' I \ t\ (' / '\ ) ' ;1- y-...1. S. R. SLOVENIJA \ f 1:750000 Začasna izdaja 1 meja vodne skupnosti __, meja gozdnega gospodarstva meja PTT podje l ja meja cestnega podjetja meja obt. organa , pristojnega za geodetske namene ____. meja Zavoda za spomenl~ko varstvo Poda lkl : At l ~s RPO 1Q69 Obdelal in zalo!II Biro za RPP maja 1970 Osnova: ka rl e VGI Tisk : IGF Ljub lj ana . NOVOLETNE ČESTITKE Ob novem letu želita Sekretariat Zveze geodetskih inženirjev in geo- metrov Slovenije in uredniški odbor "Biltena" vsem članom društva GIG in naročnikom "Biltena" mnogo uspehov in zadovoljstva v letu 1971. Sekretariat zveze GIG Slovenije in Uredniški odbor BILTENA * "Mnogo uspehov v novem letu 1971 želi vsem občinskim geodetskim upravnim organom, geodetskim delovnim organizacijam ter vsem geo- detskim strokovnjakom GEODETSKI ZA V OD SRS LJUBLJANA Šaranovičeva 12 GEODETSKA UPRAVA SR 3:iOVENIJE" - Opravlja s sodobnimi tehničnimi pripomočki vsa geodetska dela na te- renu in v biroju ; - organizira aerosnemanje; - izdeluje vse vrste topografskih in specialnih kart in načrtov v različ- nih merilih; - mehanografsko izdeluje katastrske operate; - projektira in trasira nizke gradnje /ceste/ s pripadajočimi objekti; - izvaja specialne meritve v industriji in gradbeništvu; - obdeluje regionalno in urbansko dokumentacijo; - izdeluje kataster komunalnih naprav. V letu 1971 Želimo geodetskim delovnim organizacijam, poslovnim partnerjem in vsem geodetskim strokovnjakom mnogo uspehov. Srečno uspehov polno novo leto 1971 želi vsem geodetskim strokovnja- kom in geodetskim organom in organizacijam BIRO ZA REGIONALNO PROSTORSKO PLANIRANJE SLOVENIJE * Veliko delovnih uspehov v letu 1971 želi vsem geodetskim strokovnjakom, geodetskim delovnim organfaacijam in upravnim organom GEODETSKI ZA V OD CELJE * Uspeha p:>lno novo leto Želi vsem geodetskim strokovnjakom, geodetskim upravnim organom in geodetskim delovnim organizacijam GEODETSKI ZA V OD MARIBOR * Vsem prijateljem, poslovnim sodelavcem ter članom Zveze ~odetskih inženirjev in geometrov Želimo uspešno· novo leto 1971 INŠTITUT ZA GEODEZIJO IN FOTOGRAMETRIJO FAGG V LJUBLJANI • Poslovnim sodelavcem, geodetskim strokovnjakom in geodetskim organi- zacijam Želi uspešno novo leto 1971 LJUBLJANSKI GEODETSKI BIRO, LJUBLJANA Cankarjeva 1/III-tel. 20-833 ZA V OD ZA UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ LJUBLJANA želi v novem letu 1971 vsem stanovskim inštitucijam, posameznikom, kakor tudi vsem svojim poslovnim sodelavcem vso srečo in še večje uspehe. Ob čestitki naj še navedemo, da biro izdeluje: - za potrebe lokacijske dokumentacije geodetske načrt~ sedanjega stanja terena, objektov in komunalnih naprav, - parcelacije zemljišč po zazidalnem načrtu, - delitev parcel po naprej določenih pogojih, - geodetske načrte novega stanja novozgrajenih oz. rekonstruiranih komunalnih naprav itd. Biro se priporoča za nadaljne sodelovanje in naročila V sem geodetskim strokovnjakom in organizacijam, želita srečno in uspehov polno novo leto 1971 SKUPŠČINA OBČINE MARIBOR in UPRAVA ZA IZMERO IN KATASTER MARIBOR * Vsem upravnim organom v Sloveniji, geodetskim strokovnjakom in geodet- skim delovnim organizacijam, želi suspešno in zadovoljno novo leto 1971 • UPRAVA ZA IZMERO IN KATASTER PRI SKUPŠČINI MESTA LJUBLJANA Bralcem "Biltena" želi srečno in uspešno novo leto kolektiv podjetja PROJEKT - NIZKE ZGRADBE Ljubljana, Parmova 33, telefon 312-029 Podjetje izdeluje :projekte za vse vrste nizkih gradenj: ceste, mestne ulice, mostove, viadukte, predore, re- gulacije, melioracije, jezove, pregrade, vodovode, ka- nalizacije, črpalnice, čistilne naprave, industrijske in druge visoke zgradbe; opravlja geodetske izmere in ek- propriacij ske elaborate • .. Veliko delovnih uspehov v letu 1971 želi vsem geodetskim strokovnjakom in geodetskim de lovnim organizacijam, GEODETSKO KOMUNALNI ODDELEK FAGG LJUBLJANA • Veliko delovnih uspehov v letu 1971 želi vsem geodetskim strokovnjakom, geodetskim delovnim organizacijam in upravnim organom LJUBLJANSKI URBANISTIČNI ZAVOD * V sem bralcem Biltena želi veliko uspeha in sreče v novem letu I B T TRBOVLJE BILTEN ZVEZE GEODETSICTH INŽENIRJEV IN GEOMETROV SLOVENIJE Leto 1970 . Lj ublj ,"na, decembra 1970 Številka 4 V s e b i n n l. 11D./\N GEODETOV11 V LJUBLJANI v . 2. Emil Kerzan: SODOBf:U POSTOPICT V Kl\.RTOGRAFIJI stran 1 1 3. Marjan Jenko: AVTOMATSKA IC!\.RTIRNA NO::ZA 11 COPuillOM/\.T 11 6 4. Branko Korošec: STEilTBERGOV UNIVERSAL GEOr/IETRICUl\/I IZ .LETA 1717 - PREDHODNIK SODOBNEGA TEODOLITA 8 5. POROČILO S PLEN1JWIA SAVEZA GIG JUGOSLAVIJE V SKOPJU 20. in 21.XI.1970 10 6. Tomaž Broiovec: AVTOl\/I.ATIZACIJA TEHNIČNIH DEL IN VODENJE 16 KATASTRA NA SPODNJI SAŠKI UPRAVI ZA IZMERO IN KATASTER 7 • Peter Svetik: PROJEKTIPJINJE, IZGRADNJA IlT VZDRŽEV/lNJE IN.... 20 FORMACIJSICTH SISTEMOV s. Peter Svetik; NEKATERE RESORSKE REGIJE 22 9. JUGOSLOVANSICT SIMPOZIJ O GEODETSICT INVENTARIZACIJI PROS- 25 TORA lo_ INTERBIRO - 1970 27 11. ZAKONODAJA, ICT POSEGA V PROSTOR SR SLOVENIJE 29 Izdala: zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije Uredniški odbor: Boris Kren, Franc Pakiž, Marjan Smrekar Raznmožil; Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Prispevke pošiljajte na naslov: Boris Kren, Geodetska uprava SRS Ljubljana, Cankarjeva .5/III. 11 DAN GEODETOV11V LJUBLJ .Al'TI Ljubljansko geodetsko društvo je tudi leto,:: organiziralo 11Dan geodetov11 , ki postaja že tradicionalna oblika sestajanja delavcev geodetske stroke v na.ši republiki. Prvi dan to je 4.12.1970 smo poslušali dve zanimivi predava11ji. Najprej je Emil I(eržan,dipl.ing.geod. predaval o sodobnih 1 postopkih v kartogra- fiji, nato pa direktor Geodetske uprave SRS, Miroslav Črnivec,dipl.ing. geod. o splošnih in strokovnih vtisih iz Tanzanije, kjer nam je prikazal tudi vrsto čudovitih posnetkov· iz te daljne dežele. Dne 5.12.1970 pa smo poslušali predavanje P~tra Šivica, dipl.ing.geod. o avtomatizaciji v geodeziji, nato pa smo si na Geodetskem zavodu SRS ogledali ncon.ADOMAT 11 , kate;coga delovanjt3 nam je razložil Marjan Jenko, dipl.ing.geod. Razen strokovnega deL, so se udeleženci srečali tudi na družnbnem večeru, združenem z brucovanjem. lahko rečemo, da ,je 11Dan geodetov11 dosegel svoj namen in upamo, da se ga bo v prihoclnj e t..ldGležilo še več- naših sodelavcev. V tej številki objavljamo referat, ki.ga je imel na tem posvetovanju Emil Keržan,dipLing.geod., dočim bomo v prihodnji številki objavili tudi.ref01°at Potra•šivica,dipl.ing.geod. o avtomaciji v geodeziji. B.IC. Emil Keržan SODOBNI POSTOPICT V KARTOGRAFIJ:I Namen sestavko, ni ozko strokovno.naštevanje najnovejših dosežkov na pod- ročju kartografije, temveč bi želel podati splošen, kratek p1~egled razvoj o. lmrtogro.fske dejo,vnosti, pri telmološko razvitejših državah in aplikacijo njihovih izkušenj v naših domc.