospoda, da ga še
videl nisem! Saj bi ga menda vendar
moral videti, saj nisem slep!«
»Lažete! Prav dobro veste, kje tiči!
Ven z besedo! No, bo kaj!? Skupaj drži-
te, svojat tatinska! Gorje vam, če bomo
dognali, da ste ga samo pet minut imeli
pod streho!«
Zdaj pa se žena ni mogla več prema-
gati.
»Kaj, za tatove nas zmerjate!? In še
za lažnivce povrhu?! Kdaj pa smo že
komu kaj ukradli?! Kar mene zaprite,
če že Guzaja ne morete, se bo že pravi-
ca izkazala! Bom žb povedala gospo-
dom v Celju, kako nas po nedolžnem
dolžite tatvine! Sram vas bodi, da ve-
ste!«
»Molčite vi! Vas ni nihče nič vpra-
šal!« se je zadri vodja nad njo. Takrat
pa je še bolj zrasla:
»No, veste kaj, to je pa že malo pre-
. več! Hudimaršek, tu sem jaz gospodi-
nja, da veste! Nič ne bom. molčala, čisto
nič ne bom molčala, na sodnijo v Celje
bom šla, tam so še malo višji gospodje
kakor sta vidva, vse bom povedala po
vrsti, tako delate z nami ubogimi ljud-
mi! Mi garamo noč in dan in se ubija-
mo, vi se pa lepo sprehajate okrog in
nedložne ljudi sumničite! Cisto vseeno
mi je, naj me zapro, kar naj me, če
imajo zakaj! Takole smo pa zdaj na
vsem lepem postali tatovi! Hudimar-
šek še enkrat!«
In že se je spustila v tako srdit in
pretresljiv jok, da sta bila žandarja oči-
vidno v zadregi.
»Saj vam nihče nič noče. Ampak
kdor tatovom potuho daje, sam ni nič
boljši od njih! Tu nekje je skrit, glavo si
dam odrezati!«
»Zakaj ga pa potem ne primete, če je
tu!? Kdaj smo še komu dajali potuho?
Potuho jim dajete vi, ko jih lovite tam,
kjer jih ni, takrat jih pa ne vidite, ko jih
imate pred nosom! Kar vklenite me, če
si upate, bom že v Celju gospodom vse
povedala, še veUko več, da veste! Hudi-
maršek nemarni tak!«
Žandarja sta se obrnila neodločeno
nazaj proti pojati, Matijcu je postalo
spet vse bolj vroče, kakor je že itak
bilo. Pa je vodja patrole samo vzel no-
tes in svinčnik in se naslonil na voz in
nekaj pisal, potem pa je počasi notes
spravil nazaj v torbo.
»Bomo strogo pazili na vas. In lahko
vam povem, da se boste še grenko ke-
sali, če ugotovimo, da je bil pri vas.
Nam ne ostane skrito! Kdor se je pre-
grešil zoper postavo, ga bo zadela stro-
ga kazen. Nikar ne mislite, da ji boste
ušli. Gorje vam! Na svidenje!«
Potem sta prav počasi odšla spet mi-
mo brajde in proti cesti.
Mož je splezal nazaj v late, da bi le
končala začeto delo. Skoro se je že de-
lal mrak.
»Dajva, Micka, še dobre četrt ure, pa
bova potem brez skrbi!«
Žena je s podajačem zagrabila snop
in ga hotela podati možu, ko se je sla-
ma na vozu razmaknila in je iz nje po-
molela kuštrava glava.
»JežešmarijaH«
»Tiho!« je glava spregovorila. Da ne
črhneš niti besedice!
Ženi je od strahu skoraj podajač pa-
del iz rok.
Mož, ki je bil obrnjen vstran, ni nič
opazil. Samo snopa predolgo ni bilo.
»No, kaj pa je? Si mar zaspala? Daj-
va, dajva, noč se dela!«
Žena pa je kakor odrevenela še kar
naprej strmela v neznancev kosmati
obraz.
»Jaz sem, Šarkelj! Pokrij me nazaj!
Kaj zijaš vame kakor tele v nova
vratni?!«
Žena je vrgla čezenj snop sena, kakor
ji je bil ukazal, potem pa se je na vozu
sesedla.
»Kaj pa ti je naenkrat?« je mož le
postal pozoren. »Ti je slabo? Pa nehaj-
va za nocoj, saj je jutri tudi še en dan.
Danes je bilo tako res že vsega preveč.«
In je bilo oblaganja konec.
Kdaj seje Guzaj potem izgubil izpod
snopja, ni nihče videl. Drugo jutro so
našli Matijčevi pod pragom deset gol-
dinarjev.
Kdal sa le rodil Guzal
Ni nikjer zapisano, da bi se zgodba
morala pričeti ravno z junakovim roj-
stvom. Sploh rojstni podatki slavnih
mož niso posebno važni. Samo zgodo-
vini na ljubo in da bi kdo ne očital
površnosti, povem, da je Guzaj prišel
na svet leta 1839, dvanajstega novem-
bra.
Ampak samo prišel na svet! Rodil pa
se je, če se natanko vzame, večinoma
šele po svoji smrti. Precej edinstven
primer, a zato prav nič manj resničen!
Ko je namreč prišel na svet, še ni bil
razbojnik in takrat najbrž še sam ni
vedel, kakšnem poklic si bo pozneje
kdaj izbral in kakšne posledice bo to
imelo zanj samega in za njegove ožje
rojake in še za pozne rodove spoštova-
nih bralcev.
»Rodil pa se je (Guzaj), če se natanko vzame, večinoma šele po svoji smrti...« Primož pri
Šentjurju
12. JANUAR 1984
NOVI TEOMK - STRAN 15
Dragi prijatelji!
f{ot vidite je tudi naš Vrtiljak z novim letom nekoliko
aoremenil svojo podobo. Tako se je rubrika s suhoparnim
nadnaslovom NA KRATKO preimenovala v V ŠOLO
jlj\Dl HODIMO... in tudi način objavljanja kratkih ve-
^tičk v njej ne nekoliko drugačen. Rubrika SPREM-
UAMO DOGODKE je postala NAŠ KRAJ, v prejšnji šte-
vilki pa je bila prvič v tem šolskem letu na vrsti rubrika
j^/iSMEJMO SE, ki smo jo v naš kotiček sicer uvrstili že
lani, vendar nas letos niste kaj prida zasipali s smešni-
cami in anekdotami. Upam, da je zdaj led prebit in se
Ijpjno lahko vsak teden nasmejali kakšni šali ali resnič-
nemu dogodku. Odslej bomo tudi približno enkrat me-
sečno celo stran namenili posebni temi. Tako že priprav-
ljamo Vrtiljak vaših pesmic in Vrtiljak šolskih glasil, ki
nam jih pridno pošiljate.
Spremembe sicer res niso kdo ve kako revolucionarne,
toda upam, da vam je nova oblika Vrtiljaka všeč. Najbolj
vesela pa bom, če se boste tudi vi oglasili s svojimi pred-
logi kako bi našo in predvsem vašo stran še popestrili. Lep
pozdravi
Vaša urednica i
srečanje s
pisateljema
v Mladinski knjigi je bilo zani-
mivo srečanje. Prišla sta pisatelj
Ivan Potrč in njegova žena, pisa-
teljica Branka Jurca.
Najprej sta imela nagovor
upravnik Mladinske knjige in di-
rektor celjske knjižnice. Nato je
pripovedoval IVAN POISlC. Ro-
dil se je 1. januarja leta 1913 na
Stukih, vasi blizu Ptuja. Kar
kmalu je mladi Ivan začel pisate-
Ijevati. 2e v gimnaziji je začel pi-
sati novele o kočarjih, zaradi ka-
terih se je znašel za zapahi. Med
vojno je bil partizan, po vojni pa
novinar, urednik in predsednik
Društva slovenskih pisateljev.
Danes je pripovednik, dramatik
in scenarist. Prebral nam je dve
pesmi in eno svojo črtico.
Nato je pripovedovala BRAN-
KA JURCA. Rodila se je 24. maja
1914 v Koprivi na Krasu. Učitelji-
šče je končala v Mariboru. Pre-
den se je začela vojna, je bila uči-
teljica v Slovenskih goricah. Med
vojno se je vključila v narodno-
osvobodilno gibanje in bila v ta-
boriščih Gonars in Ravensbriick.
Po vojni je poučevala v Ljubljani
in urejala reviji Ciciban in Otrok
in družjpa.
Ko sta pisatelja končala s pri-
povedovanjem, sta odgovariala
na vprašanja poslušalcev, zlasti
otrok in se podpisovala tistim, ki
so to želeli. Tudi jaz sem bil med
njimi. Tega večera dolgo ne bom
pozabil.
PETER LU2EVIC, 4. a
OS Franca Krajnca
CELJE
Ah, ta peskovnik
v učilnici imamo peskovnik.
Pri spoznavanju narave in druž-
be smo se učili o reki Dravinji.
Skupina učencev je morala pri-
kazati pot Dravinje od izvira do
izliva in označiti njene dele. Na-
logo smo dobro opravili. Ko smo
prišli naslednji dan v šolo, je bilo
na peskovniku vse razkopano.
Zopet smo se lotili dela, vendar
zaman.
Učenci višje stopnje nam vse
razkopajo, ker se radi igrajo v pe-
skovniku.
