Zmaga UPZ in jugoslovenske mitli. Smo šele na pragu koncertne sezone, ko večina pevskih zborov še vežba svoj program, in ni menda v letošnji jesensko*zimski sezoni še niti en pevski zbor nastopil s celotnim sporedom na koncertnem podiju, naš UPZ pa je že pokazal nad vse zavidljivo življenjsko sposobnost in ima prav te dni za seboj važen kulturen rekord: absolviral je že 7 koncertnih nastopov. V sredo 9. t. m. se je povrnila z jutranjim dolenjcem 22 članic močna pevsika družina, ki je dovršila tridnevno pevsko turnejo 6. t. m. v Karlovcu (matinejo in konciert), 7. t. m. v Petrinji (matinejo in kon^ cert), v Črnomlju (za sklad bedne in pasivne Belokrajine, matinejo in koncert) ter še isti dan, na praznik 8. t. m., večerni koncert v dolenjski metropoli, v Novem mestu. Razen nastopajočih članic so odšli na turnejo: pred* sednik tov. Drago Supančič iz Ljubljane, šefdirigent zbora UPZ tov. Srečko Kumar, profesor iz Zagreba; njegov namestnik tov. Cerut Silvo iz Zaloga, iki je dirigiral skladbe s spremljevanjem klavirja, ko je sedel tov. Kumar za instrumentom, ter načelnik novi* narskega odseka JUU tov. Župančič Jože iz Litije, ki je zastopal zadržanega predsednika sekcije tov. Dimnika. Mnogi mislijo, da so take pevske turneje le prijetni izleti. Poudariti moramo pa, da so to nad vse naporne ture. Zbor nima sredstev, da bi omogočil svojim članom vse udobnosti, ki so običajne na potovanju. Tudi za UPZ velja načelo štednje. Za napore zadnje turneje pa naj ne navedcmo samo dolge vožnje na progi: Ljubljana^KarlovacPetrinje — povratek preko Karlovca v Črnomelj, Novo mesto in v Ljubljano. Mnoge tovarišice so napravile seveda šc daljšo pot, ko so potovale na svoja službena nnesta. Saj so mnoge z najoddaljenejših koncev banovine (tudi s Prekmurja), pa njihova ljubezen do pevske umetnosti premaga vse oddalje- nosti. Razen dolgega in mučnega potovanja v o s e b n e m vlaku pa naj navedemo tudi, da je nastopil zbor v t r e h dnevih sedemk r a t. Gotovo tudi rekord, kakor ga menda še ni doživelo nobeno pevsko društvo. Misija, ki jo vrše naši pevci in pevke s tem, da zanašajo pesem v vse kraje naše države in tudi preko državnih granic, pa je zlasti upoštevanja vredna v današnjih časih. Program našega zbora je zlit jugoslovenski program, imena skladateljev prikazujejo edinstvo jugoslovenske miselnosti tudi na pevskem področju: našim pevcem so ljuba prav tako imena hrvatskih, kakor tudi eventuelno srbskih ali pa naših domačih skladateljev. Tudi v tem leži važnost naših pevskih turnej, ;kar zboru v miselno razdeljenih krajih ni vedno v največje priporočilo in naleti zato često tudi na nevšečnosti. Prav iz tega razloga pa bi morali vsi merodajni činitelji na vso moč podpirati stremljenja UPZ, ko izpričuje jugoslovensko edinstvo tudi na zu> naj, v praksi in v krajih, ki so takih dokazov najbolj potrebni. Zato pa so bile naše pevke od srca pozdravljene povsod baš tudi iz raz* loga, ker so prihajale pod imenom j u g o sl ovenskega JUU. Pri nacionalnih manifestacijah so se znašli vsi iskreni Jugosloveni, na čelu seveda s predstavniki oblastev, uči* teljstvom in — kar navajamo z veseljem! — zastopniki naše narodne vojske. Tako pri sprejemih kakor v koncertnih dvoranah smo opazili povsod zelo lep odstotek oficirskih cpolet. Pri sprejemih, kakor tudi na odprtih odrih pred pevci, na družabnih večerih, kakor tudi pri slovesih, so se izrekle mnoge klene in patriotične misli. Vedno pa se je poudarjala jugoslovenska miselnost, dosled« no sc je priznavalo delovanje učiteljstva na vseh kulturnih, gospodarsikih in ostalih poIjih, z največjim spoštovanjem se je omenjalo ime JUU, hvalo pa so žele naše vrle pevke UPZ. In ko žanje vsc učiteljstvo pohvalo jav= nosti za uspehe svojih tovarišic iz UPZ, zato zaslužijo vso pozornost naših vrst. Lavorike, ki jih je žela pevska družina učiteljic, gredo v zaslugo vsega učiteljskega stanu, gredo v dobrobit vsega JUU. To pri= biti