čih rn.zmerah. Oglejmo. si n~i,jprej smeri razvoju in praktično uporabo tehničnih dosežkov v ko.rtografiji. rrogram za soclobno izdelQVO ko.rte prinaša bistvene spremembe v kartograf- skem zbiranju podatlwv in tehnološki obdelnvi karte; ter je v osnovi na- menjen: - za intenzivno mehanizacijo pod kontrolo računalnika, - za načrtovru1.j e programov, ki bodo služili mehaniziranemu sistemu in za ,... optimalen izkoristek kartografsko banke podatkov za efekten avtomati~ zirun postopek. - 2 - Jlo..zvojni program bomo realizirali v dveh fazah. V prvi predvidevamo meha- niziran postopek za velilrn število ke,rtografskih elementov, logično shomo za njihovo izvršitev, usklo,diščenje podatkov v spomin računo.lniki,, njiho- vo selektivno vračanje tor usposobitev instrrnnentarija za manipulacijo po- datkov za izdelo.vo baryno ločenih negativov, Druga faza pa bo omogočiln načrtovanje kartografske.banke podatkov in sistem za njeno efektno eks- ploatacij o pri zbir~,nj u podatkov Zll lmkr$cnlrnJ.i lmrtogro,fski produkt. Današnjo, lmrtografslm operativa se:: pri več-ini izvajalcev bist.veno ne :razlilmjo. Zbi1°anje podatkov: za osnovni kartografski original se zc,čne z ocenjevanjem razpoložljivega lmrto&::;_"c;ffllrnga materiala, SelekcijEI, tego, ma- teriala je odvisna od vc.:ebine nove kcrte in od ks,rtomatrične kvalitete, ki jo želimo doseči. uTpošt evo.ti moramo tudi projekcij o in merilo nove . karte, Kartograf ročno odbere in barvno loči elemcmte ,ki jih želi prika- zati v finalnem. produktu. lCo jo. z,biratolj slrn dolo in generalizacija kon- čo.na lcopir8.mo lmrtografski origin[,l nn. senzibilizirano grevurno folijo. Proden začnemc s tolmološl:o obdelnvo nove karte srno že porc,bili 60 - 75 5'0 celotnega č~,so, poh0 obnego. za kompleten izid karte. F[',ktorji ki vplivo,jo na tako visok odstotok so: l.) Kartografije, jG graf:Lč:na interpretacija ter zahteva stalno ocenjevanje posameznih olcnontov v :fo,zi l18.Sto,j2.nj ~ nove karte. Ker invidualnn pre~ soja po samo znikov ni identična je direktno. ekst :rapolo..cij :-i, onega grn,- ficnego, produkta iz drugega skoraj nemogoča. 2.) Hipsometrija; hic1rografija, vegetacija in kulture so po svoji pror:tor, ... ski razporeditvi zelo nosictewatič:ne. Zaradi toga je pri običajnem pos- toplm kartografslrn obdelave, +ežko določi-ti logične kriterije z,a pou- do,rj ru1j o ali eliminiranje :naštetih elementov glede na ZE1J1teve k2-rto in njenega morila. 3.) Zbirc1nje podatkov za kurto je utrudljiv in časovno razvlečen postopek, Razo leni t ov karte in ponovna upo1~0,bo, njenih elementov pri no.slod.nj em zbiranju podatkov je nlcoraj tako draga procedura kot prvotno delo. Polog tega pa so podatki lmrtografske vsebine zaradi grGfične oblike komaj primc.nni zg strojno obdelavo. 4.) Tehnična orJdelrwa knrte, zlacti pe, kartografsko zbiranja podo,tkov sta danos še podvržene:, ročni obdelavi. Hitrost izdelave se 12.hko po- veča le z večjim številom ljudi, ki bi delali na isti karti. Tnko, rešitev ne pride v poštev, ker že dve 'delovni moči težko istoč,'-::::110 gra,fično obdeluj ota isto lmrto. 5 .. ) Elementi lmrte se spojijo v nejasno sliko v sorazmerju z redukcijo merilo,. Izjema s.o le veoj e površinske karakteristike ki prenesejo pomanj oavo* Ostc.le simbole pa moramo reducirati, ali pc, jih pomc,nj- šati, lrn,r pc1, ni vedno izvelj i vo. 6.) Kartog1°afski izdelki diferirajb vsebinsko in po metodi grafične upo- dobitve. Neskladnost obeh faktorjev pcvzroča te'3o.Ve pri obdelo,vi .novo ka1'te. Tudi Tazličen formc,t in projekcija karte teži 1( razbi- jcmju kontinuitete in razporeditve zbranega materiale,. v Casovno skrnjšanje pri izdelavi kart lahko dosežemo lu z intenzivno meha- nizacijo. Oglejmo si zelo poenostavljene metode, ki nam 1Jodo pomagale do - 3 - želenega efekta. V prvi fazi bomo zagotovili zelo hiter postopek izdelave negativnih po barvah ločenih reprodukcijskih originalov; v drugi pa realizirali karto- grafsko banko podatkov prime:rno za strojno obdelavo. Kartografski elementi bodo v sistemu mehanizacije podrejeni v ono izmed sledečih štirih kategorij: l.) Neprekinjene linearno karakteristike (npr. konture, ceste, roke itd,) 2,) 3.) 4,) Prekinjene linearne lmrakteristilrn (np1¾. železniška r.1reža, jarki itd.) Ploskovne karakteristilrn (npr. tlori mest, vode, vegetacija, relief itd.) TočlcoV11e lmralcteristikn. Sem spadajo elementi lc;J.terih lokacijo in orien- tacijo lahko opišemo s koordinatami (npr. opisni znaki za mesta, mostovi itd.) Neprekinjene linearne in ploskovne k8,rakteristike bodo obdelor1e s pomočjo kartirnega avtomata na podlagi koordinat} podatkov za širino linije, z možnostjo interpolacije za krivine, Konstrukcija neprekinjene linije ses- toji iz serijo lrn,rtiranih točk, kLLterill premer je enak širini linije; raz- merje 7 ali B proti 1 med premerom točlrn in točkoV11ega presledka pa zago- tavlja kontinuiteto linije. Pozitiv take reprodukcije predstavlja splošen lmrtografsld original in je z ostalimi elementi banke pripravljen za na- daljnje kartografske obdelave. Kartografski original je proiz;vod odbiro11ja različnih grafičnih podatkov. Fotogrametrični in orto-foto material je lahko osnova ali pa samo sestaV11i del za tak original, V sistemu avtomatizacije bodo fotogrametrični podatki obdelani nwuerično in priprnvljt::mi za mehanično izvrednotenje. Rezultat je lahko samo stoj cm reprodukcijski original ali po. sestaV11i dol lmrtografskega originala. Preverjeni lmrtografski original je po šifriranju pripravljen za o.ohru1Sko reprodukcijo, Šifrira.nje obsega koordinatni opis vsako karakteristiko in pripadajočo barvno označbo - kodo. Reprodulccij o po barvah ločenih negativov bomo izvedli s slcenerj em za elektronsko barvno sepm:e.cij o. Skoner lahko s svojimi se staV11imi deli izvrši: 1.) 2.) reprodulccijo posameznih barvnih elementov bodoče karte na osnovi kar- tografskega originalo, in programsko vstavljenih digitalnih podatkov ter šifer· zo, posameZJ.1e barve, reprodukcijo barvnih elementov iz kartografskega originala, ki je že ploskovno barvno obdelan, V primerjavi s sedru1jim načinom optične reprodulccij e barV11ega originala, pomeni elektronska separacija velik no,predek. Barvni odtenki pri optičnem filtira:nju dobijo preveč eno- ten ton prevladujoče barve, intenzivne nianse niso mogoče ter so malo št evill1 e • - 4 - Skener vsebuj o sistem leč, izvor svetlobe, filter in fotomultiplilrn:torj e~ Svetloba je usmerjena preko zrcal na filtre, ki reflektire,j o 2"li prepuščaj o velovne dolžine modre, zelene in r5tdeče svet 7_obo, Rdeči flulrn dolžine proko 700 milimikronov eliminira posebe~1 filter p1·ed fotomultiplilw:'corj em. Sistem omogoča separacij o petnajstih. barv plus 01''110•-belo, Fotomultiplikator spre- meni svetlobo v električne impulze, lcristalni oscilator pc. jih loči v tri- fazne signale različnih napetosti ter jih ojača. Rezultat ojačanih sig11alov je po obdelavi v oloktromagnotnem polju visoka in nizka frekvenco, impulzov, Visoko frekventna komponenta po demodulaciji pomeni že kazalo za posamezno barvo; raz111erj e visoko frekventnega in nizko frekventnego. sig11ala pa pomeni stopnjo gostote barve. Celoten progrnm kartografske mehanizacije bo seveda pod .kontrolo računal­ nika, znradi funkcionalnosti in usklaj e:nosti posarneznib f2.z dela. Od mehn.- nizirane kartografske opercf~ive lahko torej pričalmj emo predvsem nežnost hitro izdelnve nove lcnrte. Cas uporabljen za zlJiratelj sko delo in telmološ~ ko obdelavo bo bistveno roduciron, Več mesečno časoV110 ::.0 nzdobj e bomo skr- čili le na nekaj tednov. V lcadrovskem in finančnem pogledu_ pa pomeni novi sistem koncentracijo moderno opreme in specializiranega personala. Inozemsko. literatura navaja, da bodo tehnološko razvitejše dežele p1°ešle na popolno avtomatizacijo pri izdajanju kai-rtografskih publikacij v nasled- njih dvoh letih. Prav je, da se pri tem c1)ormimo naše domačo kartografE:lc:::, produJrnije, kaj smo od modernejših postopkov uspeli osvojiti in kaj laLko pričalrnjemo v bližnji bodočnosti. Predvsem velja omeniti, da smo prešli iz pozitivno gravuro ne. negD,tivno. Prednost takega postopka je v kontinui- roni kvaliteti linijskeg21, Čl-rtoža pri vzdrževru1ju roprodulrnijskih originalov Sevoda pa negativrn:i. gravu1°0, zahtev[\ sistem mehaničnih po,serj ev, od založni- ških originc_lov do tiskarsko r, Y)"•Cldukcije. Ker pa še nimamo specializirane lmrtografslrn tiskarske reprodukcije, kjer bi elemente ene barve in ZD,1oŽ-· niških negatiV11ih originolov zbrali dil~ektno s lcopinmjem no, tiskarol:i plošči, je večkrat potrebon vmesni pozitiV11i postopek izdela o reprodulwij•· skih originalov. Uvajru1je posebnih kontrastnih filmov omogoča ostro pozi„ tivno kopijo neg2tivne gre-vu-1:'ei prodoslojene dio o folijo pa poenostavlj,,jo