ALES LESKOVAR, 3. a
OS Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Fotografirajte
v uredništvo že dobivamo prve fotografije,
ki prihajajo na nagradni natečaj in katere naj-
boljše bomo objavili in nagradili. Prvi se nam
je javil Teni Ortl, učenec 7. c razreda osnovne
šole Primoža Trubarja v Laškem. Zato smo se
tudi odločili, da objavimo njegovo fotografijo,
ki ji je dal naslov Rački. Obljubili smo, da
bomo fo'tografije, ki bodo izbrane, tudi na krat-
ko komentirali. 2ato dodajamo:
Objektiv fotoaparata Tenija se je usmeril na
rački, ki sta edini dobro vidni na sliki. Pi-av bi
bilo, da bi ji Teni pustil malo več zraka. Morda
bi se lahko spredaj videlo malo luže ali okolja,
kjer se,rački nahajata. S tem bi-slika (v foto-
grafskem žargonu rečeno) bolj dihala in bila
zanimivejša. Sicer pa boš moral bolj paziti pri
sami izdelavi fotografije. Morda ti bo pri tem
pomagal učitelj tehniškega pouka oziroma
mentor foto krožka. Ob priliki obiska v Celju
pa se oglasi na naše uredništvo, kjer te čaka
vrednostni bon za nabavo fotomateriala, ki
ga podeljuje Fotolik.
Naj vas še enkrat spomnimo, da se lahko
prijavijo na natečaj za najboljšo fotografijo vsi
fotokrožki na osnovnih šolah, raznih ustano-
vah ali pa kar posamezniki, če pri vas ni foto-
krožka. Ob koncu šolskega leta bomo skupaj s
celjskim fotoklubom pripravili razstavo naj-
boljših fotografij, fotokrožke in posameznike
pa čakajo priznanja in nagrade.
Debro: Nova h^ovlna
v Debru smo dobili novo
trgovino. Ima veliko skladi-
šče, v njej je tudi bife. Proda-
jalke so prijazne in vedo, kaj
stranka želi.
Do trgovine ni daleč, zato
mi, iz blokov, radi skočimo
po kakšno drobnarijo.
ŽIVKA KOCIS
Celje: Koncert v
glasbeni šoli
Ogledala sem si koncert v
glasbeni šoli. V dvorani nas
je najprej pozdravil ravna-
telj, tovariš Vid Marčen. Na
kratko nam je predstavil
program, ki se je zvrstil ne-
kaj minut za govorom. Naj-
prej nam je zaigral orkester
harmonikašev, nato piščal-
ke, ki so mi bile od vseh in-
štrumentov najbolj všeč. Za
konec je zaigral še pravi
majhen orkester različnih in-
štrumentov. Ura v glasbeni
šoli je bila zelo prijetna in je
hitro minila.
LUCIJA POSINEK
Odmevi Iz Stor
Odmevi - takšen je naslov
glasila, ki je izšlo pred Novim
letom na štorski osnovni šoU.
V njem je mnogo ugank, ana-
gramov, zgodb in smešnih do-
godkov. Pripravili in sestavili
so jo učenci sami, ki bodo gla-
silo tudi prodajali.
Sicer pa so v Storcih imeli
pester prednovoletni teden.
Učenci nižjih razredov so si v
celjskem Pionirskem domu
ogledali igrico o dedku Mrazu
in snežinkah, petošolci in še-
stošolci pa so se v Domu kultu-
re v Tmovljah zabavali ob igri-
ci Klovn in njegov cirkus.
POLONA KRAMER
Vesti s Frana Roša
Na osnovni šob Frana Roša
so izšle že štiri številke glasila
Stopinje mladosti. Prva števil-
ka je bila namenjena počitni-
cam, druga osmošolcem in po-
klicem, za katere se bodo odlo-
čili, tretja pa 15. srečanju pio-
nirjev dopisnikov v Skofji Lo-
ki. Zadnja številka, ki je prav-
kar izšla, je namenjena novo-
letnim praznikom.
Petošolci pa so prejšnji te-
den preživeli pet drii na Glažu-
ti, kjer so imeli šolo v naravi. V
šoli so si lahko izposodili smu-
čarsko opremo za veselo smu-
ko. Vsak dan so imeli tri ure
pouka, pa obilo smučanja in
iger na snegu, seveda.
ALENKA RAMSAK
V sredo, 28. decembra je bilo
na COS Fran Roš tekmoveinje
judoistov. Sodelovalo je osem
klubov. Med njimi je bil tudi
celjski klub Ivo Reya. Učenci
naše šole so dosegli naslednje
rezultate:
Damir Topič je v absolutni
kategoriji nad 60 kg zasedel 2.
mesto. Zoran Peravič je bil
tretji v kategoriji do 52 kg, Aco
ViljotUjevič pa prav tako tretji
v kategoriji do 60 kg.
KSENIJA ULAGA
Polzela: opera In
košarka
Učence osnovne šole Vera
Slander na Polzeli so obiskali
operni pevci Ladko Korošec,
Rajko Koritnik in Sonja Hoče-
var ter pianist Milan Stare. F*ri-
reditev je bila v šolski telova-
dnici. Znani slovenski solisti
so osnovnošolce in njihove
učitelje razveselili z mnogimi
partizanskimi in narodnimi
pesmimi, predstavili pa so jim
tudi arijo in duet.
VITKA FRANKOVIČ
Aticina zanka
Tokrat spet nekoliko lažja zanka, da bodo prišli na
svoj račun tudi tisti iz nižjih razredov. Predrneti na
zgornji in spodnji risbici imajo po eno skupno črko.
Moraš jo najti in vpisati v prazno polje. Rešitev je geslo
današnje uganke.
Izrezano in rešeno uganko nalepi na dopisnico in jo
do torka, 17. januarja, pošlji na NOVI TEDNIK, Trg. V.
kongresa 3a, 63000 CELJE. Tudi tokrat je tovarna
AERO pripravila lepo nagrado za enega med reševalci.
V prejšnji številki ste morali ugotoviti, da je Mojčina
sestrica stara štiri leta. Izračun ni bil težak. Ce je Mojca
zdaj stara tri leta bo žez dve leti stara pet let. Njen očka
bo imel takrat 6x5 let, torej trideset. Danes je potem-
takem star 28 let. Ce vemo, da je to štirikrat toliko kot
sta stari Mojca in njena sestrica skupaj, zlahka izraču-
namo, koliko je stara sestra.
Nagrado za pravilno rešitev bo dobila: Kladvija Si-
mler, Iršičeva 14, Celje
Dolgujemo pa še rešitev za uganko in prednovoletne
številke:
Datum 31. december bo prišel na soboto spet leta
1988.
Med pravilnimi rešitvami je bila za nagrado AERA
izžrebana: Urška Vodovnik, Lepa njiva 93, 63330 Mo-
zirje.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JANUAR 1984
Anderle in Jagrova
celiska športnika leta 83
Znani so rezultati tradicionalne
ankete za izbor najboljšega športnika
in športnice v celjski občini za leto
1983. Anketo so izvedli TKS, ZTKO
in Novi tednik - Radio Celje s sodelo-
vanjem Športnih novinarjev, šport-
nih delavcev in ljubiteljev športa.
Prvič so bili letos vključeni tudi ne-
kateri rekreatorji v posameznih de-
lovnih organizacijah.
Razposlanih je bilo 51 anketnih li-
stov, vrnjenih in pravilno izpolnjenih
pa 33. Komisija pri ZTKO pod vod-
stvom Pavla Bukovca (sodelovali so še
Tine Veber, Vlado Gobec in Viki
Dom) je ocenila, da je anketni posto-
pek pravilno potekal in je zato tudi
potrdila njegove rezultate.
Športnik leta 83 je postal član judo
kluba Ivo Reya STANKO ANDERLE,
ki je osvojil dve medalji na balkan-
skem prvenstvu in sredozemskih
igrah, sodeloval na evropskem prven-
stvu ter je med najboljšimi v Jugosla-
viji in kanditat za letošnje olimpijske
igre v Los Angelesu. V anketi je dobil
127 točk. Drugi je atlet Kladivarja
STANE ROZMAN 76 točk, ki je poleg
nastopov v državni reprezentanci
osvojil tudi dve medalji na balkanskih
igrah. Tretji je član ADM Šlander, voz-
nik kartinga, J02E MESAREC, držav-
ni pravak, nosilec zlate čelade. 32 točk.
Sledijo: 4. Zoran Gole, KK Libela 14,5.
Rok Kopitar, AD Kladivar 9, 6. Matjaž
Tovornik, KK Libela 8, 7.-9. Marko
Urankar, dviganje uteži, Franček
Knez, alpinizem in Jože Jeram, SD Ce-
lje po 5, 10. Vito Selčan, 2RK Aero
Celje 4 točke itd. Glasove so še dobili
Matej Pangerl (umetnostno drsanje),
Zlatko Ulaga (motokros). Jure Bitenc
(karting), alpinistična odprava Celje,
Stane Anderluh (rokomet) in Franc
Peperko (Aero klub Celje).
Največkrat se je na anketnih hstih
pojavil Stanko Anderle 29 krat, pri
tem pa je kar 21 krat dobil najvišjo
oceno, pet točk. To pomeni, da je re-
snično najboljši športnik v lanskem
letu v Celju. Je pa tudi tretji judoist za
Štefanom Čukom in Marjanom Fabja-
nom, ki mu je uspelo postati športnik
Celja ter se je tako vključil med atlete
in rokometaše, ki so največkrat osvaja-
li naslov najboljših. Letos je dobilo
glasove 16 športnikov iz desetih pa-
nog, največ, trije, pa iz AMD Šlander.
Športnica leta je postala strelka,
članica SD Celje, BARBARA JAGER,
122 točk. Druga je TANJA GOBEC,
KK Celje, 38 in tretja MOJCA AN-
DERLE, PK Neptun, 26 točk. Sledijo:
4. Lojzka Bajde (kegljanje) 20,5. Jožica
Šeško (kegljanje) 17, 6.-7. Stanka Pre-
zelj (atletika) in Metka Hladin (umet-
nostno drsanje) po 16, 8. Alenka Babic
(atletika) 11, 9. Vesna Cucek (strelja-
nje) 7,10. Mateja Aubreht (umetnostno
drsanje) 5 točk. Glasove so še dobile
Renata Keresteš (atletika), Marjana
Šah (alpinizem), Saška Lavrič (plava-
nje) in Liljana Mihovljanec (atletika).