jc naša — dolžnost! Izmed vrste govorov, ki so bili izrečeni te dni na naslov naših pevk, prinašamo dva v originalu: V Petrinji je izrekel na kolodvoru tov. Poljanec Milan, ki je tudi literat, v ime* nu domačega JUU naslednjo dobrodošlico: Dobro nam došle mile gošče! Sretan je ovaj čas za sve nas. Srca nam biju iz sve sile jer nam dodoše sestre mile da se vidimo, da se upoznamo i razveselimo. Umetnička se pesma ori po krasnim brdima i cvetnim dolinama gde se slavenski sbori I slavenska vila širi zlatna krila da obgrli diva koji veče sniva sveslavensku krunu ... Uveren sam da čete se sestre osečati u Petrinji kao kod svoje kuče na Gorenskom jer dubrave i venci Zrinske i Petrove Gore zaželješe se Vaše lepc slovenske pesme, koja če odavde odjekivati na sve strane velike i močne Jugoslavije. Tad če naša srca još jače zakucati za jugoslavensko jedinstvo i veliko Slavenstvo... U to ime dobro nam došle. Predsednik belokranjskega učiteljskega društva pa je pri koncertnera nastopu v Crnomlju, metropoli Belokrajine, spregovoril takole: Spoštovana gospoda! Cenjene tovarišice, draga tovariša dirigent in predsednik! V prisrčno dolžnost si štejem danes, ko prvič prihajate kot člani našega učiteljskega pevskega zbora v najjužnejši kotiček naše slovenske domovine, v deželico grozdja, solnca in pesmi, v ravnino belih brez, ki so sklanjale svoje grane nad zibelko slovenskega mojstra pevca Otona 2upančiča, da Vas v imenu učiteljstva Bele Krajine najiskrenejše pozdravim in Vam kličem: dobro došli. Pesem Vaša je veriga, ki veže naša sta> novska srca v veliko in nerazdružljivo har= monično enoto, Vaša vztrajna pridnost, ve= liko samozatajevanje in težke gmotne in fi« zične žrtve so nam pa zgled in kažipot za bodočnost, kako moramo posvetiti vse nas in vsc, samo za napredek stanu, šolstva in kulture naših milih Belokranjcev, med katerimi živimo in s tem procvitu naše skupne domovine Jugoslavije. Vi ste nam danes prinesli v našo deže* lico našo slovensko pcsem, biser slovenskega srca in ste jo dopoldne vlili v kristalne čaše naše mladine — mlade Bele Krajine. — Sedaj ste pa z njo oživeli tudi naše duše, ki se podvignemo vsaj za trenutek iz te čmerne vsakdanjosti. Belokranjec in pesem sta nerazdružljiva enota, umetna pesem pa je izliv umctnikove dušc za povzdigo našega imena in naše kul= ture. Obe pa pripovedujeta vsemu svetu, da smo Jugosloveni od Soče do Marice in še čez — neločljiva enota od nekdaj za vedno. Narodna pesem je bila krepilo našemu človeku v vseh težkih dneh, ona je bila izraz čuvstev naroda in posameznika, ona je molitev, je prošnja, je vera, je upanje, je lju« bezen, ki priklepa posameznika in narod na zemljo, iz katere črpa v trudu in žuljih svoje dobrine in ga uklepa v nacionalno enoto. Saj je narodni pevec bil od nekdaj glasnik in buditelj, ki je v težkih časih hrabril in bodril množice v borbi za obstoj. Naše koroške brate ohranjuje le njegova pesem, pesem bo ohranila tudi naše brate v Primorju, da jim ne zamre naša beseda v grlu. Vi ste danes prevzeli misijo našega narodnega pevca, s tem, da vršite veliko kulturno in nacionalno misel, ko razglašate širom naše domovine in preko njenih mej lepoto naše narodne pesmi in bisere, stvor« jene od naših umetnikov, ter s tem plemenite in krepite naša srca. S svojim požrtvovalnim delom in občudovanja vredno vztrajnostjo, prilagate kamen h ikamnu, da skupno pomorete podvigniti veliko zgradbo naše nacionalne bodočnosti. Naj ostane ta dan, ko ste blagovolili ookloniti Beli Krajini svoj prvi obisk, v srcu Bele Krajine trajno zapisan in naj krepi naše vezi s celokupno dušo slovensko, da se izkri* stalizira iz vašega dela diamantno čist kri= stal, ki ga bomo izbrušenega položili na oltar edinstvene naše domovine Jugoslavije v nje-= no slavo, njen napredek in v naš ponos. S to toplo željo vam kličemo v imenu BUD dobrodošli in kmalu zopet na svidenje! Zivele naše tovarišice, živel dirigent!