ZA IZBOLJŠANJE LISTA "QlaaNirtiB-aBia V aw IM GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. 3 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako Se niste naročnik, pošljite en do-lar za dvomesečno poskušnjo. TELEPHONE: CHelse* 3- IJ42 No. 6. — Stev. 6. Eotwcd », VUm Mailer Srpirnbcr «*, 1903 »t Um Post Offic« it New York. N. onder Art of Cougi-eM of March 3rd. 1879- NEW YORK, MONDAY, JANUARY 9, 1939- PONEDELJEK, 9. JANUARJA, 1939 .ADDRESS: 216 W. 18tb ST., NEW YORK Volume XLVII. — Letnik XLVI1. TOM MOONEY PO 22 LETIHl ZOPET SVOBODEN V^ - -- Spopadi medlCehi in Madžari NJEGOVA ŽENA JE ZA NJEGOVO OSVOBODITEV ŽRTVOVALA VSE. KAR JE TEM ČASUZASLUŽ1LA Značilna cerimonija v californijski državni zbornici. — Mooney We je governerju Olsonu iskreno zahvalil, nato pa v kratkem govoru izjavil, da bo pomagal izboljšati socijalni red. — Z governer-jem se je odpeljal na lunč, nakar sta obiskala Billingsa, ki je se vedno zaprt. SITUACIJA NA KITAJSKEM Gen. Pajčunghaj pravi, da imajo Kitajci dovolj zalog za dve leti. — Japonska pdstaja slabej-ša. KVE.JLIN, Kitajska, 8. januarja. — Nadomestni šef kitajskega generalnega štaba in povel jnik < 'ankajšekovega giav nega stana v Kvejlmn general Pajčungliaj je rekel, tla ima Kitajka tlovolj munieije za dve leti in kot P« Japonska ranjenih. J Pajčunghaj, ki je bil nedav- no imenovan za poveljnika v velikanski pokrajini južno od .Tangcea, kamor spadajo province Hunan, Kjangsi, Anhvej, ('ekjang, Fukijen, Kvantung in Kvangsi, -vodi obrambo teh provinc iz svojega glavnega stana v KvejKnu. Kot poveljnik* te pokrajine je general | Pajeunghaj najmočnejši vojaški poveljnik na Kitajskem. General pravi, da je Kitajska zmožna voditi dolgo vojno in -da bodo bodoči boji za Kitajsko mnogo 'bolj uspešni, kot dosedanji, ker je poveljstvo v dosedanjih bojih dobilo dobre iakušnje. "Japonska še vedno upa na kmalošnjo zmago," je rekel Pajeunghaj. "Nikakor .pa ne m<N1M>N, Anglija, H. jan --Ministr-ki predsednik Neville Chanrlterlain je od španske ie-publikanske vlad« prejel zago t o vilo, da v si ilea j ii republikanske zmage vlalj-ko-sovjet-dogovoroan, ki je bil sklenjen leta 19"J1 v Rigi v Letski, je imela Rusija plačati Poljski 30,000,000 zlatih ru-bljev za dragocenosti, ki so jiii Rusi odnesli iz Poljske. Ker Rusija ni imela denarja, je zastavila svoje kronike dragulje, ki so bili vredni 15,000,000 zlatih robi je v. Ta pogodba je Chamberlain in Halifax peljeta skozi Pariz, ne da bi se vstavila. Zato so sc štirje državni- križi^ča Paraleda de Saucejo in ki odločili za "čaj" in bo s tem Fuente Ovenjuna, okoli 1701 milj jngozapadno od Madrida. Poročilo iz Barcelone pravi, da so republikanci zavzeli 250 kvadratnih milj ozemlja. Na jugu, okoli 15 milj sever-! no od Cord obe, republikanci' prodirajo proti za padu čez gorovje Sierra de Morena. SESTANEK KNEZA PAVLA S KRALJEM KAROLOM BUKAREŠTA, Romunska, 8. januarja. — Kralj Karol se je z jugoslovanskim kraljevim namestnikom knezom Pavletom sestal na lovu v Transi 1-Jvaniji. Lova se je udeležilo tr.-| • I i več diplomatov. ' Oba vladarja sta razpravljala o položaju, ki je nastal vsled razpada Male an tan te. Neko poročilo pravi, da je knez Pavje kralju Karolu poročal o oil nošajih Jugoslavije z Rim -Berlin osjo in je skušal pregovoriti kralja Ivarola, da se v tem pridruži Jugoslaviji. Kralj Karol ni nasproten; složnemu sodelovanju z Italijo, toda odločno nasprotuje francosko kolonijo proti vsa-vsakemu nemškemu vplivu na kenru vpad", ^ j« Chamber-romunske notranje zadeve. li,in odločil, da še enkrat sliši » francoske žiJlje. Na Chamiber- —————————— lai„a pa jG tudi zelo vplival go- Rimski vnanji urad pa je nasprotno izražal žeijo, da se veljala za 15 let, po katerem ča«u pripadejo dragulji Poljski, ako Rusija do tedaj nc plača. Rusija do 1. januarja ni plačala, vsled česar so dragulji postali last Poljske. RUSI 0 PREDSEDNIKOVEM GOVORU "In sedaj, po naden Hanko-va, zopet v kratkem ča*u yi-dijo zmago. Vse to kaže, da Japonci sla'!*) računajo.T' VOLKOVI NA FINSKEM HELSINOFORS, Finska, 8. januarja. — V severno Finsko je Lz Norvešlke, Rusije in dru gib arktičnih krajev prišlo več sto volkov. Črede, ki Štejejo po 50 do 60 volkov, napadajo Laplandce in črcfcle severnih jelenov. Do se daj so že pokončali okoli 1000 severnih jelenov. Prebivalstvo, ki je proti volkovom brez moči, je naprosilo oblasti za pomoč. Vlada je poslala notranjega ministra M. U. Kekkonena, da preišče položaj. j MOSKVA, Sovjetska unija, zadoščeno želji Francije. Daladier in Bonnet bosta sprejela Cliamiberiaina in Halifaxa, ko se bosta v torek pripeljala z vlakom ob 5.40 popoldne; ob 7.30 pa se bosta z brzo vlakom odpeljala v Rim. Le malo časa bo ostalo za 6. jan. — "Pravda", ki je gla-razgovor bodisi v francoskem silo komunistične stranke, pra-v na njem uradu, ali pa v angle- jvi glede zadnje poslanice pred škem poslaništvu, toda oba an- sednika Roosevelta: — Ameii-gleška državnika sta že izvede- k« se je slednjič začela zavela, da Francija ni še prav nič ,lati nevarnosti, ki ji preti od premenila svojega stališča gle- fašizma. Jasno je, da bodo fade španske državljanske voj- šisti usmerili svoje napade ue in glede drugih sredozem- P™ti takoimenovaiiim demo skill problemoy, četudi je pri- kracijam.