in s~crajšujejo čas pri izdelavi vmesnih delavnih :-._li obmoalnih podloc;ah. Obdelava tlorisnih eleDcmtov zazidave ni več podvržemo, risa:nju ali gravi- rru1ju. Oboje namreč 110 zngotavlja ostrili vogalov in upodobitve detajlov tlorisa. To pa lahko dosežemo le z mehaničnim stripom, montaža pa omogoča eventuelne poznejšo premike zaradi popravkov. Način izdelavo po barvah ločenih reprodukcijskih originalov je raciona- len le do določenega števila barv. Pri številu barv nad deset pride v poštev metoda barvnega pretisa na pod- lagi treh osnovnih barv ter črne, ki običajno nastopa samostojno ali pa le kot dodatek ostalim kombinacijam barv, Teoretično je mogoče iz troh osnovnih barv s kombinacij o različnih gostot rast Ta doseči neomejeno šte- vilo barvnih odtenkov. Praktično po, lahko pričakujemo dober rezultat v moj ah do 215 različnih nians, Lei· le malokdaj naletimo na karto, ki bo zahtevala nad 25 različnih barv, ustalj oni non11':l,tivi re presego,jo tega števila. Vočje število kombinacij zc,hteva uporabo večih rastrskih stopenj. Izdolnva odprtih nogativov, ki imajo ftmkcijo mask za določeno barvno - 5 - nianso, jo pri večj ern št ovilu knmpliciran po c,-topok ter zarc,di prc.vilno registracije že zahteva uporabo no.miznego, računalnika. Delna mehanizacija pri tebnični obdelavi karto je danes žo re0,lno, tudi pri nas• z avt oi;1at skim gravi:ranj em Želimo p:;.nedvsem izboljšati grafični izgled linijskih elementov knrte, nočno risanje ali graviranje dvojnih ali več konturnih elementov krivin v povezavi z linijami zahteva veliko časa in spretnosti,kljub tenu pa težko dosežemo enakomerno Širino in kontinuiteto pri prehodu iz, krivine v premo ali lwntrakrivino. V prvi fazi torej predvidevamo avtomatsko gravi:canj e prometno mreže pri mestnih lmrtc1,h večjih meril. z digi taj z0rj em lahko generalizirono prometno mrežo spremenimo v digitalni model, katerega avtomat grafično izvrodnoti, Elementi zazidave bodo še naprej podvrženi o bdele,vi s pomočjo mehm1ič­ nega stripa. Le pri lmrtah manj šib meril, lej er detajle pri tlorisih stavb lahko zanornariE10 in jih jo E1ogoče tipizirati v dve ali tri kategorijo, bo uporaba avtomatslrngo, graviranja racionalna. Vsak tloris zahteva le en c1i~- gitalni zapis, gravurni nož v glavi avtomatti, pa z enim potegom odpre cGlo- ten negat_iv tlorisa. :Bistven časovni in seveda tLldi fin:::111oni prihranek pri izdelo.vi lm:rte pa bi dosegli lahko samo s lrnrtogr~;,fsko banko podatkov. To po, jo zo. ne,še ro,zmere več ali ma11j oddaljen cilj. J\Te samo, da projekt zahteva velilrn zo,Četno investicije, drage ro.ziskave, koncentntcij o visokolcvalificiranega kadra; glavna ovira je tro.dicija :ročnega zbiranja podatkov in pa E1ento..li-• tega širšega kroc;a javnosti in služb ki danes še ne uvir1ijo potrebe ginofi;5_ nih tematskih prikazov na ko,rtal1, V kolikor pn se poslužujejo vizuelne ko- muniko.cij e so te običo.jno na lrn.rtah - skicah, ki niso strokovno o1Jdelru1e te1' celo v istem merilu predstavljaj o reczlične lokacij o kartografskih olo111ent ov. Usklajanj e progrcmskih prostorskih študij različnih avtorjev lahko znrndi neenotnih puc11og ustvari zmedo in povzroči družbeno Šlrndo. Kartografska bo11k2, podatkov bo morala torej poleg statističnih podatkov in nmneričnih podatlwv izmere vsebovati tudi odbrane uporabne elemente obstoječih ko.rt. Vso to seveda v obliki primerni za o.vton2t sko obdelavo .in možnostjo optimalnege, izkoristka večih podatkov za rnzlično tipFJ kart, Kot akuton problem pa je prisotno še doj stvo 1wažurnosti rGgistracije te- kočih sprememb na terenu. Brez dGjanslrngn stru:1js. v čas1.1, ko obdelL1jemo podatke, lahko računamo, cla bo nova karta znsta'.cela. V skladu s tehnič- nim razvojem bona skrajšali čas izdelave; nepopolnosti podatkov pa lJo bo ostE1jnla. Skoraj go-tcwo lahko preclvi'.:1evamo, da 1Jo tehnološki proces vključno z mehanizirono manipulacijo podatkov ki bodo na razpolago, nor predaval veliko hitrejo lmlrnr pa hitra registracija sprememlJ v prostoru. Na koncu lahko sarno razmislimo, kaj je vzrok takemu stm1j u in kako lJi gft lahko rešili. Brez popolnih in tekočih podatkov tehnične izmere, stgtis- tičnih podatkov in imenoslovja še tako hitra izdelo,vc, karte lahko pomeni samo prestiž telmike no pa tudi vsestranske uporabnosti, - 6 - Marj an J Lenko A VTOMATSK/\. IUSALN./1 MI ZA 11 CORA.DOI\IIAT 11 V začetku oktobra t. l. jo znru1a švicarska tvrdka ZG mate:matično instru"' monto ricoradi AGri prodo.ln Goodetskemu zavodu SRS apa1°aturo za avtomatično risanje "COHJ\J)0IvIAT 11 • Tako je naša stroka dobila. instrwnent, ki ZQsedo. eno od bistvenih vlog v konceptu njenega rnzvoja, Okarakteriziramo ga lsJ-1ko z vrsto superl~•.tivov, np1°. lcar se tiče teže, velikosti in seveda cene (nad dva rri.lijono. Ndin); razen tega je to prve. avtomatska risalna mizo. v Jugo sl:wij i. Mimogrede povedo.no, tudi rok do 1Jo.ve ni bil vsalcdanj i: od prvotno predvidenih trinajst se je ro.ztegnil nQ šestnajst mesocev. Sodobne avtomatske risa,lne nri.ze se od' drugih ( sicer tudi elektronsko vodenih) avtomatskih risalnih naprav razlilmjejo po dimenzijol1, robustni izdelavi, preciznosti in večnar_c1enski upon1bnosti. Instrmaent, kakršen je Coradomat, s skoraj idealno natančnostjo kartira, riše na papir in nQ fo- lijo ali pa gnwira; spofmben je tudi izTezovanja podlogo in svetlobnega risanja (tj. risru1ja s svetlobnim žarkom na svetločutno podlogo, ki po no.tru1čnosti in finesi presega vse mehanske načine risanj o.). za to dve nazadnje omenjeni funkciji naš Coradomat ni usposobljen, ker sno se pri naročilu orientirali predvsGln na geodetske potrebe. Teh pa nismo omejili le no. naloge grafičnega ziio,oaja; v Coro,domntu smo vicloli tudi Čisto 1°a- čunalniško lmpo,citetn. Elektrom·Li ra,čurn:,,lnik, ki krmili risalno mizo, je nac1reč dovolj hitor in im2, dovolj veliko kapaciteto spominn ( 2048 celic po 18 bitov), da zadovoljuje vse običajne potrebe geodetskega raČU11.Lmja. Seveda ostl:me toJm čisto rnčunslm upor2.ba co:rcidor:Jnta v vsakem slučaju lo .':,,Slnmdarnego. pomena. Računalnik GID ~ I, izdelek Švicarske tvrdke G11ttinger, je takorekoč glava in srce vse aparatu1°e. Od njega vodijo številni kabli k risalni mizi, h komandnon pultu in le posameznim perifenlim enotam. Za krmiljenje risalno mizo ga usposablja tkz,v. osnovni program, ki je tako obsežen, da znvzeoa lmkih devet desetin spouinske enote. Podatke za risanj o do:Jiva računalnik preko ene od vhodnih enot,; To so podatki o r:iorilu in o izho- dišču risbe, o vsakokratnem načinu gibsnja risalne konice ter koordj_nate vseh točk, iz lmterih so risba konstruira, To torej nii:m zgolj številčni podatki; vmes so tudi vse instrukcije za risanje v obliki določenih šifer. Gre torej za nekalcšen sicer preprost,· v praksi po. ponavadi zo1o dolgoveze11 program. Naloga osnovi1t)ga progro.ma jo, da prevaja vse te instrukcij e in podatke v ustrezne premike risalne mize, z::i lrnr je potrebno DL„ eni strani nenel:mo raot..manje (redukcija koordinat na izbodišče risbe oziroma mize 1 množenje s falctorji merila, račun elementov za premočrtno, krožno in parabolično gibanje itd.), na drugi strani pa nonelmo kontrolirrn1je pra- vilnosti izvodonih premikov. Položaj risalne konice jcwljo.te računalniku dva elektronske_,, števca, priključena absoisnenm oziroma ordino.tnemu vrotenu mize, z n.r:.tančnoet,jo o,ol mm. (Dejcnski gro,:fični pogrešek jo zaradi neizo- gibnih mehanskih nepopolnosti večji in dosega 0,06 mw). Osnovni progro.r:1 skrbi tudi za nvtomatslrn orientiranje risalnega orodja - v naoein primeru dletasto brušenih gravirnih konic v smeri tangento no, krivuljo, ki so riše. - 7 - Običaj en 8-ka:n,n,Jni tclop1°int.o::.