Slavnostna podelitev priznanj naj-
boljšim bo v četrtek, 19. januarja
1984 ob 17. uri v veliki dvorani Naro-
dnega doma s kulturnim programom,
kjer bo nastopil tudi oktet Studen-
ček. Člani alpinistične odprave, ki bo
dobila posebno priznanje, bodo pri-
kazali diapozitive s svoje uspešne po-
ti, opravili pa bomo tudi žreb nagra-
dne igre Partizan Gaberje, ki bo odlo-
čil, kdo bo potoval na zimske olimpij-
ske igre v Sarajevo februarja letos.
Na prireditvi »Telesna kultura 83«
bodo dobili priznanja tudi celjski
perspektivni športniki in najboljši v
sindikalnih igrah. Po prireditvi bo v
stranski dvorani za vse nagrajence
tovariško srečanje.
Glasove je dobilo štirinajst športnic
iz šestih športnih panog. Največkrat se
je na anketnem listu pojavila Barbara
Jager 28 krat, od tega je dobila 23 krat
po največ, pet točk. Značilno za žen-
ske panoge je poprečje, kar še posebej
velja za lansko leto, ko ni bilo nobenih
rekordnih izjemnih dosežkov, zato so
se tudi anketiranci pri izbiri krepko
lovili.
TONE VRABL
Širše vključevanje
v telesno kulturo
Na zadnji seji skupščine
Telesnokultume skupnosti
Šmarje pri Jelšah so poleg
ocene lanskega dela veliko
govorili tudi o izhodiščih
delovnega programa za le-
tošnje leto.
Izhodišča za sestavo pro-
grama telesne kulture za le-
tošnje leto vsebujejo usmeri-
tve in cilje opredeljene v pla-
nu razvoja telesne kulture za
obdobje 1981-85, elemente
samoupravnega sporazuma
o osnovah plana telesne kul-
ture ter možnosti izvajalcev
v občini Šmarje pri Jelšah.
Športno aktivnost bodo
usmerjali in organizirali ta-
ko, da bo zagotovljena mno-
žičnost udejstvovanja mladi-
ne, delovnih ljudi in obča-
nov. Pri tem bo poudarek na
organiziranem delu v krajev-
nih skupnostih in njihovem
vključevanju v tekmovanje
za najboljšo KS. Zagotoviti
bodo poskušali možnosti za
dosego in izboljšanje tekmo-
valnih dosežkov tako posa-
meznikov kot tudi ekip v re-
publiškem merilu. Razširili
bodo košarko tudi na moške
ekipe, saj je znano, da je pri
njih prav ženska košarka na-
jelitnejši šport (Rogaška
nadvse uspešno nastopa v II.
zvezni ligi, mlajše selekcije
pa so med najboljšimi v re-
publiki). V klubih bodo
okrepili strokovno in organi-
zacijsko delo ter zagotovili
racionalno uporabo sred-
stev. Preko tečajev, seminar-
jev in predavanj predvsem v
okviru regijskega izobraže-
valnega centra in ZTKO bo-
do izboljšali strokovnost ka-
drov in pridobili nove stro-
kovne amaterske delavce za
potrebe društev Partizan,
krajevnih skupnosti, ŠŠD in
drugih. Usmerjali bodo sred-
Lani so v občini uredili
ali dopolnili dvanajst
športnih objektov. Dokonč-
no so uredili teniška igrišča
v Rogaški Slatini, postavili
ograjo ob športnem objektu
v Bistrici ob Sotli, uredili
igrišče in slačilnice v Koz-
jem, asfaltirali rokometno
igrišče v Lesičnem, postavi-
li ograjo na Vinskem vrhu,
opravili drenažo in zgradili
slačilnice pri igrišču v Pod-
sredi, v Ratanski vasi so do-
bili gole za rokomet, NK
Steklar je uredil nogomet-
no igrišče, v Rogaški so do-
polnili bazen, kar so storili
tudi v Šmarju in pri Jelšin-
gradu so dobili tenis igri-
šče. Pri osnovni šoli v Roga-
ški Slatini so dobili mini
tekmovalno konstrukcijo.
Sredstva za vzdrževanje ob-
jektov so V" lanskem letu v
šmarski občini možno pre-
segli ter pri asfaltiranju
igrišča v Lesičnem tudi že
porabili letošnja sredstva.
stva za telesnokulturne ob-
jekte v obnavljanje in tekoče
vzdrževanje obstoječih ob-
jektov za športno rekreacijo
in tekmovalni šport.
Razvijali in krepili bodo
športno rekreacijo (vadba
otrok, ki niso vključeni v se-
lekcije, izvajanje programov
športnih značk, tekmovanje
športno rekreacijskih sku-
pin v občini, DŠI v občini,
organizirana vadba v krajev-
nih skupnostih itd.), tekmo-
valni šport, strokovne kadre
in skrbeli za telesnokultume
objekte. Letos naj bi v šmar-
ski občini porabili za telesno
kulturo pet milijonov 612 ti-
soč 665 dinarjev, večino
sredstev pa bodo zbrali pre-
ko prispevne stopnje iz oseb-
nih dohodkov v višini 0,21
odstotka, kar je za 0,4 več kot
lani.
TONE VRABL
Pod koši
V 13. kolu I. B zvezne lige so košarkarji Libele na
gostovanju v Valjevu doživeli nepričakovano kata-
strofo, saj so jih domačini Metalca premagali s kar
116:86 (53:40). Iz rezultata je vidno, da so Celjani v
prvem polčasu še bili nekoliko enakovredni domači-
nom, potem pa se je začel polom. Celjani so igrali brez
Mirta, Gole je dal samo štiri koše, najuspešnejši pa je
bil Tovornik z 31. Igrali so predvsem mladi igralci, kar
je za takšno konkurenco očitno premalo. Libela je zdaj
peta s 14. točkami, v 14. kolu pa bo igrala doma proti
Mornarju, ki je v tem kolu zad^ drugi poraz vodečemu
Radničkemu. Torej se obeta trd boj, kjer lahko točki
osvojita obe ekipi.
V republiški moški ligi je bil derbi v Slov. Konjicah
med Cometom in Kovinarjem, ki so ga prepričljivo
dobili domačini 92:67. Tako po 9. kolu še vedno vodi
Comet brez poraza. Kovinar pa je z dvema točkama
deseti. 10. kolo: Zagorje - Comet in Kovinar - Kraški
zidar.
V republiški ženski ligi je Comet doma doživel nov
poraz proti Pomurju 44:76, tekma Salonit - Metka pa je
bUa preložena. Metka je s tekmo manj šesta, Comet pa
predzadnji, deveti. 9. kolo: Metka - Kladivar in Mengeš
- COMET. ]
NA KRATKO
Priznanja
nogometnim
delavcem
Na zadnji konferenci ■ Nogo-
metne zveze Slovenije so pode-
lili tudi več priznanj delavcem,
ki so zaslužni za razvoj te igre v
Sloveniji in Jugoslaviji. Med
njimi so tudi nagrajenci s celj-
skega območja. Srebrno plaketo
NZS sta dobila prof. Janko Križ-
nik iz Celja za uspešno delo v
NZS in strokovno delo z republi;
škimi ter klubskimi ekipami in
Drago Kostanjšek iz Šoštanja.
Srebrno plaketo NZJ pa so dobi-
li dr. Ivan But iz Mozirja, Alek-
sander Krajnc iz Stor in Ivan Hri-
bemik iz Celja za deset nastopov
v amaterski reprezentanci Jugo-
slavije, kjer je bil tudi njen kape-
tan. Priznanja sta jim izročila
predsednik NZS Branko Elsner
in predstavnik NZJ Jože Snoj.
Gobec In Pečovnik
na svetovno
prvenstvo?
Na kegljišču v Kutini je bilo
zadnje, četrto kolo kvalifikacij
najboljših jugoslovanskih keg-
Ijavk za nastop na svetovnem
prvenstvu, ki bo maja v Ljublja-
ni. V zadnjem nastopu je bila
Tončka Pečovnik tretja (848), Ta-
nja Gobec, obe KK Celje, pa še-
sta (828). Obe sta tako ob koncu
kvalifikacij osvojUi peto (Gobec)
in sedmo pečovnik) mesto med
osmimi tekmovalkami, ki se bo-
do odslej dalje pripravljale za
svetovno prvenstvo, kjer pa bo
nastopilo šest članic. Končna re-
prezentanca bo znana po števil-
nih prijateljskih nastopih držav-
ne reprezentance. Prvi takšen
nastop bo že 24. in 25. februaria
na kegljišču v Ljubljani, ko se
bodo pomerile z Romunkami.
Zal se v ekipo med rnoškimi ni
uvrstil Ludvik Kačič, ki je bU še-
le enajsti.
v hali Golovec 70
ekip
Vse bolj popularni mali nogo-
met dobiva svoje privržence tu-
di v Celju, kjer so pripravili 6.
novoletni turnir. NastopUo je
kar 70 ekip iz Slovenije in Hrvat-
ske s približno 700 nogometaši.
Razdeljeni so bili v 22 skupin, v
finalnem delu pa so igrali na iz-
padanje. Zmagala je ekipa Penal
iz Celja
Zmaga za
umetnosbie drsalce
Cinkarne
* Na Jesenicah so Celjani pre-
magali v meddru&tvenem dvo-
boju domačine 59:34. Pri tem so
osvojili sedem posameznih zmag
- Mateja Grenko, Matej Pangerl,
Metka Hladin, Klavdija PerLič,
Spela Pere, Mateja Planine in par
Nataša Jevšenak - Miha Strehar.