______ }>ravljeua na zmerne konces' I j< > DOBRO JU JE OZNAČIL Chamberlain bo šel v Rim s! ^ ~ sveži m zat rdilom t rancoskega I K LB<} 1'RN K- A vst rali ja. stališča z ozirom na sredo- A Jan- ~ Zlla,,i angleški pisa-zeiuski problem, bo -več aliite,j U• -.Wells, ki se nahaja manj oviral angleško-italijan-sko pogajanja. Vsli^l uspešnega Daladiero vega potovanja po kolonijah ('ehoslovaška armada pa i-ma še v^lno obrnjene svoje h»-pove na Munkae, ki ima prebivalcev in ki ga je Madžarska dobila od Oehoslovaške po monakovskem tlogovoru. Praški list "Narodni Osvobojeni" }>oroča, da se ob severni čehoslovaški meji zbira poljsko vojaštvo. Obmejne kraje je že zasedla infanterija, en ]>olk artilerije in oddelek >.tn»j-riie. Čehoslovaški generalni štab je uvedel preiskavo, čehoslo-vaška in madžarska vlada pa boste postavili mešano komisi-io, čije naloga bo dognati, kdo je kriv spopada v Munkaču. Madžarska v svojem protestu pravi, da je čehoslovaška vlada odgovorna zh izgubo življenj in da bo Madžarska ukrenila vse, da se kaj takega več ne pripeti. PRAGA, ('ehoslovaška, S. januarja. — Pri demonstracijah v Koiti, katero va.s je pred kratkim Cehoslovaška odstopila Madžarski, so madžarski o-rožniki ustrelili v množico in trije Slovaki so bili ubiti. Uradno madžarsko poročilo pravi, da so madžarski orožniki aretirali nekega Slovaka, ki je razžalil regenta admirala Nikolaja Horthvja, nakar je množica pričela metati kamenje na orožnike, ki so hoteli jetnika odpeljati v zapor. Ukrajinski predsednik župnik Avguštin Vološin je reke!, --! nekem svojem pn^la-vanm ie nu*1,i raei°- je čehoslo- jein pnMiarvanju je ( imenoval Wells Hitlerja pa .vaški poveljnik opazil, da in sprejema, ki mu ga je ipri- [ tent i ranega norca, Mussolini na,.,aia na madžarski zemlji, je redilo domače prebivalstvo tcr,ja ,,a fantastičnega odpadnika. v°jakom takoj ukazal uuiakui-odločnosti ljudstva, da brani p0 mnenju Lvorr^a se take o {l s0 onstran meje. pazke nikakor ne spodobijo. | Cehosiova&i vojaški atašej ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ v Budimpešti se je sestal z --madžarskim generalnim štabom, iaium»'?l|iiiumU»MIHaiiiiH>!ititiniiU>,ll»i»i je pokazal, *la so demokratske severni Afriki, je francoska poravnana in da ne bo prišlo » _ _ . -viatJa milenja, da ni nikake nt- do kakega nadaljnega spopada. varnosti, da bi mogla Italija j oil Francije dobiti kaj zemlje, j POZOR! države močnejše v notranjih |zadevali, kot pa je bilo domnevano. Rojake opozarjamo, da lah-' ^ . .. . „ , ko, ko naročijo posamezne ko- L in Bonnet bosta made Slovensko-Amerikanske- ,1C1lianllberIa™1! ^ Hahfax» ^e-ga Koledarja za 1939, name- kla' Je ^aladierovo potova-sto, da pošljejo svoto - 50c v dokazalo, da je Francija gotovini ali Money Odru Popravljena in zmozna bram-priložijo k naročilo znamke \>o \U svoja P®"«*™-3 oziroma po 2 centa. Sedaj, ko je Daladier izzval ali pa da jo bo sploh še zahtevala. Toda francoski diploma-1 ti se -boje, fdja UM m Am %m tin*; ............ Z* £wtrt leta •rtko TSm New Tort ma ceAo teto . . f7 Ou Za mu< leta ................ S3.ro 2a Inoceaurtvo h rata letn .. 17.. M Za pul leu ................W.0U Srtinlptl— Yearly ft— ^IIJL* NAWIIU- IZHAJA VHAKI DAN 1%VZ>CMAI NKDELJ »N PRiSNlKOV NAWIIA- tic WEST IStfc STREET, NEW YORK, N. V. TRLKl'HUNI: OMm* »— lMt GOEBBELS IN NJEGOVA LJUBEZEN P rojenj» teden je jKiročai o angleško in ameriško časopisje dolgo'in široko o nemškem propagandnem ministru Ooeb-U-Uii, ki je še>t let ]mi ročen -z ločeno ženo dr. (riienthera, pa j<* skakali preko zakonikih ojnie ter (brenčati za češko film. ko igralka l.ido Karovo, ženo nemškega filmskega igralca KrvM*fie|yi. Froeliehovi prijatelji so zalotili tioebbelsn in Barovo v pr<««*j ko«'I ji vitli položaju ter so nacijskega fietelina tako temeljito zmlatili, da -o ira mo.ali odpeljati v -bolnišnico. Nemško časo|ii*je toga seveda ni moglo, ni smelo in ni hoteli objaviti. Poročalo je le, d>i je (ioebltels zl>o!el za inffu-ettco Kur je doletelo < io<«bU«l je živa resiiiea. Ameriški in angleški časnikarji se motijo edinolf gl«»d«' rasa. <><»obl>eks j* til že prod tremi meseei deležen hat in. (lo< -blieUova žena je skušala odpotovati v inozemstva ill -e ločiti od svojega moža, toda Hitler ji je to preprečil. dalo znano dejstvo je, da je Lida Barova fVhinja, ki -1 'loli i bila vešča nemškega jezika, ampak se je šele pred raz-kosanjem < etioslovaške začela navduševati za nemške naeijo. Neki židovski impresario ji je presk^bcl v filmu važnejše vloge. (loeliltels velja za starega Hitlerjevega ka:.ierada — z IJocringom -ta navzkriž — toda Uoering ga dosed a j ni mogel »d-taviti Nedvomno l»o pa izrabil priliko, ki se mu je sedaj ponudila. (ioetrbels Imj najbrž imenovan .za go verne rja Berlina, kar je le brezt*omembna sarža, ali Ih» pa poslan za nemškega fM»s|aiiika na .JafK»B«lto, kamor mu žena ne bo sledila, še manj pa igralka Barova. Krožil Imi j mm I vednim nadzorstvom nemške tajne policije. ki ima svoje agente |m> vsem -vetu. Pa če ibo poslan maga-ri na konec -veta ga naeijska vlada ne bo izpustila iz svojifi krempljev. Ooebbels ima namreč od sile strupen jezik. <~'e bi i • bil pod kontrolo, bi >e utegnilo zgoditi, da bi namesto Hitlerju v prid, začel |»orabljati svojo zgovornost proti njemu. V AKO NAMKKAVATF; OHISKATI SVHT()V\n RAZSTAVO. VAM IF. TA ZKVflJEVin NFOHHd. OAU POTKE H K M _ OCKOMMST SVETOVNE RAZSTAVE VMI Y0KKU BO SLEHERNEGA fKESENETUl Izšel je Slo vensko-Amerikanski koledar 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMDEP1SJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA 50e- poitnino te prilike! Sfioveoic Pu Wishing Co, HITLERJU PRISEGAJO u.....TITU v« i i 11 i? ■"T i T tr es. < '-olii je pripel jal) i vso druižlM> že skoraj na drugi Ifuda m m peča se je pri|>etiia llliai,jkalo j,. t (] f Mlt;{roV< \ ukovarju. Žrtev noreče ^ ko J(. lrM^.ail vaj prevrnil čoln listal drziivn. gozdar Savo ;n ^ w|o ,nenkrat vseh pet v Sarajevu nad 1(H» let stare ljudi ^rujie.e, ore dveh ne preskrb- ,valovib Donave. Kaki- in mištHi so jih nad IM) in sicer čev hlapec, ki edini ni znal pla-'okrog 20 .starci-v in 10 stark, vati, se je krčevito prijel zii| J rep i»sa; ki ga privlekel na Strašen zločin ljubosumje klieal na » nega fanta. let starih ljudi. Xa zahtevo državnega »statističnega urada so ;>opisali v ljenih otrok, me^ltem ko se mo rajo trije lovci zahvaliti velikemu lovskemu psu, da jim je rešil življenje. I^ovca Josip Krištofič in Rtj-k-o .Jakšič sta šla na lov eez Donavo v Bački. K<*r so se predolgo zadržali. zamudili broil, ki je zadnjič prepeljal potnike čez Donav*) ob 4. popoldne. Zato sta šla v gostil-nier» Milana Rakiea, da bi tam prenočila. V gostilni sta našla gozdarji Savo Orujiea, ki se je vrirav fnlpravljal z gostilničarjem v Vukovar, odkoder sta nameravala .iti drugo jutro na lov. Gostilničar Rakič je ]w>-vabil tudi došla lovca na svoj čoln, ki bi jih naj prepHjal čez T>na vo. Ta ko -vsi št i rje stopili v Čoln, poleg lijill je bil tudi gostilničarjev hlapec MiŠa pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ 2.50 $ 4.8T, $11.«0 $44. rM) Din. 100 Din. MO Uln. ioO Din. 500 Din. 1000 Din. 2000 V Italijo: Za $ «L30 ....................Mr 100 * 12.— ....................Lir 200 * 2».— ....................Dih 500 $ 57.— ....................Lir 1000 $112.50 ....................Ur 2000 $107-— ....................Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE VK NE PODVRŽENE SPREMEMBI OORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah, dovoljujeta 6e holjte pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVB&U-ŠJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L— S L O V E N I C PUBLISHING C O M/ P A N Y] (TRAVEL BUREAU) 21« W. 18th ST, NEW YORK nreg. Krištofič je klical na fKimoč in njegov pes je sjiet; sk(H-iI v vodo in priplaval | v vasici Melinah blizu Jajca svojega go.sfMidarja. Ta je z ,f. 2(>-letni Sn^-kn Martinovič eno roko prijel i^a xa n-p, dru-js samokresom ustrelil seseda go roko je pa jMnnolil Rakiču,1 Jakolm T.ukiča. potem je pa še ki se je začel potapljati. Ta-'Sf>bi pogrnil kroglo v glavo, ko je vrli pes rešil tudi to .Ivo- Fant je bil zaljubljen v Taiki-jico. Gozdar Savo firujič no j«' čevo hčer. ki .se je pn zaročila držal prevmjenega eolna in kli- z drugim. Misleč, da je tega r»al -na pomoč, Njeimi jo hitel kriv oče, ga je ustrelil, na pomoč v svojem čolnu neki i Ha jar, ko pa je priplul do pre- Izseljevanje v preteklem vrnjenega čolna, je gozdar že! _ izginil v valovih. Njegovo! letu. BLIZNIKOVA Peter :: Prati ka za leto 1939 ,eljal vasovat k svojemu dekletu. vredm uspehe. Večina njih je iz Dalmacije, z otoka H vara. Stoletniku v Bosni so zrasli novi zobje. V Sails k e m Mostu, prebiva jugoslovanski Zoro-aga, s t letnik iSmajo BejdiČjKalič. Životari v siromašni hišici. Vzdržujeta ga dva ksina. Mož je še krepak in ve povedati mnogo zanimivosti i/ prejšnjih ča*ov. . # Zadnje dni so mu zrasli n' V Sarajevu je 30 nad sto1 zobje. Ne koristijo mu pa 11< 'mnogo, ker živi največ ml črn« kave in od cigaret. lo so našli naslednji dan 30 metrov nižje od krap' nesreče. Na dosmrtno ječo obsojen trgovec. <*'ki. žiio $ndišče v Petri nji je več dni r-izpravljalo o groznem zločinu, ki ga je zagrenil trgovec Sime Djakovie. ki j<* nekomu naročil, da je zažgal njegovo hišo v kateri sta zgoreli trgovčeva žena in služkinja. P;o]eg Djakoviča ne je zagovarjal tudi Laz,> Eremija, ka terega je Djakovič obdolžil, da je zažgiil liišo. Obtožena je bila tudi trgovčeva se.stra Marija Mrdjermvič, da je iskala moril-ea za svojeira inoža, poleg t etra pa je inwla neilovoljeno razmerje s svojim bratom Djakovi-eem. Sime Djakovič je hil obsojen zaradi naročenega požiga svoje hiše in trgov itn p, ob kateri priliki je zgorela njegova žena Milica in služkinja Fani-ka Belenič, kakor t ml i zaradi nedovoljenega razmerja »s sestro Marijo Mrdjenovič. na dosmrtno ječo, Marija Mrdjenovič je hila obsojena zaradi razmerja z bratom Djakovičem in ker je iskala morilca za svojega moža, na f» let ječe. Lazo R remija pa je bil oorošeeu, ker je dokazal fivoj alibi. Oba obsojenca sta vložila priziv in revizijo, državni tožilee pa ie zahteval revizijo za vse tri ob-tio-žence. Na koncu je stopil nred senat Lazo Eremi ja in dejal: "Hvala vam, gospod .je sod- j Po podatkih izseljenskega komisarja v Zagrel»u se je v j preteklem letu gibalo izseljevanje jirebivalstva .Jugoslavije i takole: V evrojvike držiive se je izist^lilo okrog U».