· :cnb.L kot univerzo,lrn:,, 1 vondo.r l"'D.Zn103.'0r.JD, počasna vhodno-izhodno, cnotn, i'Jj ogov kod je rune riški ASCII, Pi'oko tole~ printo:ejc" torej lo.hko dr1,jomo stl'6Ju podatke in cuw.ze direktno s tipke11jom nli pa s po.pimatega t.caku, 1°czultate pa dobimo tiskano nn protokolu in po želji tud_i izlulmjnno na t:c::Jm. Opomba: Numerični rozultat corndomata je na primer s koorr:1inL,tar.1~.- izražen položo.j risnlne lwnir;e ( Jzironm mikroslrnpn uli merskeg<1, epislropa). Normalno so t:co,kovi s podatki čitajo v rimogo hitrejšom in zonesljivejŠoD optičnem čitalcu. ICot izho,tastro, gruntov so bili izvedeni ukrepi, ki so imeli r::icer krajevno l'EtZlične učinke so bili pa; zelo obsežni. večjs upoi0aba lcatasti1 - sk~h podatkov za plrmirru.1.je, za delno inventarizacijo itd. je prav t 8Jrn po- vecalo obseg qela v teh ustanovah. zato so začeli razmišljati o avtomati- zac1J1 tehničnih del v tem področju. Najprej so avtomatizacijo izvajnli na računalniku IBM 560 in to do leta 1963. · V celoti so imeli na razpolago 25 % časa računalnika. Čeprav priprava ni ime~ la za.geodetske namene dovolj velikih knpacitet je bila vsem1O s strani geo- det slcih strolrnV11.jakov polno izkoriščena. - 17 - Še preden je bila priprava spo::mbna za delo si bili zemljemerski strokov- nj old v prograrnirn,nj L1 popo1J.1om3 izobraženi. Le mclo programov firme IDM so pri tem lnhko uporabili, ker so le redki za področje geodezije. Do leta 1962 so izdelali več kot 20 programov. Programi in merski podatki, so bili v računalnik vlagani z lulmjanir,1i karticami. Luknjali so v posebnem oddelku 7 podatke so dobivali od Tuli.rojev za izmero ·in katastrskih uradov. za skupaj 13.222 ur porablje:ne0a rn.ČU11alnika so plačali 75.079 DM, Ostali stroški, kot so lulmjanje kartic, pogon rnašine, lulmjanje in kontrola, st:cošld za 1112.le rn,ČU11.alJ.1ike, E1ale lulmj2če itd. in materialni stroški, papir in b:i,rtice so porabili 68,970 DM. Razen rnaterial1iih sredstev pe, še 6.130 ur, Zelo važno pri tej analizi je, da praktično s3:•edstrN niso veliko pY'ih1°anili, ampak so ogro1m10 prihranili p1°i uporabi časa in pa na skrčenju pGi'sonala, Avtor dalje dajo dva diagrama v katerem primerja kapaciteto in intenzivnost s primerjavo z računalnikom in računskimi ročnirai postopki. I(onec lota 1963 so dobili raČW1alnik 1410 IBM in je bil do leta 1:)64 tudi za c_;eodet ske 1~RČU1rn na razpolago. Največ so pridobili na brzini izhoda in vhoda v raČW1;::lnik, na.zen tega so tu· uporabili možnost uporabiti magnetni trak kot momoJ0 ij ski medij. po postavitvi IBM 1410 sO lahko vse i0ačune, ki so jih imeli že prnj programirane za IBM 650 z preprostimi sinmlacijskiei programom predelali, tako, da praktično niso na novo skoraj 1iič p1°og:canLi..- rali. ICer pa s ter,.1 niso zaradi drLlgačnega programskege j ezilm p1°ihra.nili do1)olj čase so v glavnem programe, posebej tiste, ki so večkrat tekli prog:co,rni1°ali na inten1i lrnt stroja, Primerjava kaže, da so v letu 1960 iz- raČU11avali koordinnte 58,000 točk v letu 1964 pa na novi pripravi že 260.000· točl:. za uspešno uvajm1j e avtom .tizacij e so izvedli nekaj- -zelo dobrilFulcrepov in sicer: no,jbolj važno je bilo, da so terenske zapisnike in še ostale dokumente prL,oc1ili tako, da so clirektno z njih že L.tlmjali kartice; oziroma kai::meje shranjevali podatke na magnetni trak, Izkušnje kažejo, da m6i0 a biti večina progioamov sestavljena z geodetsko usmerjenimi izo- braženimi ljudmi, ke1° ln.hko samo na ta način polJ.10 izkoristimo 111:'"1.Šinsko kapaciteto in pa povežemo to z izkušnjami i~ geodetske :r:roJcso. V nasprotnem se lahko zgodi, da programirnmo tud;i stvari, ki se v geodeziji ne bi izpla- čale, RezLlltate ni30 pisali sano v obliki koOrdinat, ampak največkrat tudi v o1)liki grn,virru.1.e kc1-J:te na paralemo tekoči avtomatični pripravi. nazvoj v bodoče V naprej p1oip1°avljajo še avtomatsko obdelavo za ortogonalno izmero pri po- larni izmeri so praktično uspeli. naziskovonja gredo v te smeri, da bi za ortogom,lno izme1'0 .1ia terenu uporabljali približ~10 isti sistem numeraoij e z nelrnlilrn modificiranim zapisnikom kakor za polarno. Avtou12,t slco kartiranje. I~oqrdini;l,:te ,in točke so bile do sedaj kartirnne praviloma s pomočjo meha.nič- • Cc,:\,r~ 'tO '7!,::,VOV · · · 63 1 t 1· Z nih - na alLm1ll1lJaste folije. Jeseni 19 e a so poveza J_ uso z 64 s krmilno onoto, - 18 - Iz gospodarskih razlogov so ns.čin in pn progruminmje no. tej pripro.vi skrčili samo na najnujnejše in sicer na točko, krog in premico po nekem določenem ključu. Topografske pogojne znake in opise niso progra- mirali. Velikost lG::1,rtime mize 55 x 60 crn, j ,mstrezaln formatu 50 x 50 cm geodetsko-topografskegrr načrta. za delo na zuse z 64 so morali iz lulmjanih kc,rtic preiti na lulrnjan trak. Na njem liiso pronešene več lrno1°dinate, so s8mo še preračunani hi- trostni vektorji v indeks x in v y in pFt število kktov, kc.r je vpli- valo na hitros.t vektorejv x v x smeri in y v y smeri. Ravna pove- zava dveh točk je bilo. toJrn zo.g0tovljena s seštevonjei;1 nmožice malih vek- torjev. Nnjmanjšn dolžina je bila 1/16 mm. Ta trak je razen tega sprejel še posebne ukazo; kakor dvig risalno pripro.vo, spust risalne priprnve in risanje krogov. I(rogo so risali tako, da so osnovno črtalo zanmjali z ekscentričnimi risalnimi pripomočki. Učinkovitost priprave pri opisanih progrwuskih koncepcijah jo c1nla on1ogočila predeJ.avo 700 koordin2.tnih lulmjonih kartic nn uro s sestavitvijo lulmjanogn traku na pripravi Z 25. Učinkovitost lcs.rtirne p1°iprave Z 64 se lahko daje samo v povprečju, ker je zelo odvisna, od vsebine karte in izbranih poti kartir1:mja,, Obi- čajno je bila ta v območju 22 - 32 mm/sek. Kot železno temeljno pravilo velja, da so v povprečju skartirali 1000 točk na 1000 minut, če so bile točke brez krogovih ozna,Čb. Točko s krogom potrebujejo več Čnsa. Nat:mč­ nost 1/16 nw.. Če so pomm1.j ševali so pri ter:1 povečali nntčlllČnost na, 1/32 mm. Zaradi mrtvih hodov in drugih prenosnih napak oo m:pako 1/16 mm so1110 nebistveno prekoračili. T, .ko so na toj razmeroma preprosti napravi pri- bližno v enem delovnilm skartir0,li 5040 točk, kar je teoretično približno 2 geodetska to:x,grafska načrta dnevno. Običajno tega niso dosegli, or.1pak za 30 % mnnjši efekt, Predpriprave ZG kartirE111je na mizi so porabile pri- bližno: priprava označb :za, račun koordinat 16 dni (priprs:va za.pisnilrnv), priprava lulmjo;nih kartic za elektronski stroj 5 dni lulrnj 1:mj e 4 dni kontrola 4 clni. Največ časa je kot kaže pornbil2 priprsva za,pisnikov za, lulmjrnje. poenostavlj011j e pri tem delovnem postopkll lahko zelo popravi delovni efekt. 1catnste:r_l!:_llrnjonih ko,rtic Gerardy je v zvezkLl 10/1964 tege. časopise, že poročal o lmto.stru lulmjnnih kartic v Spodnji Saški. po načrtu naj bi vse katastrske lmjige: posestne liste, abecedne sezname, L10nske sezname uvajali ne lulrnjčmo· ka,rtice in tako dobili nekoJcšno obliko r_:io,šinskega lm,tastrn. V bodočnosti z ozirom na upora.bo stroja IBM 14~0 pričakujejo sledeč razvoj: Kot ko.že v bodočnosti ne bodo kata,strskih podatkov usmerjali samo na knr- tice ampak v centralni enoti na nmgnetni trak, Po tem:'prenosu so celo luk- njo.ne ka1stice odveč in jih baje lahko w:1ičimo. Iz magnetnega trakll bodo morali narediti takoj duplikat kot sigumostni izvod, ki 1.1. služil tudi za nadaljno obdelavo. Drugi sekundami katastri bi .se čisto mašinsko v poljubni številki priključevali skozi stroj 1410 IBM v centralni kataster. Prednosti centralnega l:atastrn so predvsem v tem, da je urejen in da se noben podatek ne izgubi~ Delo s mag,.