Istočasno je bilo to tekmovanje
tudi izbirno za republiško repre-
zentanco, ki bo nastopila na po-
kalu republik v soboto in nedeljo
(14. in 15. januaria) v Zetri v Sara-
jevu, kjer bo tudi olimpijski na-
stop najboljših svetovnih drsal-
cev. V ^po za pionirski nastop
so bili izbrani za skupino A in B
Jernej Lakner, Klavdija Perlič,
Barbara Grenko in Spela Pere.
Cuk In Fabjan prva v
Slovenski RIstrIcI
v Slovenski Bistrici je bilo
spominsko tekmovanje Pohor-
ski bataljon v judu. Nastopilo je
98 tekmovalcev iz 12 slovenskih
klubov, med njimi tudi predstav-
niki Ivo Reya iz Celja. Cuk in
Fabjan sta v svojih kategorijah
zmagala z odličnima borbama.
NastopUi so še trije mlajši tek-
movalci Tešanovič, Eriavec in
Keser, ki so izpadli v borbi za
tretje mesto.
Za hokejiste dve
zmagi
Hokejisti Cinkarne so v nada-
ljevanju skupine BI. zvezne lige
dosegli na domačem drsališču
dve visoki zmagi. Premagali so
Partizana iz Beograda 12:0 (strel-
ci Bratec 3, Repovž, Lepša in
Felc po 2 ter Vertovšek, Lesjak
in Bulatovič po 1) ter Spartaka iz
Subotice 15:1 (strelci Bratec 3,
Bemjak, Repovž, Lesjak, Vrtov-
šek in Sendelbach po 2 ter Mar-
čec in Prusnik po 1). Po 3 kolih
so Celjani drugi v skupini, v ne-
deljo igrajo v Beogradu proti
Partizanu in dan ali dva kasneje
še v Subotici proti Spartaku.
Dušan Konda prvi
Tudi letos je kajak kanu klub
Slavija iz Zagreba pripravil na
Savi novoletni spust od Podsre-
de do Zagreba v dolžini 11 kilo-
metrov. Nastopilo je 60 tekmo-
valcev v treh kategorijah, tudi to-
krat so biU uspešni predstavniki
Nivoja Celje. V K 1 je zmagal
Dušan Konda, Nivo Celje, ki je
med 32 tekmovalci tudi dosegel
najboljši čas 40,27 ter za sekundo
prehitel Štefana Vargo iz Mure
Krog. S tem je osvojil pokal
Sportskih novosti. Dušan Konda
je ta uspeh dosegel po povratku
iz JLA in za temelj itej še priprave
sploh ni imel dosti možnosti. V K
1 ženske pa je zmagala komaj šti-
rinajstletna Živa Cankar, Nivo
Celje s časom 47,03. S-tem rezul-
tatom bi bUa celo med vsemi tek-
movalci na odličnem 33 mestu
med 63 nastopajočimi!
Novi uspehi Stucia
Celjslu šahist, mladi Božo
Štucl je znova presenetil na
enodnevnih vikend šahovskih
turnirjih. V Litiji je med številni-
mi močnimi šahisti, mojstri,
mednarodnimi mojstri in vele-
mojstri osvojil prvo mesto s 7,5
točkami. Ta uspeh bi skoraj po-
novil v Mariboru, ko pa je v fina-
lu izgubil in osvojil drugo mesto.
Na novoletnem tumiriu, pravta-
ko v Mariboru, je bil Stucl četrti.
J. K.
iViladI JudolstI
navdušili
Judo klub Ivo Reya je pripra-
vil novoletni turnir pionirjev,
ki se ga je udeležilo preko 60
tekmovalcev iz osmih sloven-
skih klubov. Med moštvi so ime-
li največ uspeha tekmovalci Ivo
Reye, ko so zbrali 19 točk, sledijo
Impol 14, Slovengradec 6 in Što-
re 4 točke.
Med posamezniki so iz Celja
zmagali Mihelčič, Spilar in Jelka
Kralj, druga in tretja mesta pa so
osvojili Kačičnik, Žerjav, Pero-
vič, Vilotijevič, Topič in Obraču-
nova. Iz judo kluba Store pa je
bil Kačičnik drugi, Žnidarec in
Muhič pa tretja.
J. K.
Aero peti, Žalec
šesti
Zaključeno je tekmovanje v
kegljanju kot kvalifikacije za
vstop v republiško ligo - vzho-
dna skupina za članice. Nastopi-
lo je sedem ekip, ob koncu pa so
kegljavke Aera Celje osvojile pe-
to, Žalec pa šesto mesto.
ZDENKA ZIMSEK
Novi nogometni
sodniki
Medobčinsko društvo nogo-
metnih sodnikov s sedežem v
Celju bo tudi letos pripravilo
tečaj za nove nogometne sodni-
ke. V tečaj se lahko prijavijo vsi,
ki niso mlajši od 17. in starejši od
35 let iz občin Velenje, Laško,
Celje, Mozirie, Smarie, Šentjur in
Žalec. Prijave sprejemajo v druš-
tveni pisarni, Titov trg 3 v Celju.
S tečajem naj bi predvidoma za-
čeli 20. januarja, organizator pa
bo o vseh podrobnostih kandida-
te pravočasno obvestil.
Nesmučarji na
smučišča po znanje
Zveza vaditeljev, učiteljev in
treneriev smučanja v Celju bo
pod pokroviteljstvom ZTKO
Celje pripravila več smučar-
skih tečajev za predšolsko in
šolsko mladino ter za odrasle.
Takšen program so imeli pri-
pravljen že v vseh zadnjih le-
tih, žal pa jim je vedno ponaga-
jalo vreme, saj je bilo zlasti na
bližnjih smučiščih premalo ali
nič snega.
Kaže, da bo letos boljše. Za
predšolske otroke od 4. do 7.
leta bodo pripravili tečaje na
Golovcu, Gričku, v Vojniku in
Storah. Trajali bodo od 16.-20.
in od 23.-27. januaria ter od 30.
janucuja do 3. februaria vsak
dan od ponedeljka do petka
(15,30-17,00), medtem ko bo
vsako soboto zaključno tekmo-
vanje s podelitvijo priznanj.
V času počitnic bodo za šol-
sko mladino pripravili v Celju
dva tečaja (Golovec, Griček) in
Vojniku, ki bosta trajali od
23.-27. januaria in 30. januaria
do 3. febmaria, vsak dan od
9,30 do 11. ui-e dopoldne.
V času počitnic bo smučar-
ski tečaj za novince tudi na
Svetini, kjer ie organizator
TVD Partizan Store, informa-
cije pa dajeta in sprejemata
prijave Rudi Stante in Marija
Stojan v Železarni Store. Pri-
pravljajo dva tečaja (23.-27. ja-
nuar in 30. januar - 3. februar).
V Železarni je možno dobiti tu-
di informacije za tečaj odraslih
začetnikov smučanja na Sve-
tini.
Za odrasle bosta še dva teča-
ja na Gričku in Golovcu v Ce-
lju v treh rokih (16.-20. in
23.-27. januar ter 30. januar - 3.
februar) od 15,30 do 17,00.
T. VRABL
Celjskim strelcem prvi točki
Pričela se je republiška liga z zračno puško, v kateri nasto-
pada dvanajst najboljših ekip. Celjani so v prvem kolu nasto-
pili v Slovenj Gradcu in osvojili dve pomembni točki, saj so
premagali domačine za 11 krogov. V ekipi Celja so nastopili:
Marjan Dobovičnik 358, Barbara Jager 359, Jože Jeram 367 in
Ervin Seršen 368 krogov, ki je bil hkrati najboljši posameznik na
tem zanimivem in izenačenem dvoboju.
Kovinarju nI uspel podvig
v Storah sta se v prvem kolu republiške lige pomerili ekipi
Kovinarja in Rudnika - Hrastnik. Ekipa Kovinarja ni bUa kos
odUčni ekipi Rudnika, ki velja za eno najmočnejših jugoslovan-
skih ekip s tem orožjem. Zaradi tega je bil poraz skoraj neizbe-
žen, kljub temu pa je bilo pričakovati, da bodo domačini nudili
hujši odpor odličnim gostom, ki so premagali štorske strelce za
30 krogov. V ekipi Kovinarja so nastopili: Ivan Kočevar 357, Vili
Dečman 357, Friderik Rezar 361 in Branko Malec 367 krogov.
Najboljši posameznik pa je bil Hrastničan Franc Rešetar s 372
krogi.
Uspešni strelci Konjic In Rečice
v Slovenskih Konjicah je bilo tretje pregledno tekmovanje
za sestavo republiških ekip v disciplinah mednarodnega pro-
grama. Lep uspeh so dosegli tekmovedci celjske regije, ki so
znova dokazali, da so v samem vrhu v naši repubhki. Zelo dober
rezultat 374 krogov z zračno puško standard je dosegla Denis
Bola T. Velenje, ki je prepričljivo zmagala med mladinkami. Lep
uspeh je dosegla mladinka Helena Lavrinc iz Rečice pri La-
škem, ki je zmagala s pištolo standard s 353 krogi, soliden pa je
bU tudi njen oče Vinko, ki je med člani zasedel 5. mesto tudi s
standardno zračno pištolo. Pri članih s pištolo je zmagal Alojz
Trstenjak iz T. Velenja. TONE JAGER
Ig. JANUAR 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
NOCNE
CVETKE
# Prejšnji četrtek popol-
dne je v hotelu Merx raz-
grajal in motil druge goste
Marjan R. Ko se je naveli-
čal hotelskega vzdušja, je
šel na svež zrak. Tam je na-
letel na inštruktorja komi-
sije za vozniške izpite. Ni
mu bil všeč, pa je še njega
napadel. Toda vse skupaj
se ni končalo tako kot si je
sprva zamislil Marjan in
zdelo se mu je, da mu krati-
jo pravice, ki mu gredo kot
vinjenemu občanu. Pokli-
cal je miličnike in prosil, da
posredujejo. Miličniki so
res prišli in odpeljali nad-
ležnega Marjana. Potem je
bil v hotelu Merx pred njim
tisti dan mir.