(NM) oseb in sicer v Francijo 9.600, v Nemčijo 2.000, v CiSR 730 v Romunijo 500, v Avstrijo 360, v Albanijo 260, v Belgijo 200 itd. ('ez morje je šlo 5.000 oseb in sicer v Združene države 2.400, v Kanado 1.IWM), v Argentino «40, v Chile 50, v Avstralijo 450 v X ovo Zel a i uli jo 140, v Urugvaj 50, Južno Afriko 50, v Brazilijo 40 itd. Tsti čas pa ■li v bolnišnico v Somtbor, kj«»r je kma4u prišel k sebi. Nesrečnik je 40 letni Ivo Orkie, mehanik iz Zagreba. Že dolgo časa je brezposeln. Pred dvema mesecema se je napotil iz Zagrel>a iskat kruha. Prehodil je Slavonijo, Srem i»n Bačko, nakar je prišel v Banatr Čeprav je hodil po žitnici .lu-g tslavije. je skoraj umrl gladu. Zaradi izčrpanosti j< dobil srčni napad in se je zgrudil «na cesti. l)o nadaljnjega ga IhmIo obdržali v bolnišniei. Istotako kot blagovnih darov, sem bil pa vesel tudi bo drilnih besedi in iskrenih vo-ščil, ki so mi jih poslali rojaki za praznike iz vseh strani Združenih držav in Kanade. Posebno me je pa prav v srce ganilo pismo, ki mi ga je .. . poslala rojakinja, po iineiiM Muslimanom je prepo- Kristina, iz Detroit, Mich.: vedano sklepanje meša- j nih zakonov. ) — prosti, — piše neznan i mi Kristina, — da Ti tako po zno pošiljava voščilo za Božič, Širši svet islamskega verskega poglavarstva v Sarajevu je odredil, da seri a teka sodišča odslej naprej ne bod » več priznavala ali legalizirala zakonskih zvez, ki .so jih muslimani sklenili z ženami drugih veroizpovedi. Doslej sklenjeni mešani zakoni se še smatrajo za legalne in veljavne. Odslej pa so taki zakoni za muslimane prepovedani. Če se musliman ponoči po kakem drugem verskem obredu ali civilno z ženo druge veroizpovedi, šeriatsko «H)lrd bolečin in oIicm«-loMi v Vai.h mA.coh. povKOČeoik nl*d popiha, l^notii oli pn biei poi.efc«. Upotoblfo,!. ruTwt. Li »o go upo>ob*|ol> Vrnil Siotiu .n tied}« i|M 16C7 • Vpom no >wli ik«ll,. 'i - iGF' Ko obnovite naroč- viji ki je za ke pokrajine. Drevje se šibi pod snegom in golo vrbi-nje se otožno iskl&nja nad za-mrznenim potokom. Spodaj se sje z velikimi črkami podpisala Marie. Iz pokrajine diha tiba žalost. Le pogum, Marie, saj bo kmalu pomlad. Bo že vsaj zate, če je zame ne bo. "G t Kn Ni B a t> £"—New Tort: Mon3ay, January 9. 1939 SLOVENE (YtJOOSLAVJ D Aft.t O. H. BltAKHtiT: ionel Pctroscn je "bil pripravnik v zunanjem win'a»trstvu. Konetio naj bi približal vr«w-11 n";'itju svojih saiiij: Xhieta, ki j«* gov riki francoski in igrala Mm vi i, je privolila k večerji ž njim. l>ra£t*ttna blundinka je bila |HM»M»bljeiuwt wh zahtev kar jr)i je mogel imeti tak pripravnik v zunanjem minintr-«tvu. Hjizumi tega je bila vd<>-mi iti (mfvHiu š«* bogata. kar je že >amo po sebi janu*ilo za srečo b i ločega konzula |ia naj ga zam*se uAoria kamorkoli. Tudi XiiH'ta je bila navdušena nad Mojim U"T|M*hoiii in junaško je p mm wmla -likanje roke. če-' I < i h v Me ji je zajetlal prstan v] : prsi. Ali ga je irnela rada? Mori ki. Naj bo že kakorkoli daleč ml ljubezni ni bila. Ione-1 j«' prišel kak-*- iz škatlice vzet v športni obleki. **Au! Nikar tako ne stiskajte, roka me l»oli!M *4Opr<»stite. tako >em «re-če||." 4*Ali -te veseli, da Meni prišla T" **Saj niti ne vem, kako bi v«m izrazil svojo hvaležaif>st.*' **To. kar |HM'nijinn, ni pa-met no. Kaj |ui, če bi na ju kdo videl. V dvorani je toliko ljudi." "Hoi* maj, taiule jnilkov-nik Po|»es<'u. FW.na me, poj-tliva hitro.'* Na dmjri Mrani pa naleti nn drn^eg« ziwinea Mihala Ione-Ne da bi vee ustavi j»red zrcalom in si popravi- klobuk. *4f\t me vendar polkovnik že ni videl?'* 4* Kaj še, g*>vori tnm z znan-et.M *4Ne OMtanem tu. Ali je še vedno tam!" * * N* inog ee, saj t taiin I m* zastavlja pot." "Fzguldjen sem, kaj na sto-riva?*' "Mlattfft, da bi morala jcisti.* 44Z« Ikmth, kako si to milite?** 4'Kaj vendar m' moreva »tati tu. I o ud je naiu bo*lo opMtilt." *4Sen» jm* ne fWi." 'NK«ž*' nami; hrtiet." POMOTA *'.K«j počenja!** *'8in^je. se.4* 4*&e tega je bilo trehu. Nikoli več ne pridem' Mem. Nila li vam tega ne o i pustim.*' 44 Moja oboževana Nineta!'* "Opozarjam vas, da ninem hi tudi ne bom vaša.** 44Tiho, da vas ktlo ne >liši. IMajte si\ kakor da j«*te, milost i va." 44Kaj ihdj j*H jem. ko nama ničesar prinesli!" 44Gospod plačilni .. .** N rneta presenečeno: 44Molčite prmhn va-! ("ujte. izgovorili mo moje ime. govore o nama." Polkovnik: "/Sijijna ženska! Te oči in lase! Divno telo! In toit-cligvntrca! (Še nerabljeni* irosli. Mi-ž s«* ji je -mrtno po-nesričil. 7a' tri t«-dno je vdova.** M i hail r«>nrveu: 4 4 Kdo je pa ta fant -a njo!" Polkovnik 44To je nekakšna šema." Tonel ogorčeno: 4 4 Neumnost i, le čemu se sploh zmenite za nje!" Miha i I Tm-ne^cu: Zares!** Polkovnik brez oklevanja: 4^TVvm išI ja vec. Nemogoč Človek. To vem zanesljivo. Povedala mi je Karol i na. Ali poznaš Karolinio!" Mihail lonescu: 44To je tista ile-bela Nemka, kaj ne!" Polkovnik: "Tista, t i* ta. Živela je z njim mesec dni. potem pa ni mogla več vzdržati." Moč»no «e je stemnilo. Polkovnik, si .je priižgal cigareto in txlšel zibajočih mc korakov. Tudi Nineta je vstala in si je-la natikati rokavice. "Torej s tako žensko hodite!" Ionel ves nesrečen: i4Prisegam vam!" Nineta razočarano: "Fuj!" Tonel jo hoče objfti: 4 Dovolite mi. Videli bostot" Nmiettt ga paflme oe, da se kar opoteče: 44K«j bom videla? Smešni ste. Prav je dejal polkovnik. Aema ste!" Tonel obunano: "Stanujete daleč, dovoliti' mi TMlj, da vas spremim." VA2NO ZA NAROČNIKE l*«4**g naslova > razvidno do kdaj Imt« plačano urohino. Prrm itevlftka puaanu wwr, dnip daa bi tretja pa let«. Da nam prikra-ali* wpotnbMp deta ta atrolkor, Vu prosimo, da skuiate naroCul-m pravo£aaoo puriTiati. FoilJIt« naročnino naravnost nam aU Jo l«a plačajte oalrai« Matopalka v Viina kraja all pa kateremu lamed sa*topntk<«v, kajih loseaa ao tlakami s ifksltml črkami, ker ao upra«1-I sMaksU taia d napa aaaeifetee. kjer Je kaj naflh rojakov nas*. Ijeulb. Zastopnik ko Vam laroill potrdilo aa plačano naročnino. cAurokiiU: Maa k raariatt, OILOIAOO: Call«, A. Safttt UJUlNOia: Ckfteaa*. J. (Icaro, J. Fi MAkILAKDt Kltaminar. Fr. MICBlUAJft Detroit« L. ria V Lv OHIO: rt»ertoti, V rank Tralia Cleveland. Anton Botek. Ckaa. Kar Itacer, Jacob l&eanlk. Jot- Biapnta Glrard, Aatcm Nasadi Lorala, Loola Balast. Joka KnmAa Xooncatoarn, Antoa KlknU O&BUON: Oregon City. J. Kaktn PENNSYLVANIA: Beaaemer, John Jevnlkar Broochton^ Anton Ipaeae OormUla ta City, fr. Joknatoara, Ma Krnja, Ant. TanMJ Nineta strupeno: 44Da bi morala še jaz ščitrti vas, če bi iik-kilo najvuleI — hvala lepa." Zaničljrvo nasmejana je }»o-klioala prvega i zvončka in se visa razkačena odpeljala. Ves iz selie