~::,fa1imi trakovi je razen tega časovno hitrejše in prihranimo veliko prostora. Vzdrževanje je zamišljeno tako, da bi podloge za sproninjanje stonja spet dajali kot luknjane kartice centrali,. Tu bi to prenesli na lulmjane kartico in z alfanumeričnim preizkuševalcem kontroli:cali. Te kartice bi poten s programom za vzdrževanje, ki še ni razvit pr&nesli v IBM 1410. Tako bi nato spustili stari magnetni trak, ki bi ga stroj popravljal in obdeloval - v novi popravlj oni magnetni trak„ IstoČ1;tsno ali 118- koncu bi na lineprinterju dobili še zapisnik o spremembah, Te spremembe se seveda ne bi delale sproti, ampak povprečno enkrat na mesec. Čuvnnj e na trak prenešenih podatkov je zaradi večih kopij mogoče. Lahko se poenostavi če pri vzdrževanju razen na trak prenesemo zapis še kam drugam. V potrebi lahko centralno zbirko podatkov, centralni kataster, sestavimo iz sekundarnih katastrov 0 Posebne prednosti mašinsko vodenega katastra so: l. centralno vodenje samo enega katastra 2. sekundami (pogonski katastri so lahko v poljubnem številu) mašinslrn sestavljeni in vodenilj 3. Zaradi skupnih del se popolnoua skladaj o sekundo.mi in centralni lm- tast er. 4. Izrazne možnosti katastra z2 statistične namene so veliko poveč-one. 5. Spremembni izkazi, katastrski izvlečki in Jetni cisti dohodek so lahko sestavljeni strojno. Efekt se bo še povečal če bi dejDnsko s-&an;je zemljiške knjige lahko pre- delali v isti strojni sistem. Izgledi za bodočnost. Avtonatizacijo, geodetskih iz.računov v lmtastru stalno dobiva no. uporabi. Zaradi možnosti, ki jo avtomatizacijo, našenu delovne::1u področju nudi je potrebno, do, strr1no in telrnče spremljajo možnosti, ld nam jih avtomatska obdelava nudi .. , Pri vso,ki. Blcciji nora biti vedno čas in prostor za izbolj- šn.ve~ Geodetski zavod SRS je danes s predelavo katastrskega opero.ta v podobni fazi kot so bili leta 1965 nn Spodnj erc1 Saškem. Verjamemo, da bodo problemi podobni. Deloma smo na boljšem zaradi večjih kapacitet raČmialnika in bolj- še kartirne mize ( Coradomat) • - 20 - Peter Svetik "PTIOJEKTIRJINJ.E, IZGRADNJA IN VZDRŽEVl1..N,TE INFORMA.CIJSKIB SISTE1VIOV11 (SorDinnr, Beograd 10, - 12.11.1970) Jugoslovanski c-entor za tel1ničku i naučm1 dokwnentaciju je v letošnjom letu organiziral tri se1'1inarj e o informacij skil, sistemih, njihovem po- menu, tehniki, kodiranju, rep:r-odukciji, orgnni'.6aciji, ra.ounab_1iŠki teh- niki itd. Onenjeni seminar, ki sva se ga udeležila z ing. Ba._11ovcor:i jo bil tretji, zadnji letos. Če sumiram svoje vtise in vtise kolegov, ki so se udeležili prej išnjiJ1 seminarjev, moram ugotoviti, da so bili wJeložoncem, kljub neko.torim po121anj klj i vo stim zelo koristni. Naj najprej naveden seznam pre1)l0anih referatov v teh dneh: l. Lojze SKOK~ Mesto, vloga in značaj informacijsldh sisteuov v organih družbeno-političnih skupnosti. 2,J Miloš SINDJIČ: Inforuacijski sistoni v odločo:r1ju in upravljo.nju • .3. IWilotin GAVRIIDV;, uvod v inforuacij ske ,sisteh1e 4. Ljuborrri.1° DULOVIC ~ proj elrtiro.nj e, i2,gradnj a in vzdrževanje infonlla- cij skih sistouov, 5~ LJubor.1ir DULOVIC: Obdelava muaeričnih podatkov s pomočjo raČLmab_1ilrnv. 6. Ljubomir DUIDVIC: Teorija infcrrmcij i:n informacijski sisteui, ?. Bogomila ŽIVlWVICt Sistcr.1i za rnemoriranje in islc8.njo infornnoij, 8. Djorqje NIKOLIC: Reprogrnfija in infon1.1acijsld sistemi. 9. MilutJ-n GAVHILOV: Povezava ractmalnikov i11 mikrofiloov. 10. Dro,gutin B_c:J_šKOVIČ: Informacijski sistemi in tohnika. mrožnoga plnnirnnjn. Že po naslovih lahko ugotovimo, do. referati obravnavajo zelo koristno materijo o informacijskih siste• ill tor pripomočkih in poc;ojih, ki so za realizacijo potrebni. Infonnacija (inforr1iranost) postaja čedalje por;1er:ibnojši faktor sodobno družbo, zlasti v upravljanju in odločru1ju_, saj jo pokazatelj (mera) or- ganizacijo in urejenosti sistema. Nasproti nje je ontropij:::i. - nourejonost, neorganizironost sistoua. Čim vcčjn je info:r11iranost, tuu r;.ianj šn jo ontro- pij a in o bn:i,tno • - 21 - Informacijski sisten pa omogoča upravljanje, komLmikacijo, obdelavo in menoril''anj o informacij. Informatika so je že razvila v po sobno' zn@stveno vedo in tvori osnovni elonent kibernetike - vede o upravljruiju prirodnih in ·w;ietnih sistemov• Cilj in naloga teorije informacij in inforr:1acij ske vede je, da zagotovi permanentno zbin:mj e, mouoriranj e in obdelavo informacij. Informacijski sistem pa je nujno vezM na računalniško in reprografsko tebniko. Sodobni oloktronski račtmalnild z veliko hitrostjo obdelajo po- datke - inforinacij o; hitrost registracije izhodnih podatkov no, mo.gnetnera traku je 60 • 000 do 90. 000 znakov v sekundi. Hitrost reprodukcije pa j e znatno mnnjša. Prav zato dobiva v reprografski tehniki poseben pomen prav mikrofilr:iska tohnilm. Povezava račtmalnik - mikrofilm omogočc, skladno delo pl'"'i obdelD~Vi in. reprodulcciji inforli1acij „ V ZDA so letos še izdelali poseben stffildard 50, mikrofilr::nnj e izhodnih informacij in drugih wuentov. Čo som poskušal v no.jkro.j ši možni olJliki podati jedro obro:vnavone proble- matike, moro.m poudariti, dn je bilo e1ikrofilmski tehniki posvečeno največ pozornosti; izgled,'.:'., da je prav elektronski ro,čuno.lnik ključ veliko bodoč­ nosti mikrofilmo,. Informacijski sistel".li so bili obravno.vo,ni teoretično; premalo pa so upoš'- tevali praktično. izkustvo.. Predavatelji so posebej poudarjo.li in to nam je tudi jasno, do. enotnega sistema ni. Region9lna prostorska dokumonto.cijo., je pa še posebej specifičen informacijsko-dokL1p10ntacijski sistem, m1 knte- rega je zelo težko npliciro.ti dosednnja teoret'8ka dogm:mjo. in praktične iz- lmšnje. Prepričan pa sem, da smo z delom, zlo.s,ti po. s prograi1_1sko zasnovo na pravi poti, Zagotoviti po. morn.rno: - organizacij o dotoka in publiciranj n podatkov ( input - output sistem); - izpopolniti reprodukcijsko tehniko in avtor:1.ntizacijo obdelave podatkov; - sredstva in kadre" Ni potrebno posebej dokazovati, rlo. je ent:ropija v prostoru zelo velika; zaradi nje se pogosto skrijejo po!'lanjkljivosti načrtovanja in jih je tudi lažje zagovo.rjo.ti. Posledice pa so: - nepotrebn0. večkratna prekopavanja, - tehnično neizvedljivi projekti, - nepotrebno uničevanje kvalitetnih zemljišč (kmetijstvo) prekrivanje interesov v prostoru, - nepotrebni komisijski ogledi na terenu, - nesoglasja, spori in tožbe, težke odločitve ob preskopih ali nasprotujočih si podatkih, - dupliranj e projektnih nalog itd. Ena od posebnosti prosto-rslrega 1· f · · 1- · · · . . - . , . n orinaciJ s rn-dokumentaclJ skega sisteraa je prav v tem, da Je v veliki meri vezan na grafično obdelavo podatkov ko.i1 zahteva ')GStro lestvico vrt . 'v ' , 1 . . v no.c ov 111 ko.rt 1 dobro tehnicno oprorn~jenost in sorazmon10 veliko. financna s:reds-tva. · - 22 - Tak sistem, lci bo edini obvladal nered v pro3toru pa zahteva precej časa. zato v pričalrnvnnju rozL1ltatov ne s;,1er:10 biti :preveliki optimisti. V prvi fazi morarao predvser:1 realizirati naslednjo trditov: "Ažurna in točna in- forDaoija v praven Cč',SU na pravo r.10sto. 11 vsa predavanja so zbrana v posebni publikaciji, ki jo je dobil vsak ude- leženec ser.rinarja. Kdor hoče dobiti nekoliko več vpogleda v informacijske sisteme, si jih 1c10rn, prebrati. Posebno pozornost po mojem nmenju zaslužijo prispevki Ljubomira Dulovioa , našega nnjvečj ega strokovnjaka na tam pod- ročju. Orgmiizacijo seminarja ne bi mogel posebno pohvaliti. Referate so brali, namesto da bi jih komentirali. Slikovno gradivo je bilo skopo in nekva- litetno. Referati so ponavljali snov in niso bilt enotnega rrmenja~ Vso mo.terijo bi lnhko obclelali v dveh delovnih dneh. Kolikor sen lahko ugotovil, smo bili mec.1 približno 60 udeleženci le 4 iz Slovenije. Peter Svetik NEKATERE RESORSKE REGIJE I(arta na ovitku prikazuje s8111o šest dosedanjih resorskih delitev v SR Sloveniji, ki jih je možno primerjnti s potekom občinskih tiloja. Večina teh regij se uj ona z mejami o bčinslcih skupščin. Večjo razlike kažejo le gozdno- go spodo,rslm območja in deloma PTT podjetja,, Problematika združevonjL1 podatlrnv ;je torej pereča že pri resorskih delitvah„ Osnovni statistični podo,tki bi morali biti zbro.ni po statističnih okoliših. S podmeno, da so statistični okoliši sestavni dol katastrske občine, ter sestavni doli upravne občine in le-te sestavni deli posamezne resorske re- . 