• Zvečer, nekaj po 18.
uri, je prišel v trgovino »Ze-
lenjava« v Stanetovi ulici
Anton C, sicer že star zna-
nec miličnikov. Na tla si je
pogrnil suknjič in legel.
Prodajalci v tej trgovini se-
veda niso bili za to, da bi
Anton kar tam prenočil.
Prišli so miličniki, ki so
Antona - za sabo ima že več
podobnih primerov »pre-
nočevanja« - ob takih pri-
ložnostih zapeljali domov.
Tokrat pa je bila Postaja
milice bližje kot Antonov
dom in moral je prenočiti v
prostorih za treznenje, kar
mu ni bilo preveč všeč. Ho-
tel si je izboriti" lezastojn-
karsko vožnjo do doma. Si-
cer pa so mu miličniki ob-
ljubili, da bo tudi odslej v
takih primerih dobil za
»nagrado« le prevoz do Po-
staje milice.
• Tatovi bencina ne mi-
rujejo, lastniki avtomobi-
lov, ki nimajo garaž, pa vsa-
ko jutro prestrašeno gleda-
jo na števce, če je v tanku
še toliko bencina, kot ga je
bilo zvečer. Tokrat so tatovi
osušili bencinske rezer-
voarje lastnikom avtomobi-
lov na Dečkovi cesti, Hudi-
nji, v škapinovi ulici in v
UUci XIV. divizije.
• Ludvik P. je v soboto
zvečer razgrajal v gostišču
Steiri grad, za kaj več pa mu
je zaradi popitega alkohola
že zmanjkalo moči.
S. S.
Cestarli in Komunaici - zadovoijivo
Kljub dokaj debeli novi snežni ode-
ji - na Celjskem je v nedeljo zapadlo
od 25 centimetrov do 45 centimetrov
snega - so cestarji in komunalci na
našem območju zadovoljivo očistili
ceste in pločnike, tako da je bil pro-
met v ponedeljek dopoldan sicer ovi-
ran, vendar pa ni bilo zastojev.
Delavci Cestnega podjetja so že v
nedeljo ponoči splužili in posipali ce-
ste s soljo. S plugi so najprej poskrbeli
za magistralne ceste, v ponedeljek pa
potem še za stranske. Zaradi snežnih
žametov je bila na Celjskem zaprta le
cesta Titovo Velenje-Paški Kozjak.
V nedeljo so začeli delati tudi celjski
komunalci, ki skrbijo za mestne ulice,
avtobusna postajališča, nekatere ploč-
nike in lokalne ceste. Komunalci so
najprej očistili ulice, po katerih so spe-
ljane avtobusne proge, kasneje pa še
druge ulice in lokalne ceste. Večino
cest so tudi posolili, pri čiščenju pa je
sodelovalo približno 70 delavcev, od
tega 30, ki so z lopatami očistili nekate-
re pločnike, prehode za pešce, mosto-
ve in podhode. Kot je bilo dogovorje-
no že pred zimo, so sneg odpeljali le iz
Aškerčeve ulice, medtem ko ga s par-
kirišča za taksije ni bilo potrebno. Z
drugih ulic v Celju ga bodo zaradi var-
čevanja z denarjem odvažali le v pri-
merih, ko bo zapadlo toliko snega, da
bo onemogočen normalen dostop do
trgovin in drugih lokalov ter stano-
vanj.
Kot ob prvem letošnjem sneženju,
so imeli delavci »CE-KA« tudi tokrat
precej težav z nepravilno parkiranimi
Največ snega - 40 do 45 centime-
trov - je zapadlo na Kozjanskem, v
Šentjurju so ga namerili 35 centime-
trov, v Slovenskih Konjicah in v Ti-
tovem Velenju od 25 do 30 centime-
trov, v Celju od 25 do 35 centimetrov,
v Savinjski dolini pa 20 centimetrov.
avtomobili. Zaradi tega niso mogli
pravočasno očistiti nekaterih ulic na
Hudinji, na Lavi in v Novi vasi ter
Zidanškovi ulici. Največ težav pa so
imeli v Kersnikovi ulici in na Dečkovi
cesti, kjer so nekateri občani parkirali
svoje avtomobile kar na a\i;obusnih
postajališčih. Vsi ti bodo kmalu dobili
plačilne listke s Postaje milice.
Zaradi snega je bilo tudi nekaj za-
mud avtobusov, vendar pa po besedah
Janka Cesarja, direktorja Izletnikove-
ga tozda Potniški promet, manj, kot bi
glede na vozne razmere lahko pričako-
vali. Pri Izletniku se trenutno najbolj
ukvarjajo z zimsko oprejno; zimskih
gum za avtobuse ne morejo kupiti do-
volj, zato si morajo pomagati z veriga-
S Komunalnega podjetja sporoča-
jo, da imajo v njihovem tozdu CE-
KA« na Lavi še vedno kakšnih 500
kilogramov soli za posipanje cest in
pločnikov. Hišni sveti lahlco dobijo
sol zastonj, zasebniki pa jo lahko ku-
pijo.
mi, kar pa je bolj zamudno, pa še pora-
ba goriva je večja.
Železničarji zaradi snega niso imeli
zamud, nekaj težav so imeli v ponede-
Cestno podjetje in CE-ICA imata
stalno pripravljene avtomobile in
traktorje s plugi, vendar pa so bila ob
zadnjem sneženju vozila tudi po 20 ur
in več na cesti, zato je bilo precej
okvar. Dežurni mehaniki so delali ce-
le dneve in noči, včasih pa so zmanj-
kali tudi kakšni rezei-vni deli. Pri CE-
KA so si rezervne dele za traktorje
isposodili pri Hmezadu.
Ijek le z varnostno napravo v Grobel-
nern, zato so imeli vlaki iz smeri Roga-
tec in Kumrovec malo večje zamude.
S. g.
Epidemija stelcline ni mogoča
v preteklem letu je bilo
na Celjskem precej manj za
steklino obolelih živali. Vse
kaže, da ta nevarna nalezlji-
va bolezen na našem ob-
močju pojenja, vendar pa
zaradi tega ne bi smeti biti
manj previdni.
V decembru so veterinarji
zabeležili le en primer stekli-
ne v Sošt^ju. Pač pa sedaj
preti, da se bo steklina po-
novno razširila na naše ob-
močje iz sevniške in brežiške
občine, kjer so v zadnjih me-
secih odkrili več živali, ki so
zbolele za steklino.
Lovci so v začetku zelo do-
bro sodelovali v boju proti
steklini in tudi tako razred-
čili lisičji zarod, da velika
epidemija kot pred dvemi,
tremi leti skoraj ni več mo-
goča. Zadnje čase pa, pravijo
na celjskem Centru za social-
no medicino in higieno, lovci
pošiljajo v pregled vse manj
lisic. Odstrel je sicer manjši
kot pred leti, toda nekaj jih
kljub temu odstrelijo. Tako
lovci iz celjske občine (šest
lovskih družin) niso lani po-
slali v pregled zaradi stekli-
ne niti ene lisice.
Z zelo dobrimi preventiv-
nimi ukrepi smo preprečili,
da se silvana (gozdna) stekli-
na ni razširila v urbano
(mestno) in da leto, dve na-
zaj, ko je bilo na našem ob-
močju najbolj nevarno, ni za
steklino zbolel noben člo-
vek. Toda hkrati bi se morali
zavedati, da steklino ni tako
lahko izkoreniniti oziroma jo
je na okuženih območjih
skoraj nemogoče iztrebiti
prej kot v desetih, petnajstih
letih. Bolezen se za nekaj ča-
sa le pritaji, medtem ko se
posamezni primeri stekline
le pojavljajo (tako tudi na na-
šem območju). I*rav zato bu-
dnost ne bi smela popustiti
in preventivne ukrepe bi
morali izvrševati tako kot v
začetku, da ne bi prišlo do
kakšne nesreče oziroma
okužbe človeka s steklino.
S. S.
Celjski železničarji so poskrbeli, da sneg ni oviral prevozov po tirih, očistili pa so tudi
peron in pločnike pred železniško postajo. Plugom in mehanizaciji so z lopatami priko-
čili na pomoč delavci iz mehaničnih delavnic in pisarn. Foto: Edi MASNEC
Štirje poškodovani
Iz Celja proti Laškemu je vozil z osebnim avtomobilom
Milan Koren, 29, iz Celja. V Tremarjih ga je zaradi nepri-
merne hitrosti zaneslo v levo v trenutku, ko je nasproti
pripeljal voznik osebnega avtomobila Drago Cešek, 27, iz
Njivic pri Radečah. Korenovo vozilo je obračalo, zato se je
Cešek zaletel v njegov zadnji del. Pri nesreči so se huje
poškodovali voznik Koren, njegova sopotnika Zvonimir So-
tošek, 31, in Jože Janežič, 30, iz Celja ter voznik Cešek.
Škode je za 700 tisoč dinarjev.
Zadel pešakinjo In pobegnil
Skozi Šentjur je vozil s tovornjakom, neznani voznik, ki je
na cesti Kozjanskega odreda ob srečevanju s kasonom zadel
v ramo 17-letno pešakinjo. Le-ta je padla in se lažje poškodo-
vala, voznik tovornjaka pa je s kraja nesreče pobegnil.
»Zarja« industrija lesnih in
konfekcijskih proizvodov ter
storitvene dejavnosti v
gradbeništvu
TOZD Lesni na industrija n.sol.o.