lkovnikom. Zgrtibi! ga je za rokav. 44<*,ujte. g/vspod. ali me -ploh jMiznate!" 44Kdo pa ste!" . 44J:iZ bi |»a md Vealel, klkovnik PojH'scn." 44.Taz aem |»a Iio-riel Pptnwu. Kuko st<* rsi iiH»irli dovoliti liti me, ne da bi me poznali!" 44 Jaz!" 44 Vi!" 4 4 Kdaj!" 44Malo prej." "Kje!" 44\' restavraciji, kjer -eni bil 7. damo.** 44Z gospo Oeorgescu?** 44T>a, gospod." 44To ste bili vi! Pardon, o-pmstite. Zamenjal sem va^ z nekim prijateljem, na las je vam podolK^n, to pa naj bi bil ministrski predsednik Clcmen-oeau imenoval Focha za poveljnika vojne aka bi bilo treba. Zanimivo je pa, da priključil.}« nemški kritik tej strogi »odbi svojo kritiko. Bes je, da maršal Foeh včasih-ni pravilno razumel položaja in da je delal napade, toda imel je dobre živce. A -dobri živco so za vojskovodjo pogosto važnejši od dobrega zaftopndenja. Za aktivnega državnika »li vojskovodjo M odln>ena železna volja važnejša. od pravilne razumske presoje. Ta mož — Focli — ki je tolikokrat zmotil, je izžareval iz sebe v kritičnih urah za Francijo toliko optimizma in triko eiH*rgtj f. da je rešil narod. Foeh je nicer baje zmagal ko so njegove armade dosegle premoč nad nemškimi, toda zasluga njegove nezlomljive vere v zmago je bila, da je francoska armada tateo dolgo vzdržala, On je v zmago veroval in zato je zmagal. AVSTRALSKO ZLATO. zlato uro in jo pretopil. Zh kazen so ga izšibali. J.eta 1je odkril zlato at-mljemerec McBryaii v |»esku Botnienega zaliva. Oblasti so morale sedaj verjeti, pa «> o stvari rajši molčvile, ker so »se bale za svoja mesta in pa nn vala pustolovcev. Novo odkritje zlata leta IH.'jn j'- napravilo pač nekaj senzacije, toda šele ugotovitve nekega kaJiforriij- V Avstraliji .so ponovno odkrili ležišče zlata, proden so se odločili, da job bodo i/.k rišča-'skesra geologa leta lHTil so po H. Že leta 1H20 so prvič oclkri- vzročile zlato mrzlico, ki je pre-li zhito. Avstralija je bila te- obrnila avstralsko zgodovin «. -šti kazeaiska kolonija in Sto tisoči nastdjencev pri trop zloči»neev je (mm| varnim hajali v «|e/eb» in ji dali nov i na»rtJonst-\»m delal neko cesto olu -iz. j ob bregu Ribje reke v Novenil —---— - J7,mW;': .. , j SLIVA V CVETJU. j ledaj je neki pazm!' zagli^ dal j 'tnika. ki ni lelal in »-a- Na dv4»riši"u flrge Hieli.-l va mo onazoval nekaj v svoji ro- Hajtlnka v Krčkem je v polnem ki. Ko je stopil k njemu, mu cvetju sliva, čeprav j<* Ih»1o i ie pokazal nmjhno kepo zlata.|zadnje dni preej hladu . Sli i ki jo je bil j«'tn«>k našel v zem- va evete tako bujno, da bi čdo 11 ji- Nihee imi ni verjel. Me-j vek mislil, da -rim v začefkil j ni I i so, da je kaznjenec ukradel )»omladi. lie pa na pragu zime. Razne vesti. ALI JE BIL FOCH GENIALEN VOJSKOVODJA? V 44Frankfurter Zeitung" je bil objavljen te dni članek pod naslovom: 4 4 Al i je bil maršal Fii>eh i^t*nialen vojskovodja !** Ore v bistvu za kritično pre-motrivanje knjige angleškega kapitana Diddella liarta, ki .je izšla v nemškem prevo«lu in ki opisuje življenje ter vojno umetnost maršala Focha. Kapitan Hart gleda na maršala Focha dokaj kritično, tako da njegova s«xlba večkrat močno nasprotuje dejstvu, da so bili v marca 1937 maršalovi zemski ostanki preneseni v Dom invalidov, kjer počivajo kraj zem-fikih ostankov Napoleona. Ro Hartovfui opisovanju je na 19-letnega Ferdinanda Focha zelo vplivala napoved fran-cosko-nemške vojne leta 1870, ki ga je dosegi«, pri študiju v jezuitskem kolegiju v Metzu. Po vojni se je vrnil v kolegij, da "bi nadaljeval študije, pa je prišel profesor kolegija in nagovoril navzoče solznih oči: Ljnbi otroci in sporočil jim je, da je Metz pripadel Nemčiji. Povesil je glavo m sklenil roke k nw>litvi. AngieSki kritik je prepričan, da je poraz Franci je v vojn; z Nemčijo prinesel v francosko generali tet o in v častniški zbor nekakšen občutek manjvrednosti. Ta občutek se je pozneje izpremenil v željo po revanži, po povračilu milo za drago, kar je prišlo do izraza v vojni doktrini s klicem: Napasti! Napasti! Strogo katoliški svetovni nazor je £e podžigal v Fochu to absolutno vero v absolutni us peto napada. Ko je prišel kot 40-letni mož na vojno akademijo kot profesor, je že imel svojo strogo oblikovano doktrino. Bfla je enostavna. Njen nau>k je bil prav m prav Clausenicov nazor, da mora vojskovodja v zmago verovati, če hoče zmagati. Foch je naravnost fanatično gojil to vero ter zanemarjal «ek> modemi razvoj vojne umetnosti. V tem pogledu je zagreni 1 v svoji teoriji večkrat napake in podcenjeval recimo pomen raoderne-ga strelnega orožja prav v obrambi. Na Fochevo duše vnos t je vpflivaio, kako so ga asa vrnili v spisi: AHVS NEW AMERICAN INTEKCKfrrRK. — Trd« ve*. -'TW nlr«u* Cena $1.10 Učna knjiga za Neiu«-e lo z* oiic. ki ko ih*b Kine zmožni. AMERIKA IN AMKBlKANCL Spisal Bef. J M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opis {Mmaiuezuib držav; prlseljevauie Slovencev; njlLova društva Id svesdoznan- Cena 50c. KO KONJEREJA. Sestavil Valeutln Kazlnger, M strani. Cena tidovea .... J§ Broft. . .. M KRATKA SRBSKA GRA^TOLA. «8 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. 