1 ,gij e, lnhko vsn statistična prouoevtmj a zanesljivo sUP.1irruno in prikazujemo 'v vseh stopnjah in za vse potrebe. To. postopek Z8. mehanogrnfsko obdelavo ne obsoga niti tehničnih niti finančnih težav in omogočo. res zanesljivo podatke. Stan.jo v SR Sloveniji po. je drugačno. Že statistični okoliši niso identični z mejami katastrske občine: približno 25 % meja upravnih občin deli katastrsko občine v dva ali tri dele; moje gozdnih gospodarstev ne potekajo po 1;1ejah upravnih občin. Tnko jo pri mehanografsld obdelavi statističnih in drugih podatkov rosno ogrožena eksaktnost, in njihova tronsformacija iz najnižje enote do republike. Če sem prištejemo še 11edcfinirru1e neje mest in naselij, 23 - ugotovino, da je izro,čun trondov zolo otožon, za nekatero podatke celo ne- mogoč. Pri vsem tem pa so vse delitve uzakonjene v različnih zolconih. Primorj ava s ko.rta Toorot ski po skusi delitve SRS v študijsko regij o kaže tri identično črto, ki v smeri SZ - JV delijo Slovenijo v štiri delo; 1, zahodni dol, ki poteka po vzhodnih mejah občin Tolmin, Idrija.in Ilirska Bistrica. 2, Osrednji del I, ki poteka po vzhodnih mojah občin Kar:mik, Trbovlje, Hrast- nik, Sevnica, Krško in Brežice. 3. Osrednji del II, ki potelm po vzhodnih mejt.1,h občin Mozirje, Velenje, Celje, Slovenjsko Konjice in Šmarje pri Jelšah. 4. Vzhodni del. Zaradi obdelave in primerjave podatkov, nedvour:mosti in opredelitve prostora je delitev, vezana no, najmanjšo enoto, zo, regionalni prostorski plan zelo por:.iembna. Vzpostavitev skupnih analitskih regij, ki bi dajale osnovne primerljive po- datlrn za vse resorske regije po hitri metodi, bo potrebna, če želimo urediti vsaj osnovno dokumentacij slrn službo za republiko in za občine. Vodne skupnosti: l. Vodna skupnost Drave in Mure v Mariboru 2. Splošna vodna skupnost Savinje v Celju 3 • V o dna skupno st Dolenj ske v No vem me st u 4. Vodna skupnost Ljubljanice in Sove v Ljubljani 5„ Vodna sku.pnost Gorenj slrn v Knmju 6. Vodna skupnost Soče v Novi Gorici 7. Vocl:na skupnost l'rimorslrn v Kopru, Gozdna gospodarstva: l. Tolmin 2. Bled 3. Krnnj 4.Ljubljnna 5.Postojna 6.Kočevje 7 • Novo rne sto B. Brežice 9. Celje 10. Nazarje 11. Slovenj Gradec 12. Maribor 13. Murska Sobota 14. Kras ,_ 2L~ - FTT podj etjo, •·• omrežne slw.:pine: l. Lj ubljann 2, Mm0 i bor 3. Celje 4..- Kra,:nj 5o NoV3, Go1°ica 6 0 Koper 7. Postojna 8. Novo mosto · 9o Murska Soboto. Cestna podjetja; 1„ Celje 2, Gorica 3. I(ope1° 4v Kranj 5, Ljubljana 60 Mariuor 7, Novo mosto. Obči:nslci upravni organi pristojni za geodetske zadeve - stanje 1.9.1970: 1, Geodetska up:i~avo, Domž.s,le 2. Geodetska upn:,vp, -- Obalni svet ... Koper 3. Geodetska uprav3. Litija 4. Geodet slrn, upro..vu, prj_ ~'.Jmpščini mesta Ljubljana- Ljubljana 5. Qeo det slro, up:L'o,vo, N0 va Gorica 6. Gecdetsl.'.:a up:~r"::>.WJ,. ·· R<:: .. dc·dj:i .. ca 7 .. Geoc.ot ::faa up:cc.va -- ŠkoI·~; a J.oka Geodet slm uprava • · !3rnarj e pri Jel šah Geodet .3lm L,pn.ti'a ·· 'l.1rbovlj e 8~ 9. 10, 11. 12. 13. Geodet skCL uprc::1::1. , .. '/:,:,11rd.lm Oddoldc zn L;mo:ro in lcotaster '.šemljišč Oddelek za izH:::i:n in ka~:o,ster zemljišč -· Oddelek ~a 149 Upravo. 15., Uprava 16. Uprava za. za za i ~~r_1e x10 in izDorc in iZJ::J.EH'Cl in l::a-1: a :3t o r zemljišč - katastex• -· Grosuplje kata,,t ei' Maribor Aj dovsoi:na Kamnik Žalec Celje 17, Uprava zo, izmero in kataster ~ Gornja Radgona 13. Ura,d za izmero j_n lm-J.:ac;+er •· Logatec 19. Urad za izmero in ku.:bas-cer - Murska Sobota 20" zavod za iž',moro in lw .. i~aste:r zernlj išč Kočevje 2L Zavod Zc, izfaoro i11 ke,ta.ster zemljišč •· Kranj 22. zayod ZC, :i.zeier:) in ka,taster zer:D.jišc - Novo mesto 23, zavod zo, izn,.ero in kataster zeu1lj ::..šč -· :Ptuj 24. zavod zo, izmero in kataster zemljišč - Slovenska Bistrica 25,, Za-vod z9, izuero in lmtaster zemljišč -~ Slovenj Gradec 26. K:::i,tčl.strski urad llre7,foe 27 „ Kato.rTcr-ski uioo,d •~ Črnorm,lj 28. KD.to,strslci urad •· Idrija - 25 - 29. Katastrsld urad·· Ilirska Bistrica 30,, Ko:b ast rsld urad ~· Jesenice 3L Katastrsld urad, .. Krško 32. Katastrski urad - Lendava 33. Katastrski urad - Ljutomer 34~ Katastrski urad " Mozirje 35" Katastrski urad - onaož 36. Katastrski urad - po stojna 37a Kat nst rski urad ·- Ralcek 38q Katastrski urad - Sev11ica 390 Katast:,,..ski UJ'.'[-),d ~ Sežana 40. Katastrski urad - Slovenske Konjice 41„ Katastrski urad - Tolmin 42. Katastrski urad - Trebnje 43. Katastrski urad - Velenje Medobčinski zavodi za spomeniško varstvo: l. Ljubljana 2~ Kranj 3. Nova Gorica 4~ Piran 5o Celje 6Q Maribor~ JUGOSLOVANSKI SIJV[POZIJ. O GEODETSIIT INVENTARIZACIJI PROSTORA S precejšnjo zamudo objavljamo sklepe z jugoslovanskega sinpozijn o geo- detsJd inventarizaciji prostora. Ker pa imajo ti sklepi dolgoročen značaj, sDatramo, da ni prepozno, čeravno jih objavljamo Šele sedaj. DaJJ.aŠnj emu stanju ra::woja ne.še države je nujno potrebno prostorsko načrto­ vanje, ki t.iu je osnova inventarizacija prostora. Ta naloga pripada geodetski strokic Zato naj bi lo--•ta priprnvila sodobno g,Tafično, analitično, opisno in drugo dokwnentacijo s potrebnim številor.i kart in ustreznimi elaborati za popolno inventarizacijo prostora. Da bi realizirali priporočila IVq Kongresa, je zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije organizirala 23. in 24. aprila 1970 leta na Bledu jugoslovanski si0.pozij ~ 11 Geod et skn dejavnost pri inventarizaciji prostora", kjer so na osnovi podanih referatov i._n diskusij sprejeli naslednjP. - 26 - f5ICLEPE l. Na sii;1poziju podani mterircli v obliki 1°efern:bovi lni'.'eferatov ir:. eLspo- natov predstavljajo primerno osnovo teoret::_čSnoga in praJctičnega z:12· nja zo, pristop k problematiki. _geodet slrn inventarizacij o prostora, kot :>:+.e-, grnlnega in nedeJ.jivega dela splošne inv0ntar:i.7,aciJe prostora~ Zcu.•:_ir1-L nadaljnega spoznavanja te rnovi v naših današnjih pogojih je potre 1x10 nndaljevati njeno intenzivno študi::canje :'....n. preučevanje z namenom dc,r~'::JOi optima1:t10 vsebino in obseg geodetske inventarizacije~ ter fonnin11<: •.: 1 učinkovitih regionolni.b. cehtrov podatkov - banke podatkov - neobhc·:•~i.J potrebnih vsem vrstam projektiranja in načrtovanja~ 2. Za geodetsko in splošno in~entarizacijo prostora ;je osnova kartog,\ :1 1··.i llk':1,terial 1 oz. karte in nač:rti različnih meril 1 poda:cti z odgovarjB.j številom podatkov štev:ilčncga ali opisnega zi1aca;ia. Njihova namc1i :1 . izdelava in obdelava z8htevn posebne napore v naši lmrtogrnfRki ziic:, ,):,ti in tehniki~ Osnove s ko.ter:imi dm1es držu:va i·azpolr,gn., p,9 čepJ_''.l.V 80 po svojem o1•,.-,,,__;u pomembne 1 niso dovolj in se ne vzdržujejo v ažurnem stm1ju. Zato j, i :.>eba v bodoče okrepiti dinamiko izpopolnjev::mjn in stalnega vzdrževB11ja.1 ,i.-1 bi bilo zadovoljeno vse0. potrebam. družbenega ž:i vJ.j enJa. J 0 za efekten in hiter pristop k ustvarjanju. potrAbnih osnov in izvrš,y•;:YJ_ju geodetske inventarizacijo prostora ;je nujno, da je najprej rešeno V])c·,:iea- nje telmologij(• in sodobne opreme na tem pouročju. geodetsko dej2vnou+:l in da se ta vpraŠo.YJ;ict neprestano rešujeju v skladu 7, naprec1 Jrnm znru1oyi;i in tehnike, posebno se b:1Žejo rJotrebe sistemat slcega fotogr[šmetrij skega, snemanj o. te- rena in oskrbovru1jo. zainteresii~m1ih st;mk in institL1cij s fotogram:i) kot ustreznim sredstvom za inventarizacijo,, 4. Dn bi se dosledno omogočil l)ristop k sodobni geodetski inve:ntarizaciji je neobhodno dopolniti ali zaE1enj.c1.ti obsto,j HČec normativne predpise 1 1/..a področja. te dejavnosti~ lci še niso rogulirru.10. pa podati nove v olcvi:c,1 potreb družbe:no„politionih skupnosti. 