DS TOZD Lesnina industrija
RAZPISUJE prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA
POSLOVODNEGA ORGANA TOZD
za štiri leta
Poleg pogojev, določenih v zakonu, morajo kandida-
ti izpolnjevati še naslednje:
- da imajo višješolsko izobrazbo lesne ali ekonom-
ske smeri in najmanj 3 leta ustrezne prakse;
- da imajo ustrezne moralno-politične lastnosti, po-
slovne in organizacijske sposobnosti, smisel za ko-
municiranje in uspešno opravljen izpit iz varstva pri
delu.
Pisne prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj,
strokovni izobrazbi, moralnoetičnih in družbeno-po-
litičnih vrlinah morajo kandidati poslati v 20 dneh po
objavi razpisni komisiji »Zarja« Petrovče - TOZD
Lesna industrija 63301 Petrovče.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po kon-
čanem sprejemanju prijav.
Lesnina Ljubljana
TOZD Lesna industrija BOR
Laško
objavlja prosta dela in naloge
POMOČNIKA VODJE PRODAJE
Za opravljanje teh del in nalog pričakujemo kandida-
ta, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje:
1. višja izobrazba ekonomske, oz. komercialne
smeri
2. 4 leta delovnih izkušenj na oodobnih delih oz.
nalogah
3. aktivno znanje 1 tujega jezika.
Delovno razmerje za objavljena prosta dela in naloge
sklepamo za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili
o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh z dokazili o
izpolnjevanju pogojev nanaslov:
Lesnina TOZD Lesna industrija BOR Laško ZKPO.
Rečica n.h. Laško.
Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po oprav-
ljeni izbiri.
Komisija za delovna razmerja
TOZD MODA Šentjur
objavlja
prosta dela in naloge:
vodjo enote šivalnice
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- srednja šola konfekcijske oz. tekstilne smeri
- znanje iz osnov WF sistema
- 3 leta delovnih izkušenj
Dela in naloge objavljamo za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8
dneh na naslov:
Toper Celje, Teharska cesta 4 - kadrovska služba.
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti
Jugobanke TB Ljubljana
vabi k sodelovanju sodelavca za;
OPRAVUANJE REKLAMACIJ V
EKSPOZITURI CELJE II.
Pogoji:
. - dokončana ekonomska srednja šola ali gimnazija,
- 4 leta delovnih izkušenj na področju dinarskega in
deviznega varčevanja.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
sprejema oddelek kadrovskih zadev Jugobanke TB
Ljubljana, 61000 Ljubljana. Titova 32, v 8 dneh od
dneva objave.
O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po
sprejemu sklepa.
SOZD HMEZAD ŽALEC
Komisija za delovna razmerja KZ Savinjska dolina
Žalec
objavlja
prosta dela in naloge
prodaja v kmetijski preskrbi TZO
POLZELA
POGOJI:
- končana šola za prodajalce
- zaželene delovne izkušnje v prodajni službi
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz-
polnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva objave
na naslov:
Hmezad - KZ Savinjska dolina Žalec, Žalskega tabo-
ra 1.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
Potep po pacifiškem paradižu
Piše
Stane Žllnik (5)
Pa nič. Nestrpno sem čakal, kdaj se
bo kdo lotil ponujenih jedi. Ostali so
čakali, kdaj bom jaz postal lačen in
rekel »taro« - jejmo. Niso hoteli izpasti
neotesani in začeti, ker bi s tem prekr-
šili njihov ustaljen obred. Jaz tudi ni-
sem hotel izpasti neotesan in vzeti hra-
no preden bi mi jo kdo ponudil.
Oni so čakali, jaz sem čakal. Želodci
so nam pa pridno krulili.
Cez dve uri so se kot vse kaže naveli-
čali in s poglavarjevim dovoljenjem so
vse skupaj nedotaknjeno odnesli.
Razplet je jasen - ostali smo brez
večerje. Kljub temu sem bil deležen
prijaznih nasmehov sosedov, le da
sem jim z obraza lahko prebral nekaj
grenkega priokusa.
S tem se je obred pitja kave končal.
Domovina boksa
Ko sem prišel do vasice Namoli, so
me že od daleč pozdravili veseli vriski
napol nagih smrkovčkov: »Papalangi,
papalangi! (belec, belec!)«
Te besede ne pomenijo nič slabega,
pa tudi nič dobrega ne. Sodeč po iz-
kušnjah domačinov z nami, belci, si
res zaslužimo neko posebno ime.
V tej vasi sem se torej ustavil, da si
malo odpočijem. Takoj sem opazil mo-
žakarja, ki si je z nožem rezal nohte.
Ponudil sem mu svoj ščipalnik, in ko
je končal, sem mu rekel, naj ga obdrži.
Zelo je bil ginjen in že sem bil gost
njegove družine.
Prvo, kar je pritegnilo mojo pozor-
nost v njegovi koči, sta bila dva para
boksarskih rokavic in zaščitna maska.
Se bolj začuden sem bil, ko sem izve-
del, da imam opraviti z boksarskim
šampionom absolutne kategorije tega
otoka.
Domovina boksa kot športa je ravno
ta predel južnih Tihomorskih otokov -
Fidži, Samoa, Tonga. Ljudje živijo
zdravo in brezskrbno življenje. Cez
dan postorijo to in ono, proti večeru pa
moški navesijo po vejah boksarske
vreče in trenirajo. Boks je njihov na-
cionalni šport. Spotenemu telesu prija
neto'osvežitev v rečnem tolmunu, nad
katerim leži vasica.
Pokopani v LasUil hiši
Za Fidži j ce je zelo svečan in pomem-
ben trenutek v življenju gradnja nove
koče. Fidžijec jo dobi, ko se poroči, ali
ko ostari in potrebuje svoj mir. Ravno
takrat, ko sem bil v Namoliju, so v vasi
postavljali novo kočo. Gradijo vsi va-
ščani. V gozdu nasekajo bombusove
drogove, za stene služijo iz posebej pri-
pravljenih palmovih listov narejene
pletenjače, za streho pa zvezani snopi
dolge, suhe trave. Pridni domačini jo
postavijo v enem dnevu. Vendar pa
redkokatera koča zdrži več kot šest let.
Uspešna gradnja je seveda vzrok za
praznovanje. Tudi takrat smo prazno-
vali ob »kavi«, zraven pa ni manjkalo
igre in petja.
Koče služijo tudi namesto grobov.
Fidžijci mrtvecev ne pokopavajo na
pokopališčih, niti jih ne sežigajo. Tru-
plo zakopljejo kar v koči, katere last-
nik je bil umrli in nato hišo podro. V
zrak štrlijo le štirje kotni podporni ste-
bri, ki kasneje, ko že trava in grmovje
prerasteta kup, pričajo, da je to grob.
V mestih in večjih vaseh pa te nava-
de niniajo več.
Potem, ko sem se ustavil še v glav-
nem mestu Suvi in tam na veliko pre-
senečenje odkril pravega pravcatega
Makedonca, sem zapustil Fidži in se
odpravil v kraljevino Tonga.
Tonga ali Prijazno otočje
Otoška kraljevina Tonga leži v juž-
nem delu Tihega oceana, blizu meje
med Polinezijo in Melanezijo. Med
drugim se ponaša tudi s tem, da je
najmanjša kraljevina na svetu in ena
najstarejših v tem delu sveta. Sestav-
ljajo jo tri skupine otokov - Tonga ta-
pu, Ha'apaiin in Vava'u. Njena nacio-
nalna in ozemeljska trdnost se začenja
s kraljem Taufa'ahaujem, ki se je za-
prisegel, da nikoli ne bo prodan kakš-
nemu tujcu niti košček tonganske
zemlje.
Danes valda 90.000 ljudem debelu-
šen in bister kralj Topou IV. Njegova
lesena palača je na pogled takšna, kot
bi jo vzeli iz kakšne pravljice.
Tonganca vidi tujec kot dobrovolj-
nega, gostoljubnega in zadržanega čloe.
veka. Tudi sami radi povedo, da se
njihova domovina unenuje tudi Prijaz-
ni otoki, kakor je kraljevino Tongo
poimenoval kapitan Cook.
Eksotična In darežljiva
narava
Celotno narodno gospodarstvo je
odvisno od pridelka kokosovih orehov
in banan. Zaradi tega so toliko bolj
neprijetni orkani, ki tod skoraj pravi-
loma divjajo v marcu, S turizmom si
ne morejo dosti pomagati, ker nimajo
ne hotelov, ne dobrih prometnih zvez s
svetom. Ribolov sicer dobro obvlada-
jo, vendar nimajo potrebne predelo-
valne industrije, tako da se z ribištvom
tod ukvarja nek avstralski mogotec.
Tudi druge industrije nimajo. Pa ven-
dar domačinom ničesar ne primanjku-
je. Ribarijo in pridelujejo poljščine za
svoje skromne potrebe. Narava pa je
zelo bogata in jim nudi v izobilju vse-
ga, kar potrebujejo za preživljanje.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JANUAR 1984
MODNI NASVETI
Vagabynd stil
Danes bom zapisala neltaj besed o
»vagabund stilu«.
Ta stil daje predvsem občutek udob-
nosti in je namenjen ženskam, ki ljubi-
jo svobodo v oblačenju To so oblačila
v naravnih bEirvah, svobodna in sloje-
vita (več oblačil nosimo drugo vrh dru-
gega). Barve so iz skupin imenovanih
»ledeno jutro« in »meglen sončni za-
Prlpravlja
Duška Sorn
hod«, to so sivi toni, sivorjava in od-
tenki svetlih barv. Po videzu so tkani-
•ne podobne eno ali večbarvnim ode-
jam in pregrinjalom, enostavne tkani-
ne in flanele so v mešanici volna -
bombaž, progaste so podobne flaneli
za pižame. Linija je zelo različna, pe-
stra, širokih krojev, oblačila se nosijo v
slojih, krila so široka in dolga, nosijo
se podloženi brezrokavniki in ruske
bluze.