90 strani. Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vea. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VKDBNJC. U1 str. Cena 50c. KUBIČNA RAČUN1CA. Trda nI 144 •«>. ' Navodila aa Izračuna nje okroglega, mass ga in teas nega lesa. Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA. najnovejSa in praktična zbirka navodil aa kublnjo In dom. ' Cena 50c. ENERGIJA. 8pUd dr. Lava 6er-meij. 8 slikami. 190 stran* Nauk o atomih, motekullb ln elektronih. Poljudno pisana razprava o Mmkis uoders« Cena $1.25 MIEKARSTVO. Spisal Anton Peve. s slikami 1«8 strani. Knjiga aa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva aploh. Oena $1.00 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navotiil, 255 strani. Cena: broš. $1^5, ves. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5.oo NA KO D. K. I/. ('MIKA. 1»! Mri.nl l'niju>l>'ii iMil* iiajM^vfnirj^;« intr.Mtd na at» tu. "UifuVf In ud vade. Cena 40c. \AftK SKOIll JIVK 21 VALI v PODOBI in BESEDI. opi«jii Krnu Urjavw, strnui. ItroS. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 'JM strani. Ves... KnjiKa j«* mtiiM-iijt-Hn v prvi vrsti va ftavlmo. unwtno In »lrujrm kljiifetTuiftirKtr.. lele-zoii varstvo. Cena $2.50 ODKRITJI: AMERIKE, »pisal li. MAJ Alt. Trije deli: 102. 141. l.'Cl »tranl. Cena mehko ve» poljuden in natantVn upi* udkrltia novega svetu. Spis .se Mta k:ik«ir zanimiva povest ter j«. H^tnvljni i m i nnjlHtljšili virih. Cena 50c- ('RAKI Km RAtLNAR. Trda ve*. J51 air... Priročna kujižl«-a. ki vti.-biije kar Je pri nakupu In pr.MlMji (Mitrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE fTLOZOrUE Spisu I dr. F. Veber. .'141 struni. Knjigo toplo piiiMtrtH^umo vsakomur, kt se lu«^ Mfzutiiilli a Klavnimi £r.«iul WMlobna filozofije. Cena 70c. KI SKl KKAL1/.KM. Spisal dr. lvau Prijatelj. 4i:: »tratil. v knjigi ho opisani predhodniki iu Idejni utemeljitelji te Hvojevrst»n nwke mruje. Cena $1.50 8TOM1NI. t^tak; Jute i^vtižar.) M3 strani. V tej kujte! ot'uja uaft zuuul |»utoptsec t upnik Ijivllžar apomlne na iivoja brezAterllna *>o- toranja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena broA. Cena 50c. slov.-anoleSki in angijcAko-sloven- 8LOVAR 148 strank Cena 90c. 8LOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. 143 str. Draga polovica knjiga vsebuje nemSko-alo- ""l venski slovar in kratko slovnico slovenskega ln nemJBceaa jezika.- Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Prane Veber. 382 strani. Cena 75c. UMNI KMJfTOVALBC. Spisal Frane Povite. cena bro*. Cena 50c. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 stranL Zbirka zanimivih in kratkočasnib spretno- \ »ti; burke in Šaljivi poskusi; vedeftevalna ta- \ bela; punktiranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1*8 strani. Knjiga je izSla ▼ aaioibl Vodnikova druSbe ter vsebuje Življenjepise mol ki ao s svojim delom privedU slovenski narod la aqienjatva r svoboda Cena GOc. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 stranL Zantmhrosti ia ruske sgodovlne In naUneca * opis vojaflce republike zaporoAklh koaakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽBUŠČA. «2 stranL ______Cena. 50c. VERNE DU&E V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Oena.. Ji Eden nsjbolJVh spisov francoakegs mojstra. vsets ia nafiega kmetakega UvUeaJa. v • VOLK 8POKORNIK < Ma v« t ZADNJI DNEVI NE8REČNEUA KRALJA $UM ..L28 "QhXB HXBOD Ayf—New Toil r • v Monday, January 9, 1939 SLOVENE '(YUGOSLAV! DAILY SLEHER NI ""»''»c^ii^c::::;«"?' S^^iwS^SIIIhiiSmSIiimiiS' NA POTI PROTI BRAZILIJI ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "OLAS NAHODA" PRIREDIL I. R. ■== 25 ==- . Da bi vzela avtomobil, ji sploh ne pride na misel. Go--pa Pluska se je od »lunde poslovila s solzami v očeh in ji še skozi okno maha z rokaani Grunda zelo težko nese svoja dva kovčega in se ne more obrniti, pa tudi mislila ni nato, da bi njena dosedanja gospodinja mahala za njo. Dobra starka jo bila skoraj pono-na, da se je njena stanovalka od nje preselila v odlično vilo in da je gospod Bertram dobil zelo dobro službo in je celo take daleč odpotoval. Gospa Pluska pa je teveda hotela nekaj tega sijaja obrniti na »svojo osebo in tako je njena soseda natančno izvedela, kaj se je zgodilo z njunima stanovalcema. "Pričelo se je s pečenko in cmoki." To je gospa Plurka dognala ,kajti, da je gospod Bertram! onega pomembnega večera tudi za njo kupil porcijo okusne] iHV'cnke, tega ni mogla pozabiti. Z vzdihom se cbrne od okna, ko Gunde ne more več videti in hoče ravno izginiti v kuhinjo, ko zazvoni zvonec pri »lavnih vratih. Vrata odpre in zunaj vidi stati mladega gospoda, ki je navzl'« trdnemu sfklepu, da celo stvar opusti,' jjne jj maja 17H7 zgodaj postal rilab in je prišel in stal pred staro gospodinjo. To je zjutraj je prebivalce an^leške-dr. Hun* Roland, kateremu ni nič pomagalo, ko je hotel misli «ra mo«ta Portsmouth prebudi-na krasno mlado dekle prespati. Ravno nasprotno, še bolj lo z.mboiklo ropota nje bobnov, kot Včeraj je hrepenel po svidenju ž njo. Vljudno vpraša: Meščani so že vedeli za ka| -Imate dve sobi oddati?