5. za izpolnjevanje teh nc,log je nujno organizirati stalno 7..nanstveno- raziskovo.lno delo na vseh področjih geodetske dejavnosti. 6., Glede na riosedanjo tradic;i.jo izkušenj in orc;D.nizinmost, so udeležoyi simpozija mnenja, do.. bi skrb o geodetski inventarizaciji prostora v l 11-, doče v celoti prevzelo. geodetska služba, katere organizacijska in l~s.:::-:N- slm struktur8, ~o.j se neprekinjeno priJ.ag0.jn zahtevam dolgoročnega 1-r,.; · vo j a države,, 7. V geodetsko stroko jo potrebno vključiti vse fo.'3e štucijo. in preuoe•r prostorskega plffilirnnja, imeti mora možnost načrtovanja in ""lSklajev:::_ ,:'.t svojega dela z ostalirni strokami in sodelovan~Jc. v konceptin:mju in ·,:-. ja 1. ,.:::i._- zaciji prostorskih rešitev, 8. Simpozij priporoča zvezi geodetskih inženir;} ev in geometrov Jugoslni.· ~:'i o - 2f( - da se z mo,t eriali in sklepi tega simpo Z1J a se znnni komisija za urb8Ili- zem in prostorske; plro1irc:.nje zvezne skupščine ter do. izjavi pripravljenost za svoje sodelovanje v enon ši.ri'.Jem posvetov1:inju o problematiki inventari- zacije prostorno Prevod iz, Geodetska delatrcost v oblasti inventarizacije prostora-II. B.K. INTERBIRO - 1970 V četrtek 19.11.1970 si Je skupina delavcev Geodetskega zavoda SRS in ··· Geodetske uprnve SRS ogledala v Zagrebu "Interbiro". Sejem je prilagojen pi0 edvsem potrebo.m modentlzacije poslovanja. V ta namen so različne firme razstavile naslednje~ pisar.nišlco opremo, male in srednje računalnike, re prografslrn telmiko, sredstva za pomoč pri organiznciji idr. V ten sestavku bomo nn kro,tko obravnavali predvsem tisto, kar je zanimivo za zavod. Ralun2.lniki: 'Razst ::,,vili f:::o mnogo računalnikov monj ših in srednjih lmpaci tet• Kot kaže bodo ne glede na razv?j 3a goneracije na trgu še precej Časa. Znane firme, ki so razstavljale eoi IBM, UNIVAC, CDC, PHIIJ:PS, SIEMENS, IDG-A-BAIIBr SEOTREM, BURROGHS 1 Wi\J.'TG itd. p.;..san1iška oprema: ---·------- Najpopolneje je nastopil 11 STOL", ki je stanc1CJ,rdiziral pisa.miško pohištvo Z izdyl1d tega podjetja se oprer::tlja tudi zavod. LIBELA iz Celje~je skon- struirala 1x,dobno orr,:::'o kot PRD!IAT iz Maribora, za viseče forr,1ate. Jo no- lwliko višja in obuš2.Do po daljši stranici lista. Repro~kr, b-:,-hrrlkst:_ Pod tem pojuom si ponavadi prec1.,stavljamo moden1ej še reprodukcijske pos- topke: ele1ctrostationo kopir·anj e, fotokopiranje, mikrofilm, diazokopiranj e tor Dali offse"b,, T.o področje doživlja trenutno na svetu tak "boor,111 , kot so ga žo p:r•ed kratkirc1 m,ow10,lniki. Kar deset firn jo razstavljalo opremo za mikrofilmsko tehniko (MIKROJ30X, 3M, ZEISS-JENJ\, idr,,) prodvser:1 so razstavljali cnernalne kan1ere in čitalce (3 M, MIIillOBOX in CAPS)., Stroji stanejo ;21ed 8,700 do 40000 $ (CAPS). Zaradi predvidenih nalog se je poslovni odbor zavoda odločil za nakup 3 M sneualne lrnJ:18re ter projektorjev. Org~1izacija delci.: Razstavili so V:::'sto organografov ter sistemov za layant prikazovanje potoka procesOVo Ogled sejr.1n je služil kot inforoacija v dosežkih na področjih, ki jih bo zavod raoral v kratlrno osvojiti. Odločitve bodo v prihodnje še dokaj težko in delikatne, ker bo ponudba še večja in pestrejša. V zvezi s tem bo v - 28 - zavodu v okviru dokur1entacij e stekla tL1di služba, ki bo skrbela za '• zasledovanje najnovejših tehnoloških novosti, da bodo odločitve v prihodnje strokoV11e in pravilne. Za talca delo so obiski na 11 speciali- ziranih" sejmih potrebni. in koristni. T.B. 1 1 - 29 - ZAKONODAJA ki posega v prostor SR Slovenije (nadaljevanje iz prejšnje številke) Občina LJUTOMER Občina LOGATEC Sklep o javni razg:rnitvi osnLltka o spremembah in dopolnitvah urbanistič­ nega načrta Logatec - Urn.dni list SRS 181 - 16/70 popravek gornjega sklepa - Uradni list SRS 237 - 20/70 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu in ur- banističnem načrtu za Žiri - Uradni list SRS 320 - 30/70 Občina METLIKA Občina MARIBOR Odlok o urbanističnem programu občine Maribor - MOdobčinski uradni vestnik Maribor 42 - 4/70 odlok ,o urban:i,stičnem redu v občini Maribor - Medobčinski uradni vestnik Mar·ibor 43 - 4/70 Odlok o splošni prepovodi graditve tor o prepovedi parcelacije zemljieč rta območju mesta Maribor - Medobčinski uradni vestnik Maribor 44 - 4/70 Odlok o zazidalnem načrtu za novo pokopališče v Mariboru - Medobčinski uradni vestnik Maribor 99 - 9/70 Odlok o zazidalnem načrtu za soseski S-27 in S-25 - Rožna dolina v Ma- riboru - Medobčinski uradni vestnik Maribor 118 11/70 Odlok o zazidalnem načrtu za sosesko S-28 - Laclrnva cesta v Mariboru - Medobčinski uradni vestnik Maribor 119 - 11/70 Občina MOZIRJE Odlok o urbnnističnem programu občine Mozirje - Uradni vestnik Celje 36 - 4/70 Odlok o spremembi odloka o kategorizaciji cest IV. reda na območju občinr Mozirje - Uradni vestnik Celje 38 - 4/70 - 30 - Občina N!Ull.SKA SOBOTA Občina NOVA GORICA Sldep o razgrnitvi osnutka 14, delnega zazidalnega načrta mesta Nova Go- rica, ld obsega območje športnega parka v Novi Gorici - Uradno glasilo občin Nova Gorica 1/70 Odlok o prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju občino Nova Gorica - Uradno glasilo občin Nova Gorica 2/70 Sklep o razgrnitvi osnutka l. delnega zazidalnega načrta naselja Vrtojba, ki obsega območje na severnem koncu. naselja Vrtojba (št, projekta 268) - Uradno glasilo občin Nova Gorica 2/70 Skle p razgrnitvi osnutlca 13, delnega zazidalnega načrta mesta Nova Gori- ca, ki obsega območje montažnih hiš v Kromberku 11 ob Kurji vasi 19 (št. na- črta. 226) - Uradno glasilo občin Nova Gorica 2/70 Odlok o 13. delnem zazidalnem načrtu mesta Nova Gorica - Uradno glasilo občin Nova Gorica 4/70 Sklep o razgrnitvi osnutka 14, delnega zazidalnega načrta mesta Nova Gorica, ki obsega stanovonj sko naselje ob Cankarjevi ulici "I(are 4 11 ( št, projekta 246) - Uradno glasilo občin Nova Gorica 4/70 Sklep o razgrnitvi osnutka 6, delnega zazidalnega načrta za naselje Šempeter, ki obsoga predel v 11 mlinu 11 (št. načrta 207) - Uradno glasilo občin Nova Gorica 4/70 Odlok o 1. delnem zazidalnem načrtu naselja vrt oj ba - Uradno glasilo občin Nov,a Gorica 5/70 Odlolc o 14. delnem zczidalnem načrtu mesta Nova Gorica - Uradno glasilo občin Nova Gorica 6/70 Odlok o 15. delnem zazidalnem načrtu mesta Nova Gorica - Uradno glasilo občin Nova Gorica 6/70 Sklep o razgrnitvi osnutka 16 in 17. delnega zazidalnega načrta mesta Nova Gorica, ki obsee;ata predela 11Na Žagi 11 in "Na potokih" - Uradno glasilo občin Nova Gorica 6/70 Sklep o razgrnitvi osnutka 7. delnega, zazidalnega načrta za naselje Šempeter ki obsega predel za lekarno - Uradno glasilo občin Nova Gorica 6/70 ' Sklep o razgrnit.vi osnutka regulacijskega načrta industrijske cone v Šempetru in regulacij sld načrt servisne cone novega mejnega prehoda Nova Gori.ca - Uradno glasilo občin Nova Gorica 6/70 - 31 - Občina NOVO MESTO Odlok o javno razgrnjenem predlogu zazidalnega načrta turističnega cen- tra Oi;očec - Skupščinski Dolenjski list 197 - 17 /70 Občina ORMOŽ Občina PIRAN Sklep o javni razgrnitvi predloga dodatne zazidave "Bernardin" ob Sončni poti v Portorožu - Uradne objave Primorskih novic 4/70 Sklep o ponovni razgrnitvi predloga zazidave turističnega lcompleksa. Be-r--. nardin - Uradne objave Primorskih novic 15/70 Odlok o zunanjem videzu in ureditvi naselij v občini Piran Uradne objave Primorskih novic 18/70 Občina POSTOJNA Sklep o razgrnitvi predloga zazidalnega načrta 11Center Postojne" v Postojni - Uradne objave Primorskih novic 6/70 Odlok o zazidalnem načrtu industrijl:lke cone v Postojni - Uradne objave Primorskih novic 15/70 Sklep o razgrnitvi elaborata "Umetnostno-zgodovinske, kulturnozgodovinske, etnografske, arheološke in naravovarstvene valorizacije območja občine Pos- tojna" - Uradne objave Primorskih novic 15/70 Odlolc o zazidalnem načrtu 11 Center Postojne" v Postojni - Uradne objave Primorskih novic 19/70 Občina FTUJ Odlok o sprejetju urbanističnega načrta za uraditev trgovinskega centra v Ptuju - Uradni vestnik občin Ormož-Ptuj 10 - 2/70 Odlok o določitvi cest IV. reda v občini Ftuj - Uradni vestnik občin Ormož-Ptuj 75 - 7 /70 Odlok o krajevnih cestah in kolovoznih poteh v občini - Uradni vestnik občin Ormož-Ptuj 76 - 7/70 \ \ \ - 32 - Odlok o sprejetju zazidalnega načrta v mestu Ptuj za predel med cesto Na obrežju in Poljsko cesto ter dopolnitev zazidave za zapadni predel ob Mariborski cesti - Uradni vestnik občin Ormož-Ftuj . 