123 osebne vesti Ivan Nemanič - šestdcsctietnik Ivan Nemanič je bil rojen 19. apnla 1931 v Slamni vasi pri Metliki kot najmlajši od dvanajsti!1 Otrok. Osnovno Solo je obiskoval v Metliki. Med vojno ic delal na kmetiji svojih staršev. Po vojni je obiskoval gimnazijo v MctI'ki in Črnomlju, kjer je leta 1953 maturiral. Nato se je vpisa1 na Univerzo v Ljubljani. Diplomiral je iz zgodovine leta 1959. Bil jc dober študent Za seminarsko nalogo o partizanskih bolnišnicah na Slovenskem jc prejel študentsko Prešernovo nagrado Po diplomi jc poučeval zgodovino na osnovni šoli v Vidmu pri Ptuju, po vrnitvi iz voiske leta 1960 pa na osnovni šoli Jože Lacko v Ptu. j in na Hrczovici pri Ljubljani, nato seje leta 1964 zaposlil v Arhivu Republike Slovenije. Sprva je bil arhi-vist, od leta 1975 do 1984 vodja delovne skupine /a arhive prosvetnih, kulturnih, socialnih, zdravstvenih, cerkvenih provcn-cne n tilm, nato jc prevzel vodstvo novoosnovanega odseka za film:;ko arhivsko gradivo. Leta 1965 jc ooravil strokovni izpit za arhivista, leta 1974 specialistični izpit. leia 19^9 pa mu jc komisija pri Skupnosti arhivov Slovenije podelila naziv visi? arhivist. Ivan Nemanič jc v arhivu opravljal vsa strokovna opravila od sprejemanja arhivskega gradiva do urejanja in popisovanja ter izdelave inventarjev. Kmalu sc jc začel ukvarjati predvsem s problematiko filmskega arhivskega sraoiva, ki gaje zakon o arhivskem gradivu leta 1966 ovrednotil kot rrgi-stratu.no in arhivsko gradivo. Leta 1968 je Arhiv Republike Slovenije zače1 zbirati filmsko gradivo na vsem območju Slovenije. Slovenski arhivi sc se takrat dogovorili, da ga bo zbiral, evidentiral, varoval, obdc'oval in dajal v uporabe samo republiški iirlii! in da sanii te dejavnosti ne bodo opravljali. Tedaj je začel z delom na filmu Ivan Nemanič, na tem področju edini v Sloveniji in eden redkih v Jugoslaviji. Opravil jc pionirsko delo. Izkušenj ni bilo nikakršnih, potrebnega znanja tudi ne, gradivo je bile pri raznih imetnikih, še največ v skladiščih Triglav filma. Mnogi zapisi so bili v zelo slabem materialnem stanju, mnogi še na gorljivcrr traku. Ni bilo pravili skladišč, ne naprav za obdelavo filma. A dolgoletna prizadevanja so rodi sadove. Posrečilo seje zbrati in v Arhivu Republika Slovenija deponirati vse znano filmsko gradivo, ki jc nastalo na Slovenskem, zlasti starejše, ki je bilo zaradi različnih vzrokov najbolj ogroženn Tako je oanes v :ic poj i h Arhiva Slovenije prek 1000 filmov id prvih filmskih poskusov na slovenskem ozemlju l_eta 1904 do današnjih dni. Ob tem je strokovno rasel udi 16 let cdiru filmski arhi/ist Ivan Nemanič Študiral jc in se strokovno izpopolnjeval. Obiskal je filmske arhive v Jugoslaviji, tako Pilmske novosti kot Jugoslovansko kinoteko -n se zgledoval po n"hovcm delu. Ko se ic leta 1977 udeležil mednarodnega arhivskcga tečaja v Parizu - Stagc tcehni que jf obiskal tuai Francoski filmska arhiv v Dois d'Arcyju. Nato jc bii nekajkrat v nemškem, filmskem arhivu pri Bundcsarchr/u v Koblcnzu. Ogledal si jc tudi inštitut za film v prankfurtn ter Nemško kinoteko v Bcr'inu. Pod njegovim vodstvom se ¡c v Arhivu Slovenije oblikoval filmski oddelek, ki so se ob njem vzglcdevali tudi kolegi s Hrvaške in iz