- po dolgem času'se Zopet Naglo ona je b ila gospa Pluska, da je mogla vse to pripovedovati. In mladi fant i»e za to zelo zanima; sedaj je bil prepričan, da je bilo krasno dekle, ki se je skrivaj priplazilo v njegovo sivoj naslov, tako Roland tudi izve in še več, kajti gospa Pluska pride v svoji vnemi od sto na ti5-"c. f>lednji<č pa ji zmanjka besed. Globoko potegne sapo in vpraša, ako so gospodu sobe všeč. Tedaj pa pravi Roland: "Zelo mi je ža*, draga gospa, toda sobi ste premajhni, kajti v nje ne morem spraviti svojega pohištva. Zahvalim pa za vašo prijaznost. Kar ste mi povedali, je bilo za metu* zelo zanimivo, o Upam pa, da boste zopet dobili tako dobre stanovalce. Z Bogom!" Hai»t Roland stoji nekoliko potrt na ulici. Ali je še vredno iti Da postajo poulične (železnice? Gunda se je naj-brle Se davno odpeljala na Vansko jezero. Toda poskusiti more. Gre proti potftaji, toda na postaji Gunde »ni videti. Tn tako zopet odide. Naenkrat pa se zasmeje. Njego-* i stariši tudi žive ob Vanskem jezeru. Ob nedeljah jih je . av&dno obiskoval. Danes pa je petek. V nedeljo bo šel tnalo bolj zgodaj in ho hodil okoli Weixterjeve vile. Kje je biLa vila. ni bilo te&ko dognati potom naslovne knjige. Preveč Werderjev menda ne bo stanovalo ob Van-"kem jezeru. Kaldo je prišla Gunda do tega, da se je preselila v tako vilo, Roland navzlic zgovornosti gospe Pluske ni mogel dognati. Zadovoljen pa more biti z dosedanjim uspehom s Mojega poizvedovanja: brat je inženir in je dobil službo v Švi-ei ,njegov i sestri pa je ime Gunda — na vse zadnje prav lepo jme — in poleg tega je še tudi vedel, kje stanuje. Upu, da mn bo >>re£a še dalje naklonjena. Zadnji čaa pa .'o, da #re v svoj urad. Mogoče je prišla kaka etnanka, kateri Je pisarninki sluga povedal, da mora nekoliko počakati. In če je bilo temu tako, je mogoče stranka mislila, da je odvetnik zelo zaposlen. No, to ni nikalca Skoda. Zato se odloči, da bo rz svojega, stanovanja »et v pisarno. In Hans Roland ima v resnici rrečo. Kakih pet minut -laka nanj p reče i zbegan gospod, ki se želi ločiti od svoje žene, * je prepričal o njeni nezvestobi. To ni bok brezpomembna zadeva; ne, ne, temveč zelo njencev, da jih odpeljejo v komaj odkrite dele sveta in tako za vedno ločijo od družbe. Ta transport je bil namenjen nekam v južna morja v neko novo deželo, morda celo na majhen otok ali nekaj takega. Za čas vkrcavanja so izšle stroge odredbe, da morajo vsa oknia in »vsa vrata biti zaprta. Viojska dela po ulicah špalir. v katerem na 30 težkih vozovih peljajo uklenjene kaznjence v pristanišče Beach Point, kjer čakajo že čolni z veslači, ki bodo obsojence prepeljali na transportno ladjo. Vselej, kadar kak čoln odvesla od brega, kaznjenci za ženejo pretresljiv krik, za slovo domači zemlji. Naslednji dan se transportne ladje približajo dvema vojnima ladjama, nakar 13. maja odpluje "prvo brodovje*' proti Avstraliji. Seveda t karat angleška javnost ni mogla niti .slutiti, kaj ta kazenski transport za svetovno gospodarstvo Angležev pomeni. Okrog S00 kaznjencev je odšlo in jih ne ho nikoli več nazaj, kakor se je pred njimi zgradilo že s tolikimi drugimi. In to vest je takratno č:i-sopisje odpravilo z nekaj vrsticami. "Prvo b rod o v je," kakor se ta kazenski transport še danes v zgodovini Avstralije imenuje, je obstojalo iz zgoraj o-nvenjenih dveh vojnih ladij in devetih trgovinskih ladij, ki so jih preuredili na transport kaznjenec v. Debele stene, obi-te z dolgimi .žeblji in preluknjane z odprtinami za streljanje, ločijo krov za posadko od spodnjih prostorov za kaznjence, da bi bila tako onemogočena vsaka zveza me«d tema dvema deloma ljudi, zlasti pa, da bi se preprečilo kaloo ropanje, ker taki kaznjenci so bili vseh obr tov vajeni. Mod kaznjenci so vedno oborožene straže, ladic same pa so bile tudi s strelivom in orožjem dobro preskrbljene, da bi mogle zadušiti vsak upor. Pa tudi za druge človeške potrebe ni bilo tako slabo preskrbljeno. Živeža in vode le bilo dovolj na vsaki ladji je bil tudi zdravnik in bolnikom so dovolili tndi nekatere olajšave. Tem razmeram se je morda tre-* ba zahvaliti, da je od okrog: 1500 Ijndi na 8-mesečni morski vožnji rnnrlo samo 30 ljudi, kar je za takratne razmere zelo malo. In to kljub temu, da so bile vse ladje zelo natrpane. V«e ladje tega brodovja so namreč skupaj imele le 3832 ton, kakor ima danes povprečen obrežni parnik. Na tem oikem prostora se je gnetlo 450 mož posadke, 250 častni-i kov in vojakov, med katerimi jih je 28 vzelo tudi r»v«vje žene in otroke s seboj. Med kaznjenci pa je bilo 558 moških in 192 žensk, od katerih jih je 13 vzelo svoje otroke s seboj. Poveljnik brodovja in prvi glavar vse te druži«' je bil kapitan Arthur Phillip, pozneje prvi guverner Avstralije. O ten možu je zgodovina ugotovila, da je bil sicer rojen v Itoii-donu — okrog leta 1738 — njegov oče pa je bil iz Frankfurta rb Maini, torej Nemec, in se je tudi Phillip vedno pisal po nemškem načinu Philip. Mladi Arthur je že s petnajstimi leti stopil v angleško vojno mornarico in je imel za seboj več let burnega mornarskega življenja, ne da bi se kdaj kaj posebno izkazal. Po končani špansko-portugalski vojni je stopil iz službe in se je umaknil v pokoj. Iz tesa miru ga je VSE PARNIKE SL0VEN1C PUBL. CO. YUGOSLAV TKA VRL I »KIT. 216 W. IStb SU New York. N. V. