List 22.
Naravoslovni pomenki.
Prijatli življenja.
v
Človeka na zemlji obdajajo, spremljajo in oživljajo vedno č vetere stvari, ktere so varhi pa zavetniki življenja njegovega.
Te stvari so svetloba, gorkota, zrak in voda — pravi darovi neba, nam najzvestejši prijatli.
86
Najperva je svetloba, iztok sonca in krog sonca plavajočih svetov. Ona je nedvomljivo naj bližnja prijatliea in sorojakinja vsega življenja, in o tem oziru velja gotovo več kakor menimo navadno. Vsaka stvar živi popolneje, več ko uživa dobrotljive svetlobe. Odvzemite kaki rastlini, kaki živali svetlobo: v kratkem bo zgubila najprej svojo jakost, zaostala bode v rasti, ter poginila konečuo popolnoma, če jo se tako redite obilno, se tako pridno gleštate. Tudi človek obledi, če v tmini živi; on obnemaga in se otopi ter zgubi poslednjič vso jakost, kar je viditi očitno na tistih nesrečnikih , ki zaperti mnogo let v temnicah bivajo pod zemljo. Slavni zdravnik Hufeland (po kterega bukvah sostavili smo deloma toti spisek) terdi clo , da organiško (životno) življenje mogoče je le ondi, kjer vlada svetloba; v podzemeljskih votlinah, v kterih biva vedna temota, naznanja se le to, kar imenujemo neorganiško (neživotno) življenje. Ondi nič ne diha, nič ne čuti; jedino kar nahajamo v tmini, je plesnjivec ali mahovina, najnižje bilje v prirodi; pa tudi na tem ne kaže, da rodi «e večidel na trohljivi lesovini, ktera je nekoliko uživala, morebiti še uživa prijetne svetlobe na zraku. Navadno tudi obračajo se rastline, posebno njih cvetje, prek solncu ter serkajo željno njega oživljajoče žarke. Tako gleda visoka sončnica v milotoplo sončno obličje, ter se verti vedno za njim; gotovo jo mika prav po nebeški luči. Svetloba je tedaj najperva moč, ktera pomaga življenju; v tmini pak, nad ali pod zemljo, kamor ne segajo ogrevajoči sončni žarki, ni dihanja, ni življenja.
Druga ne manj dobrotljiva prijatliea životvorne moči je gor ko ta. Ona sama utegne razviti pervi kal življeuja. Ko je zima vesvoljno naravo zavila v belosnežno zagrinjalo, ter je vso mertvo in tiho, ni drugega treba, kot da pomladanska topla sapa potegne po njej, in obudijo se vse spi-joče moči. Bolj ko se bližamo nadborjanskim krajinam, po kterih vladata večni led in mraz, bolj nahajamo mertvo vse; ne biva ondi ne mala živad, ne raste ne bilje; le v globinah ogromnega morja iščejo in dobivajo velikauske živali nekoliko gorkote, kitovi namreč, delfini pa morski medvedje. Da kratko govorim: Kjer je življenje, ondi je tudi gor-kota; obe ste zvezane nerazločljivo vkup. Gorkota daje življenje, in od življenja izvira gorkota, da je težko včasih določiti, kaj da je uzrok v obeh, in kaj je učinek. Gorkota budi najpervo življenje, ona pa hrani tudi najmanjo iskrico v životu napol mertvega človeka.
Tretja prevažna hrana življenja je čisti podnebni zrak. Ni bitja , ktero bi popolnoma brez zraka moglo živeti; če odtegnemo zdravi zrak ljudem ali živali, umerjejo hipoma ali kmali potem. Vidi se pa, da zrak je kaj upliven, posebno iz tega , ker dihajoča žival ima več životvorne moči kot nedihajoča. Dozdeva se nam, da najbolj hrani živo-tvorno moč taisti obstojni del zraka, ki mu pravijo k is lic (Lebensluft); tudi so tega v najnoveji dobi, v kterej čudo-tvorna kemija učila je čistega kislica si pripraviti, tudi so tega, pravim, čistega dali dihati ljudem, ki so bolehali, pa ktere so hotli zdravniki posebno krepčati ali oživljati. Ki-slic je tudi zares tista stvar v podnebnem zraku, ktera prihaja, ko dihamo, v kri, ter jo rudeči pa oživlja.
Tudi čista voda je prijatliea življenja. Ona ima tudi nekaj kislica v sebi, ter je nam neobhodno potrebna za užitek in nebrojne opravila človeškega življenja.
Terditi smemo tedaj po pravici, da svetloba, gorkota, zrak in voda so tisti pravi pomogleji, ki hranijo in redijo životvorno moč; druge jedila mesene, mlečne, moč-nate itd. redijo se ve da tudi, vendar največ dele in ude životne, kterim dostavljajo, kar se jim je pogubilo bilo života* moči. Brez gori omenjenih čveterih pomoglejev življenja pa ne more bivati nobena stvar, ne človek ne žival; njih uživamo , njih se radojemo vedno iu povsod na totem prelepem zemeljskem okrogu.                                       J. Š.