Bosne in Hcrccgov ne, ko so snovali svoja filmska arhiva. Pripravi1 jc obsežen filmski invetar (1982). Takega dela do tedaj v Jugoslaviji ni:mo meli. Naslonil se jc lahko le na nekatere filmografijc. Priprava filmskega inventaría jc hila do'gotraino in zahtevno delo, ki ga jc z vztrajnostjo, zagnanostjo in znanjem odlično opravil. V njem ^c popisanih 822 dokumentarnih filmov, 96 igranih ter 40 animiranih filmov, kolikor jih jc Arhiv zbral de leta 1977. Inventar pomeni eno temeljnih del naše arhivistične literature. Ivan Nemanič z de'o m naaaljujc. Potem, ko se j c filmski oddelek okrepil za dva nova delavca, se vse bolj posveča obdelavi gradiva. Ob q0 letnic' Boži-daria Jakca (1989) je pripravil publikacijo Filmsk: zapisi Božidaria Jakea, k: jc filmsk inventar Jakčc-vih filmov V njem jc pokazal kako bogat vir podatkov za na.razlicncj.šc raznkave ic lahke film. Metodo izdelave inventaría jc tokrat sc zoopolnil. Sedaj pripravlja inventar Hadjurovih filmov in inventar za ostalo filmsko gradi/o k ga jc arhi v pridobil po letu 1977. Ivan Nemanič jc tud obveščal javnost o filmskem arhivu, njegovih strokovnih problemih in bogastvu njegovega izročila. Imel je referate na zveznih, republiških arhivskih kongresih in posvetovanjih terna prireditvah drugi'i organizacij. Pisal je v slovcnskjh strokovnih glasilih in strokovnih glasilih drugod v Jugoslaviji ter dnev nem časopisju. Nastopal je tuc na tcleviziii. Pripravil jc več predstavitev naših filmov za javnost, med njimi dobro obiskane večere Iz filmske zakladnice Arhiva Slovenije v Cankarjevem doma, filmske predstave za šole in druge. Pripravil je neme filme iz našega arhiva za mednarodni festival v Pordcnonn. Pud leti jc dal poSudo in opiav;i p - nravlialna dela, letos pa s sodelavko posiavil odmevno razstavo Filmsk' ob- 1?A zornik 1946-1951 - zrcalo časa. Omen".:' oa :e tre ba tudi seenarij za film Soseska, kjer je upodobil sliko ziv'jcnja na vasi v redni Beli krajini. Ivan Nemanič si prizadeva, da bi Arhiv Republike Slovenije poleg filmskega gradiva imetnikov, ki so aolžni izročiti to gradivo po zakonu, pridobil tud: večkrat zelo dragocene zbirke privatnih ustvarjalcev (npr. B. Jakac, Červinka). Dal je tudi pobudo za arh.vska filmska snemanja. Da bi obogatil filmski fond, pomemben za našo zgodoi no, je tudi v tujih filmskih arhivih evidentiral filmsko arhivsko gradivo, posneto pri nas, tako Tedenske filmske preglede v Filmskem arhivu v ZRN, Institutu Luce v Rimu, v filmskem arhivu Avstrije na Dunaju, načrtuje tudi evidentiranje v Franciji. Ivan Neman icjc zaoral lec .io tudi pri postavljanju strokovnega sodelovanja z RTV, za katere filmsko gradivo je Arhiv Republike Slovenije pristojen. Ker gre za najbogatejši sodobni arhiv, predvsem dokumentarnih posnetkov, je bil potreben poseben pristop že pri c jdentiranju tega gradiva. Na podlag' uspeSnih začetkov pri katerih gre nedvomno tudi za njegovo zaslugo, je delo steklo. Za delo, ki gaje opravil pri postavitvi filmskega oddelka pri Arnivu Republike Slovenije, za obdelavo filma kot dela naše kulturne dediščine in njihovo popularizacijo, je leta 1989 prejel državno odlikovan... Red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Svoj jubilej prazmje naš drag '