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALLJE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Krnil Adamič—16 IK.OM.OVANSKIH NA KODNI H 1'KSMI ?» moški zbor..........................50 ŠKST N A KO l>N! H PESMI za moški zlmr .................... ..V) ŠKST NAKODNIH 1'KSMI za mešani zbor .................... .50 PETEK JEREB: Ivllu ruta; VASILIJ M IRK: FuUttkuli-a.........20 ZnRKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi Ali.....211 1.4* enkrat še .................Lil Slava ilHu ...................20 HR. VOLAKlf:: Rožmarin; JOS. PAVClO: Potrkan ples .......35 N0TF. 7A ICI.AVIR All HAR- Zorko Pn-lovw—15 SAMOSPEVOV za ijlas s klavirjem ..........1.23 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................ A Lit l/M SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir 1-— MONIKft 1. slovenian dance vam »a polka .................. . .35 po jkzekl' kolo ................................... .. .35 3. barcica mladi ka petane ......... .. .35 1. ohio valley sylvia polka .................. .. .35 5. tam na vrtni okkd1 makillok waltz .. . .35 Frane Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOKOV ...... Ferdo Juvanec—IZ Ml .Al) III LET, moški Jtori ................. .C!« 1'rtt-r .l«-rfb—OSEM ZltOKOV (moški in mešani) ...............50 kapitan Cook. Phillip je - svojo jadrnico 4 Supply11 bil najhitrejši in je 18. januarja 17SS v pristanišču Botany I ki v že vrgel siilro. O^ta'e lati j«1 so prispele v nekaj dneh za njim. Že prvi dan je izkušeni Phillip spoznal, da to takrat (dim<> znano pristanišče ne ho prav nič primerno za ustanavljanje trajne naselbine. Zato svojega živega blaga ni izkrcal ni, ampak je s tremi čolni oernej-lepega dne poklical lord Svd- šega prostora. naslednji nev in ga povabil, da bi pre-dan je fvlkril zaliv, ki .se glo-vzel nadvse t^ža\*no nalogo, | boko »oajeda v notranjost, in katere težkoč vnaprej niti vi-1 Phillip ga je z iskušenim okom deti ni bilo mogoče; z majhno) takoj ocenil in mu dal priimek družbo vojakov in mnojio večjo t ki se ga še danes di ži: 4a * * in mu je dal ime po možu, ki ira je noklu-al na to pot: Svd-nev. Še tri dni je preiskoval pokrajino, nato pa .^e je vrnil v Botany Bay in se še 26. ian. 17S8 z vsem svojnn brmlovjem vrnil nazaj v Sydney; ta d«an še dano; to mesto praznuie kot svoj ustanovni dan. z njim pa vsa Avstralija. R četo vojakov je Phillip odšel na obrežje, kjer so na velikem mlaju razobesili angleško zastavo, mornarji na jadrnicah pa so oddali častne strele. Nato je Phillip prebral ukaz. da je ta zemlja od 1f>5 stopinj zanesljivih poročil. Tam naj bi ustanovil novo kolonijo in družbo navadil na urejeno življenje. Kapitan Phillip }e pod ugodnimi vetrovi plul h temi jadrnicami proti rtu Temieriffa na zahodni obali Afrike, nato ]>a proti Rio de Janeiro v Braziliji kjer je "prvo brado^-je^ obnovilo zaloge ižvil. Vsaka ladja se je spremenila v nekako Xoe-tovo barko. Na vseh k rov iti jfe bilo živali, žita in drugih potrebščin, tla se je vse trlo; kože, mladi psi, golobi, gosi, race, krave, ovce in svinje in celo mačke so naložili, da hi jih odpeljali s seboj. Odtod so pluli nazaj proti Afriki mimo Rta Dobre nade in naravnost pneti Avstraliji, ki jo je odkril že Moški zbori «»S K Alt I »EV: l':ir«*i<-u ; Oj, lUoj ši»v| j«' ; K.iiu uii. fantje, j-«l"ino .......................2« OSKAR I »KV : .Srerno, IjtlU-a mitja: Ko I»liei-i-a na tuje jjre; So«"i; Moj 4**-ka "ina koijitka »Iva; I»obiv nem pi-seuii-e; Slovo; Je vpiliiiilu luč .10 KMII. AI»AMir*: Motlra ilfvojka t belokranjska. .J26 Vs(t noe pri |M»toei ............20 J ii rje v a .......................^ H«xli Mit-ka tlomo; Kaj tlrujre- ^a Ikhi'ui : Ztlravlea .........2ll VASILIJ M IKK in A. tiROlt.M IN<.: Vetri«": I*« Kmve pesmi. (1'relov er) za moški zhor in solo ................................ Naši himni, dv oglasno .................... 4>urski o«h»e%i. (laharnar), II. Ilf/ek. moški zbori ................ .75 .30 JA) .60 .20 .25 ZA TAMItl RK K: NA (ioHKXJSKUM JE KLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamhuricc, zložil Mar ko Bajuk .............. Slovenske narodne pesmi za tambu-raški zlntr (llajnk) ................ Rom šel na planinre, (Bajuk), podpori _________________________________ 75 .75 .50 ZA CITRE: Poduk /a rilre. — 4 zvezki — (Koželjski) .............................. Z.— ZA KLAVIR: Kuri pridejo. — Koratnira — ..... .50 Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) SI cloven-kili iiariMlnih |iesm] za klavir In z besedilom ........ $1.35 Nari >ri h i |M»š|jite rut: « Glas Naroda 21C WKST I8th STKKKT NEW VOKK. N. Y. 99 \~zhotlne J lžiih* angleška posest, zraven pa še nekaj otokov v Tihem oceanu, ki ležijo na i-ti zemljepisni širini kt»t ta suha zemlja, na kateri je stala t : družba. Te zemlje je **za nutj-hen j*»žirek'' kakor iron:«"no prsivijo zgtxlo vinar ji in dane« spadajo k njej: Nova Zel »n li-a. Novi Hebridi. otočja, Pidži, Samoa, Prijateljski in Družabni otoki in >e "nekaj manjših otočnih skupinh»rej vsega skupaj res za i4majh0n p*ži-rek " po amrleških merah. Nato eti. ! Kmetje so se postavili z vilami in sekirami v bron in so več volkov pobili. Nekatere med njimi pa so zverine hudo okla-le in so jih morali prepeljati v bolnišnico ^ ALI ste že naročili Tir Slovensko - Ameri- kanski Koledar za t^r leto 1939? V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — »i. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jezero 216 WEST I8th STREET. NEW YORK