S SKUPNE SEJE PREDSEDSTEV OK ZKS IN OS ZSS
Več pomoči delegatom
Nedvomno je bila razprava o delovanju dele-gatskega sistema na tej skupni seji obeh pred-sedstev kritična, predvsem v sauslu odločnosti, da vendarie pristopimo k razreševanju vzrokov in slabosti. Ugotovitve, ki so se vrstile v razpravi in bile v uradih tudi izpostavljene, so po mnenju razpravljalcev pravzaprav takšne, kakor tiste iz prvih let uveljavljanja delegatskega sistema. To-rej, kJjub številnim razpnmun in ocenam bistve-nih korakov ni bilo storjenih. To pa je bila tudi Lrtočnica za delovanje »energičnih« in odiočnih sklepov ter stališč obeh predsedstev.
Z ozirom na to, da se srečujemo tudi z vprašanji primernosti izbora delegatov v vseh sredinah, je potrebno preko SZDL in RS trajno evidentirati in tudi predlagati tiste, ki so pripravljeni tudi sami aktivno delovati in upoštevati njihov interes. Tudi v tem tretjem mandatu se srečujemo z neprimer-nostjo oblikovanja konferenc delegacij in določi-tve nosilcev vodij delegacij, kar marsikdaj iz pov-sem objektivnih razlogov onemogoča delegatsko delovanje (povezovanje 2-3 zaposlenih v nekem obratu, OZD z delavci v več občinah...)
Pobuda za spremembo zakona
Soglasna je bila zatorej pobuda za spremembo zakona o volitvah in delegiranju, tako, da se 35. člen v poglavju z 39. členom spremeni v smislu oblikovanja enotnih delegacij TOZD z njihovimi dislociranimi enotami oziroma bi več dislociranih enot enakih ali podobnih dejavnosti lahko obliko-valo skupne delegacije. Delegacije v združenem delu so nemalokrat prepuščene samim sebi, saj praktično ni zaslediti povezave s poslovodnimi in strokovnimi organi, sodelovanje z družbenopoli-tičnimi in samoupravnimi organi pa je precej šib-
ko. Vsekakor se bodo morali izvršni odbori sindi-katov bolj angaiirati. za učinkovitcjšc delovanjc delegatskega sistema tudi v tej smcri. O delu delegacij pa morajo njihovi vodje vsaj enkrat letno poročati na članskem sestanku, prav pa bi bilo, da bi o tem spregovorili tudi prcd svojimi volilci. Te vezi namreč postajajo tudi v KS vsc preveč razrahljane.
Poenostaviti oblike            ' '
usposabljanja ter gradiva
Vprašanje usposobljenosti delegatov ostaja pri-prto. Opravljenih je bilo več seminarjev, pa ven-dar se zdi, da delegati preko teh oblik (predvsem, ko grc za precej teoretično obliko izobraževanja) ne dobijo dovolj »znanja« za delegatsko odloča-nje. Občinski sindikalni svet je s tako imenovani-mi seminarji storil korak naprej kar bi kazalo posnemati, saj delegati pričakujejo predvsern osnovne praktične napotke za uspešno opravlja-nje vloge delegata.
Z izjemo gradiv za sejo občinske skupščine (razmeroma dobro pripravljeno), pa ostajajo gra-diva za SIS še vedno strašansko obsežno in celo nerazumljivo. To pa realno gledano delegate vse prej kot stimulira pri njihovem delovanju. Akcija za odpravo tega mora biti odločna, več pobud in zahtev pa morajo dati tudi delegati sami. Pobud in predlogov za oblikovanje dnevnih redov skupšči-ne s strani delegatov, OZD KS in družbenopoli-tičnih organizacij praktično ni zaslediti. To pa pomeni, da brez teh navsezadnje tudi ne bo kmalu zaslediti krajših dnevnih redov, nad katerimi se vsi kaj radi pritožujejo.
' Nad vrsto misli in konkretnih zaključkov iz te razprave naj povzamemo še to, da bo potrebno v večji meri upoštevati mnenja in predloge delega-tov do obravnavne problematike.