190
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Delegaciji ste dovršile svoje obravnave; Avstrijska ja zadnjo sejo imela v petek, Ogerska v soboto. Proračun skupnih potrebščin je ustanovljen na 106 milijonov in 673.465 gold. Obema delegacijama je Andrassy izrazil v imenu cesarjevem zahvalo in priznanje za pridno in patriotično delavnost.
—    Zbornica gosposka je po sprejetih druzih pogodbinih predmetih razpravljala postavo o tem, koliko naj Avstrijska polovica donese k skupnim državnim potrebščinam. Pi. P lene r in grof Leon Thun sta krepko govorila zoper predlog, ki naklada nam veča bremena, in sta ostro šibala dualizem, ki ko-nečno more peljati do osobne unije Ogerske, to je, do popolnega proppda Avstrije. Finančni minister baron Pretiš odgovarja, da tudi on ni entuzijast za dualizem, al zdaj je podlaga, po kateri se more priti do boljega; sicer pa taji, da ni res, da bi se Avstriji naložila veča bremeDa, in prosi zbornico, naj odobri postavo.    Večina jo sprejme.
—   Zbornica poslancev je v seji 5. dne t. m. med drugim v drugič obravnavala colno in trgovsko zvezo z Ogri, med katero je visoka colnino za kavo s 24 gold. za čolni cent izbudila živahno razpravo med večino in manjšino poslancev, katera je hotela le 20 gld. coinine, se ve pa, da je padla. — Se živahnejša pa je bila v petek razprava o postavi, kako naj se dobi onih 60 milijonov gld., ki jih grof Andrassy hoče imeti za vojne potrebšine in katere ste dovolile obe dolegaciji. Pri tej priliki sta slovenska poslanca dr. Vošnjak in Herman z ostro pa zasluženo besedo pretresala vzlasti v nanj o politiko ministerstva. Dr. Vošnjak pravi, da mora pri tej priliki spregovoriti o vnanji politiki, ker v delegaciji so Slovanom usta
zamašena. Politika Andrassveva, ker po njej Avstrija samica ostane, je pogubna za nas. Prava politika je edina ta, ki se trdno drži tricesarske zveze in si prisvoji Bosno in in Hercegovino. Rusija je pokazala, da je Avstriji dobra; če se povekšate Srbija in Crnagora, kaj hoče to Avstriji škodovati! Žalibog pa, da grof An-drassv ves svet gleda le skozi magjarska očala in da njegova politika je po vse ciganska politika. Se ve da tudi to  postavo je večina   vladna   sprejela.
—  Mobilizacija 5 divizij   naše  armade je
zdaj gotova.    Kam gre  in   čemu  gre,  je  danes še zastavica.
Nemčija. Iz Berolina. — Ranjeni cesar Viljem se še zmirom dobro počuti, čeravno niso še vseh šre-teljnov mu mogli iz roke vzeti. Za čas bolezni ga v vodstvu državnih opravil zastopa sin njegov cesarjevicV Friderik Viljem. Tudi hudoaelnik No bili ng se nekoliko zaveda. Sicer pa v Beroiinu in drugej čedalje več tacih ljudi zapirajo, ki so sumljivi prekucijskib nakan, katere je liberalizem po vseh deželah v srce za-sejal socialdemokratom in katerega sad se zdaj naj-očitnejše kaže v Nemčiji, ki zdaj v prvi vrsti stoji nad vulkanom socijalnega prevrata.
O Rusko-Turskih zadevah. Jutri 13. dne t. m. se začne kongres v Beroiinu. Rusijo bodo zastopali knez Gorčakov, grof Suvalov in pl. Oubril, — Avstrijo grof Andrassv, grof Karolyi poslanec pri Nemški vladi, in baron Havmeie, (tedaj dva ftla-gjara); z Andrassvem so šli pa še sekcijski načelnik baron Zvegelj (naš rojak), baron Hubner in še štirji drugi visi uradniki. Angleško zastopajo: lord Bea-consfield, Salisbury in lord Odo Russel, — Francosko: minister vnanjih zadev Waddington in poslanec pri Nemški vladi grof de St. Vallier, — Italijo: minister vnanjih zadev grof Corti in Italijanski poslanec v Beroiinu, grof Launav, — Turčijo: Safvet in Sadik paši, — Nemčijo pa: Bismark in državni minister Biilow. Rumunjska vlada je poslala na kongres Bratiana in Cogoini-čeana, — Grška ministra DeUjanisa in pa V1 a-hosa, — Srbija Rističa in Crnogora misli menda poslati Božo Petroviča. Podoba je po takem, da se v kongresu tudi zaslišijo male države. Vodja protokola bo tajni svetnik Radovič. Izprva seje mislilo, da kneza Grorčakova ne bo in da se je nalašč zato bolnega delal; to, da pride, je očitno znamenje, da se bode Rusija krepko potezala za svoje pravo na podlagi sedanjega stanja (status quo). — Kaj se bodo dogovorili , kaj sklenili in bo li s tem kongresom prevažne Turške zadeve rešene, vsega tega danes še nihče ne ve. Bodi li pri teh obravnavah se izvedela Andras-syeve uganjka: „kaj so Avstrijski (ali njegovi M a-g j ar s k i) ^interesi", to tudi sam Bog ve. — Vrh tega se bo v tem kongresu neki tudi razpravljalo vprašanje: kako zatreti nakane velikih prekucij sveta, ki jih nameravajo socijaldemokrati s tem, da strežejo po življenji vladarjev, začenši z napadi na Nemškega cesarja Vilelma. Se li ne bode Bismark pri tej priči spomnil pregovora: „kdor veter seje, žane vihar" in ne bo li skesan se tolkel na prša: , mea culpa, mea maxima culpa"?