ZDRAVILNE RASTLINE
Hribla resa
Hribja resa ali navadna plahtica (Alchemilla vul
garis L.) je rastlina, ki jo uradno zdravilstvo ne
prizna kot zdravilno rastlino, hvali pa jo ljudsko
izročilo.
Rastlino hajdem.o po vlažnih travnikih, ob gozdovih
pretežno na hribovitem svetu in jo le redko najdemo v
nižinskem svetu. Hribja resa je trajnica in iz korenike
zraste do 50 cm visoko zelenkasto steblo, ki pozneje
pordeči in je golo in dleikavo. Značilni za rastlino so
zgubani, mehkodlakavi listi, ki vsebujejo do devet pol-
l^ožnih krp. Na koncu stebel so svetlo zeleni cvetovi,
zbrani v češuljah.
Pri tej rastlini nabiramo od zgodnjega poletja dalje
cvetočo rastlino brez korenin in jo hitro posušimo v
senci na prepihu ter spravimo v dobro zaprti škatlji, da
ne potemni in s tem izgubi svoje zdravilne moči.
Sama rastlina vsebuje precej čreslovine, grenčine,
nekaj eteričnega olja, saponine, sluzi in rudninske soli.
Vse te snovi vplivajo na mehanizem strjevanja krvi.
Zato jo ljudsko zdravilstvo priporoča zoper notranje in
zunanje krvavitve, za čiščenje ran, ki se nočejo zaceliti,
prisotni saponini pa olajšajo pretok krvi ter pospešu-
jejo prožnost žil. Hribja resa je sestavni del raznih
čajnih mešanic zoper ženske bolezni, ker krepi ožilje in
steno maternice in jo priporočajo zlasti tistim ženam,
ki imajo močno krvavenje in so imele težak porod.
Hribjo reso lahko pomešamp s hrastovim lubjem,
preslico, materino dušico in kamilicami ter od te meša-
nice vzamemo žlico čaja in jo prelijemo s pol Utra vrele
vode, pustimo da se ohladi in nato precedimo ter pi-
jemo nesladkan čaj. Ce pa nam to ni všeč, lahko zasla-
dimo čaj z žlico medu. Z grenkim čajem lahko izpi-
ramo \Tieto ustno votlino, če nam krvavijo dlesni,
večjo količino čaja pa dodamo kopeli in se v njej
kopamo. Ce imamo nečisto kožo, razne izpuščaje in če
imamo slabe mišice. Po kopeli moramo paziti, da se ne
prehladimo in je zato najbolje, da ležemo v pogreto
posteljo.
Ljudsko zdravilstvo priporoča hribjo reso tudi za
zdravljenje breje živkie in po porodu, da se hitro zace-
lijo notranje rane. Živina se tudi rada pase po travni-
kih, kjer je obilo hribje rese, pa tudi drugih zdravilnih
rastlin in je zato planinsko rrJeko veliko boljše kot pa
mleko nižinskih krav. O surovem maslu in siru iz
takšnega mleka pa raje sploh ne govorimo.
BORIS JAGODIC .
RECEPT TEDNA
Zrezici iz surovega Icrompirja
Potrebujemo: 1 kg surovega krompirja, 2 žlici kisle sme-
tane, 1 jajce, 2 žlici moke ali zdroba, sol po okusu, malo
naribane čebule, maščoba za pečenje.
Krompir olupimo, naribamo in v cedHu odcedimo. Odce-
jeni krompir takoj pomešamo s kislo smetano, da ne porjavi.
Primešamo jajce, moko ali zdrob in čebulo ter solimo. Testo
režemo z žlicC v žličnike in jih polagamo v vročo maščobo...
Vsak žličnik z žlico nekoliko sploščimo in jih hrustljavo
spečemo. Ponudimo kot samostojno jed skupaj z zelenjavo
ali poljubno solato. ^
Zralc v Celju
Vremenske razmere: V začetku tedna je prevladovalo toplo in
vetrovno vreme. Temperature so se gibale med 6 in 12 °C. Pred
območjem nizkega zračnega pritiska, ki je zajelo naše kraje v
nedeljo in povzročilo močno sneženje, pa je nad naše kraje
pritekal hladen zreik, zato se je že v sredo močno ohladilo in v
naslednjih dneh so se jutranje temperature spustile do -11 °C.
Onesnaženost zraka: V ponedeljek, torek in sredo, ko so
pihali zahodni vetrovi, se je onesnaženost zraka gibala v dovolje-
nih mejah. Ohladitve, ki so sledile, so povzročile nastajanje
močnih inverzij in s tem tudi večjo onesnaženost zraka. Onesna-
ženost zraka se je zmanjšala, ko je v nedeljo naše kraje zajelo
območje nizkega zračnega pritiska s sneženjem.
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Rastline v notranjih prostorih (2)
Pri izboru rastlin za prostore moramo upoštevati na-
slednja načela: •
• Rastline same nikoli ne smejo delovati v malem
prostoru kot tuje in vsiljivo telo.
• V manjše prostore ne sodijo velike in obsežne rast-
line, temveč manjše in drobnolistnate vrste ter obratno.
• Prostor ne sme biti nikoli natrpan, temveč zmerno
opremljen. Rastlina mora po svoji velikosti in rasti
ustrezati prostoru.
• Pri razmeščanju upoštevajmo oblike rastline ter se
izogibajmo vsaki simetriji. Neenakomerno menjavanje
visokih in nizkih rastlin s posameznimi poudarki bo
učinkovitejše.
• V višini oči in prek uporabljamo le prevešajoče se
rastline. .
• Barve v prostoru morajo biti usklajene z barvami
rastlinja.
Pri izboru in nakupu rastlin za notranje prostore ne
bomo imeli posebnih težav, saj so skoraj vse domače
vrtnarije dobro založene s primernimi rastlinami.
Nekaj najpomembnejših rastlin, ki jih uporabljamo za
notranje prostore:
Ficus elastica, Ficus elastica »Decora«, Philodendron
scandens (drevoljub), Philodendron inselmannii, Pepe-
romia caperata, Peperomia obtusifolia, Fatshedera hzei,
scindapsus aureus, Fatsia japonica (aralija), dieffenba-
chia picta, Anthuriumi, Sansevieria, praproti, bršljani,
razni sukulenti itd.
Uporabljamo pa tudi cvetoče lončnice, vendar te ni-
majo trajne vrednosti kot prej navedene, ker se njihova
vrednost zmanjša, ko prenehajo cveteti.
(Nadaljevanje sledi).
HORTIKLT.TURNO DRUŠTVO
CELJE
TO IN ONO O RIBAH
Pomagaj si
sam
Založenost trgo>'in z
ribiško opremo je zaradi
gospodarskih težav do
kaj skromna. Vzrok je
predvsem v tem, da mo-
ramo skoraj vse ribiške
potrebščine uvažati.
Čeprav prodajo po sve-
tu vsako leto za okrogle
tri milijarde dolarjev ribi-
ške opreme, se pri nas
nihče ne zmeni za tovr-
sten posel, celo drobno
gospodarstvo ne. Le red-
ke so svetle izjeme, ki pa
Piše
Ignac Jevnišek
začuda dokazujejo, da se
z ribičijo da dobro zaslu-
žiti. Najlepši primer je
Lucijan Urbančič iz No-
ve Gorice. Svojo muhari-
co, ki je pod imenom slo-
venska muharica Soča
180 postala slavna po ce-
lem svetu, prodaja za
med in ne more ustreči
povpraševanju. Danes jo
lažje dobiš v ZRN kot pa
pri nas.
Na žalost pa je takšnih
izjem malo. V sili hudič
muhe žre, zato se bom.o
prijatelji športnega ribo-
lova, morali prej ko slej
priključiti tistim ribičem,
ki že vrsto let sami izdelu-
jejo svoj ribiški pribor ali
pa popravljajo opremo.
Poznam nekaj celjskih ri-
bičev, ki znajo izdelati
najzahtevnejši pribor ce^
neje in celo kvalitetnejše
od tistega v trgovinah.
Hladinov Tonček zna po-
praviti vsako ribnico ali
kolesce in si sam izdela
večino blestivk. Mile Mi-
helin si po potrebi ulije
idealno težke svinčene
uteži. Frenk Rebeušek pa
veže takšne umetne mu-
he, da ti zastane dih. Ne-
kateri ribiči občasno izde-
lajo fantastično lahka ko-
lesca za beličarjenje na
hitrih vodah ali pa celo-
ten pribor za vezanje
umetnih muh z muhar-
skim primežem vred in to
po »angleški licenci«.
Drugi so se spet speciali-
zirali samo za izdelavo
blestivk, kar niti ni ču-
dno, če vemo da povpreč-
na blestivka stane okoli
60 din, izgubiš jo pa lahko
pri prvem metu. V največ
primerih pa si ribiči sami
izdelajo svoje plovčke. Ti-
ste elegantne za Savinjo,
ali pa težke za jezero.
Res je, da dobrega
trnka in plastične ribiške
vrvice ne moremo izdela-
ti sami, vidimo pa, da z
malo dobre volje lahko
ustvarimo večino pribo-
ra. Zraven malo volie pa
je treba imeti seveda tudi
nekaj osnovnega orodja.
Kdaj drugič pa več o sa-
mi izdelavi.
Gripa zna biti tudi
nevarna nadloga
v preteklosti, ko so mori-
le hude nalezljive bolezni,
kakršne so kuga, kolera in
črne koze, je bila iniluenca
ali gripa blaga nalezljiva
bolezen, ki je morila samo
med priletnimi in dojenčki,
v tem stoletju pa so postali
žrtve te blage bolezni mili-
joni na vsej zemlji.