78 - 7 /70 Odlok o sprejetju zazidalnega načrta v mestu Ptuj za predel med Ljudskim vrtom in Krambergerjevo ulico - Uradni vestnik občin Ormož-Ftuj 103-7/70 Sklep o ji:w11i razgrnitvi urbanističnega programa za mesto Ftuj ter urba- nističnih redov za kmje v občini Ptuj - Uradni vestnik občin ormož-Ftuj 106 - 9/70 Občina RADIJE OB DRAVI Občino. RADOVLJICA Odlok o potrditvi zazidalnega načrta Lesce - zahodni del - Uradni vestnik Gorenjske 14 - 2/70 Odlok o d_odelitvi gozdov in gozdnih zemljišč na območju občine Radovljica, ki so družbena lastnina v gospodarjenje gozdnemu gospodarstvu Bled - Uradni vestnik Gorenjske 29 - 3/70 Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega načrta za Bohinj - Uradni vestnik Gorenjske 56 - 5/70 Odlok o spremembi katastrske meje občine Višelnica - Uradni vestnik Gorenjske 73 - 7/70 Odlok o potrditvi zazidalnega načrta zasip - 2 - Uradni vestnik Gorenjsko 125 - 12/70 Odlok o potrditvi zazidalnega načrta Ble_d ... Jarše - uradni vestnik Gorenjske 126 - 12/70 Odlok o urbanističnem načrtu Bohinja - Uradni vestnik Gorenjske 127 - 12/70 Odlok o splošni prepovedi graditve in prepovedi parcelacije zemljišč na vplivnem območju Bohinja - Uradni vestnik Gorenjske 129 - 12/70 Občina RAVNE NA KOROŠKEM Odlok o prepovedi parcelacije zemljišč v občini Ravne na Koroškem - Medobčinski uradni vestnik Maribor 81 - 7/70 Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta "Pristava" v Črni na Koroškem, št. R/5-7/1-1970, februa1' 1970, ki ga je izdelal urbanistični biro Ravne na Koroškem - Medobčinski uradni vestnik Maribor 94 - 8/70 - 33 - Občinn RIBNICA Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi cest IV. reda v občini Ribnica - Skupščinski Dolenjski list 199 - 17/70 Občino, SEVl'HQA_ Obvestilo o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za del nnselja Šmarje (vzhodni in južni del tega naselja) - Skupščinski Dolenjski list 111 - 9/70 Odlok o zazidalnem načrtu naselja Šmarje - Skupščinski Dolenj sld list 172 - 14/70 Občino, SEŽANA Sklep o razgrnitvi dopolnilnega načrta blokovne gradnje v kareju !'za Žele,.., co" v Sežani - Uradne objave Primorskih novic 6/70 Sklep o je.vni razgrnitvi osnutka dopolnilnega zazidalnega načrba naselja mestnega značaja Divača - Uradne objave Primorskih novic 9/70 Odlok o zazidalnem načrtu blokovne gradnje v kareju "Za železnico" v Sežan„ - Uradne objave Primorskih novic 16/70 Občina SLOVENJ GRADEC Odlok o sprejetju urbanističnega načrta meda Slovenj Gradec - Medobčinski uradni vestnik Maribor 59 - 5/70 Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta dola Sejmišlce ceste v Slovenj Gradcu - Medobčinski uradni vestnik Maribor 62 - 5/70 Odlok o določitvi cest IV. reda na območju občine Slovenj Gradec - Medobčinski uradni vestnik Maribor 92 - 8/70 Občina SLOVENSKA BISTRICA Občina SLOVENSKE KONJICE Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Slr- venske Konjice - Uradni vestnik Celje 156 - 13/70 - 34 - Občina ŠENTJUR PRI CELJU Občina ŠKOFJJ\. LOKA Sklep sveta za urbanizem in komunalo skupščine občine Škofja Loka o javni razgrnitvi predloga ureditvenega načrta dela Škofje Loke, osnutka zazidal- nega načrta za Zminec, osnutka zazidalnega načrta za Gorenjo vas, osnutka zazidalnega načrta za Poljane, predloga preureditve rekreacijskega centra. na Starem vrhu ter predlogov sprememb zazidalnih načrtov za Kres-Češnjica in Podlubnik I. etapa. - Uradni vestnik Gorenjske 170 - 16/70 Občino. ŠMARJE PRI JELŠAH Sklep o ustanovitvi nove katastrske občine Rogaška Slatino, - Uradni vestnik Celje, 17 - 2/70 Odlok o splošni prepovedi graditve in parc,3lacij e zemljišča na območju obrata LIP - Bohor„Mestinj e - Uro.dni vestnik Celje 130 - 11/70 Odlok o osnovah za izdelavo urbanistične dokumentacije za območje občine Šmarje pri Jelšah - Uradni vestnik Celje 131 - 11/70 Odlok o splošni prepovedi graditve in parcelacije zemljišča na območju, predvidenem za gradnjo atomskih toplic ...; · Uradni Vestnik Celje 132 - 11/70 Sldep o razgrnitvi zazidalnega načrta dela stanovanjske soseske Tržišče v Rogaški Slatini na javni vpogled - Uradni vestnik Celje 133 - 11/70 Občina TOLMIN Odlok o urbanističnem načrtu Tolmina - Uradno glasilo občin Nova Gorica 1/70 Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjskega naselja 11Na hribih" v Tolminu - Uradno glasilo občin Nova Gorica 4/70 Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrtEJ. stanovanjskega naselja. 11Na hribih II v Tolminu - Uradno glasilo občin Nova Gorica 4/70 Občina TRBOVLJE Odlok o spremembi odloka o sprejemu zazidalnega načrta Keršičev hrib III (Vovkova loka) - Uradni vestnik Zasavja 9 - 5/70 Odlok o preimenovanju katastrskih občin na območ,ju občine Trbovlje - Uradni vestnik Zasavja 19 - 7 /70 - 35 - Občina TREBNJE Obvestilo o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta industrijskega re- zervata "Kemoooprerne•1 Trebnje v Kanmi gori - Skupščinski Dolenjski list 88 - 8/70 Odlok o sprejetju z,azidalnega načrta industrij slrnga rezervata 11Kemoopreme 11 ~ 1rebnj e - Skupščinski Dolenjski list 149 - 12/70 Odlok o spremembi odloka o mejah melioracijskega območja Mirna - Trebnje - Skupščinski Dolenjski list 179 - 14/70 Odlok o javno razgrnjenem osnutku zazidalnega načrta industrijskega rezervata HDane" Mirna v Mimi - Skupščinski Dolenjski list 202 - 17/70 o Občina TRŽIČ Odlok o potrditvi zazidalnega načrta B - 3 v Bistrici - Uradni vestnilr Gorenjske 124 - 12/70 Občino. VTIHNIKA Občina VELENJE Sklep o potrditvi programa Komunalnega ,obrt1:1egfl. cent.ra Velenje za zgraditev komunalnih naprav'v letu 1970 · - Skupščinski Šaleški rudar 12 - 1/70 Sklep o potrditvi programa komlll1alnega podjetja Kleparstvo-Vodovod Šoštanj ·za zgraditev Komunalnih naprav v letu 1970 - Skupščinski Šaleški rudar 13 - 1/70 Odlok o sprea1em.bi odlokn o splošni prepovedi graditve in parcelacije z,emlj:i.~q na dolo_čenih območjih občine Velenje - Skupščinski Šaleški rudar 22 - 2/70 Občina ZAGORJE OB SAVI Odlok o potrditvi zazidalnega načrta Farčnikove kolonije •- Uradni vestnik Zasavja 5 - 1/70 Odlok o potrditvi zazidalnega načrta za predel od Trgovskega centra do Zdrav- stvenega doma Zagorje ob Savi - Uradni vestnilc Zasavja 17 - 6/70 ' ', Odlok o potrditvi zazidalnega načrta za predel Ulico talcev in Prešernovo cesto Zagorje ob Savi ~· Uradni vestnik Zasa•rja 18 - 6/70 \ . \·.'· \" - 36 - Sklep o preimenovanju katastrsldh občin - Uradni vestnik Zasavja 19 - 6/70 Občina ŽA;LEC Sklep o razgrnitvi osnutkov urbanistične dokumentacije na javni vpogled :... Uradni vestnik Celje 17 - 2 /70 Sklep o razgrnitvi osnutkov urbanistične dokumentacije na javni vpogled - Uradni vestnik Celje 124 - 10/70 Odlok o zazidalnem načrtu naselja Griže - Uradni vestnik Celje 63 - 6/70 Odlok o za2\idalnih načrtih d!3la stahovanj ske soseske "Za cest on v Petrovčah i · vzhodnega dela starElga j Eldra naselja Petrovče - Uradni vestnik Celje 64 - 6/70 Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Breg na Polzeli - Uradni vestnik Celje 173 - 15/70 Odlok o spremembi zazidalnega načrta za 11Center11 Žalec - Uradni vestnik Celje 174 - 15/70 \ ~( \ \ KNJI2NICA FGG