Gripa je kratkotrajna akut-
na nalezljiva bolezen dihal-
nih organov, ki jo povsročajo
virusi influence, ki pa niso
enotni. Virusi influence so
stalno prisotni med prebival-
stvom. Influenca se prenaša
s človeka na človeka s kap-
Ijično infekcijo. Sprejemlji-
vost je splošna, ne glede na
starost in spol. Kužno je tudi
bolnikovo okolje, robčki, ko-
zarci, jedilni pribor in po-
dobno. Inkubacija je kratka
- 24 do 27 ur. Klinična slika
je enaka ne glede na virusni
soj. Bolezen se pričenja ne-
nadno, s slabim počutjem,
glavob)olom, z vročino ter
bolečinami v mišicah. Kuž-
nost se znatno znižuje tretji
dan bolezni. Človek v treh
do štirih dneh preboli gripo
in potem postane odporen za
ta virusni soj. Odpornost je
pri posameznih sojih ra-
zlična.
Za gripo ni posebnih zdra-
vil, premagati jo mora člo-
vek sam. Edina terapija je
počitek, topli napitki, oboga-
teni z vitaminom C, ob vroči-
ni nad 38 stopinj Celzija
kakšna tableta proti vročini
CAndol ali Aspirin). Velika
napaka je jemanje antibioti-
kov, npr. Ospena, ki ga ima
vsaka družina doma, ker
proti virusom ne pomagajo,
nasprotno pa postanejo pri-
sotne bakterije odporne na
antibiotike. Največje nevar-
nosti pri gripi nastanejo za-
radi morebitnih komplika-
cij: bakterialna sup)erinfekci-
ja (gnojno vnetje mandeljev,
žrela, srednjega ušesa, zgor-
njih dihalnih poti), virusno
vnetje srčne mišice, virusna
pljučnica in podobno. Ce bo-
lezen traja več kot sedem dni
in se bolnikovo stanje slab-
ša, je potrebna strokovna
zdravstvena bolniška nega.
Gripa predstavlja velik
zdravstveni problem, saj ne-
nadoma zboli 20 do 30 od-
stotkov vsega prebivalstva,
kar ima brez dvoma svoj
ekonomski in družbeni po-
men. Proti gripi se lahko za-
ščitimo le s pravočasnim
cepljenjem. Cepljenje pripo-
ročamo ogroženim skupi-
nam, tistim ki delajo z ljud-
mi ter bolnikom s kronični-
mi kardiovaskularnimi
pljučnimi obolenji, pri dia-
betesu, nefritisu, kakor tudi
pri vseh ljudeh, starejših od
60 let.
Novi soj virusa A je na po-
hodu. Naše prebivalstvo je
nanj občutljivo. Cimboljše bi
bilo pravočasno množično
cepljenje. Le od nas samih,
od naše psihofizične kondi-
cije, higienskih navad in
zdravstvene zavesti je odvi-
sno ali bomo virus influence
premagali. Virus si je v nene-
hni borbi za preživetje izbral
skoraj popolno pot, ki mu za-
gotavlja, da se ohrani. Temu
drobnemu nasprotniku bo-
mo kos le, če ne bomo prezrli
nobene poteze v igri.
dr. MARGITA KOCiS
24. STRAN - NOVI TEDNIK
12. JANUAR 1984
Knlige in vnuici so najboijši prijateiji
Vozličeva Tončka le Oopolnlla 90 let
Prejšnji teden je dopolnila devet-
deset let. Antonijo Zorjan iz Dolenje
vasi pri Preboldu smo obiskali, ko je
bil na mizi v njeni sobi še šopek z
devetdesetimi nageljni. Zgovorna
Antonija niti ni čakala, da bi jo začeli
spraševati, pač pa je takoj hitela pri-
povedovati o svojem življenju.
Spomini ji hite v leto 1913, ko je bila
poleg še petih delavk tekstilne tovarne
izbrana, da gre na tečaj za tkalke v
Ljubljano in potem na Madžarsko. Ta-
krat je bila v Preboldu le predilnica,
potem pa so se odločili še za tkalnico.
Od šestih prvih preboldskih tkalk živi
samo še Antonija. Ko se je s prijatelji-
cami vred \Tnila nazaj v Prebold, je
bila nemalo razočarana, saj so mesta
tkalk med tem zavzele Cehinje.
Leta med drugo svetovno vojno je
preživela v Ljubljani. Težki so bili tisti
časi. Pravi, da so Italijani dobesedno
oropali Ljubljano. Težko je bilo za hra-
no in še sreča, da so imeh manjši vrt.
Moža je sicer neki znanec spravljal, naj
gre v službo k Italijanom, vendar je
ponudbo odločno zavrnil. Antorija se
spominja, da jim je ta znanec, ki je bil
sicer Slovenec, nekoč prinesel konzer-
l^dČITEUEVE
BELEŽNICE
Gregčeve barvice
v prvih letih po osvoboditvi so bili
naši šolarji z učnimi pripomočki slabo
založeni, ker jih pač ni bilo.
Prvošolček Gregec, ki je prihajal k
pouku iz hribovske vasi debelo uro daleč,
vendar vedno točno, je bil zanimiv fantič.
Bil je brihten, vendar redkobeseden, ta-
ko da je učiteljica le s težavo izstisniia iz
njega kak kratko odmerjen stavek. Ko ga
je mati prvi šolski dan pripeljala v šolo, je
vsa zaskrbljena povedala učiteljici, da je
sinček izrazit levičar. Učiteljica je mami-
co lepo pomirila, češ:, bo pa pisal in risal
levico, ki ni nič manj vredna od desnice.
Bilo je nekega decembrskega dne po
ve, čokolade in cigarete ter dejal, da je
življenje takšno, če si v službi pri oku-
patorju, vendar so Zorjanovi vse te da-
rove zavrnili. Mnogo več jim je pome-
nil ir\r\yyr\C!
miklavževem, ko je Gregec prinesel v šo-
lo res lepo škatlico z zelo uporabnimi
pastelnimi barvami. Ko ga je učiteljica
vprašala, kdo mu jih je dal, je strumno in
ponosno povedal, da mu jih je poslal stric
Ivan iz Amerike. Seveda so vzbudile bar-
vice vsesplošno pozornost razreda, vsak
jih je hotel od blizu videti, otipati, z njimi
potegniti kako črtico.
Ko je bilo ogledovanja, čudenja in hva-
le dovolj, je učiteljica priporočila Gregcu,
da škatlo z barvicami lepo spravi v torbi-
co, ki jo je imel pod klopjo, kar je fantič
tudi storil. A barvice so bile tako imenit-
ne in vabljive, da jih je lastnik zopet na-
skrivaj potegnil iz torbice, kazal sosedom
in s tem seveda motil pouk.
Končno je bilo učiteljici dovolj, stopila
je do Gregca in mu rekla. »Daj mi barvi-
ce. Motiš sebe in druge!« Naš juneik se je
tako razburil, da je kar bruhnilo iz njega:
»O hudimana, to pa ne, barvice so
moje!«...
ERNEST RECNIK
Po vojni je Antonija ostala vdova.
Vrnila se je v Dolenjo vas. Se ko je bila
stara 83 let, se je vozila s kole'^om,
vendar ji je sin potem kolo skril na
podstrešje, ker se je bal, da bi mami
nenadoma postalo slabo. Kljub temu
pa Antonija ni nič manj živahna, že od
nekdaj pa jo s knjigami druži ljubezen
do branja. Težko bi našli knjigo, ki je
Tončka še ni prebrala. Sedaj, ko ji
ostaja mnogo prostega časa, bere še
več. Pravi, da se najbolj razživi ob pre-
biranju ljubezenskih romanov, včasih
pa uživa celo v branju doktor roma-
nov, pa tudi stripov. Tudi časopis ima
rada. Prebere vse, kar dobi v roke, pa
čeprav pravi, da se ji zdi, da tudi ni res
vse, kar napišejo novinarji. Zanimivo
pa je vseeno.
Ko beseda nanese na dva pravnuka,
se ji zaiskrijo oči in še bolj živahna
postane. Pred enajstimi leti, ko se je
rodil prvi pravnuk, si je želela samo to,
da bi ga videla, kako bo shodil. Sedaj
ve, da so bile takratne želje preskro-
mne. Z njimi bi rada bila še vrsto let.
Ljubezen do njih, trdna volja in neo-
majni optimizem pa so stvari, ki bodo
Tončko še dolgo držale pokonci.
JANEZ VEDENIK
Bodice
Laž ima res kratite noge - a kaj po-
maga, ko so pogosto dobro podmazane.
Včasih so rekli: tovarne delavcem - da-
nes pa: tovarniške izgube na delavčev
hrbet.
Redukcija gor ali dol, odgovorni bodo
še vedno brcali v temo.
Nekoč so ljudje moledovali: vsemo-
gočni, daj nam naš vsakdanji kruh - dan-
danes pa: vsemogočni, daj nam naš vsak-
danji štrom.
Gospodarstvenik je prišel na pregled k
okulistu in dobil potrdilo, da je slep za
barve - vse je namreč videl črno.
Vzpon na položaje ima pred alpinistič-
nim to prednost, da pri spodrsljaju nisi v
življenjski nevarnosti.
Tolikokrat omenjamo izumitelje elek-
tričnih naprav, nikoli pa ne omenimo -
izumitelja sveče.
Zdaj, ko otrokom ni več možno natve-
sti zgodb o štorklji, jim bomo lahko re-
kli, da jih je prinesla - redukcija..
MARJAN BRADAČ
AMADEUS POROČA
Zelim si, da ženkica vrne se domov.
Nikar naj ne misli le na denar.
Prehudo Je breme nabitih rogov,
posebej ob misli, da njen Je šef že star.
FOTOGRAFIJA ZA TA TEDEN
Nace Bizilj: Koline