~	ODA"
W	J Hi o*
mi & ? ^ukwmmw na m
ClTAJTK,	ZANIMA

i GLAS
Ust ilavmkih M*rtev r Ameriki.
Retaterrd ms Second Ctagg Matter Srptemtbtr S5th 1MI at the P«nt Offle e at New lark. N.
Act of
M 1979.
No. 191 — štev.. - VOLUME LIL — LETNIK LH	NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 29,1944 — PETEK, 29. SEEPTEMBRA, 1944
Tel: CHefeea 3-1242

RUSI V JUGOSLAVIJI
Včeraj je bilo po radio sporočeno, da je rdeča armada prestopila jugoslovansko mejo pri Oršo\i. Ob istem času je Moskva sporočila, da je od maršala Tita prejela dovoljenje, da more poslati ar-mado v Jugoslavijo, da napade Madžarsko od juga.
Poročilo iz Londona pravi, da je Mad'zarska včeraj zaprosila za premirne pogoje. Madžarski kabinet je imel včeraj sejo devet ur, danes pa je v zasedanju ves dari. Po vesteh iz Istanbula je Madžarska že pred dvema tednoma prosila turškega poslanika v Budimpešti, da naj poizve za zavezniške ]K>goje premirja.
Nemški radio naznanja, da je rdeča armada že vkorakala v Jugoslavijo. To je mogoče resnično, kajti Tass pravi, da je bil meti Rusijo in Jugoslavijo dosežen spora zrn m že pred več dnevi in je rdeča armada dospela do jugoslovanske meje pri Turu Severimi in je prišla v stik z osvobodilno vojsko mar-ala Tita pred 10 dnevi.
Tz naznanila, da je Rusija maršala prosila za dovoljenje, je jasno, da Rusija Jugoslavije n«> smatra za pod jarmi j eno uteželo. temveč kot deželo, ki i-iria svojo armado, (ki je zmožna bojevati se z vpadnikom. Značilno je. da je Rusija pristala, da vodi opcracije po pogojih, ki jih je stavil maršal Tito — da bo Jugoslavija obdržala «vojo civilno
in da s« 'bodo Rusi umaknili,1 dno od letske prestolioe.
kadar bo vojna končana,
Rddča armada ne bo samo od ju era napadla Marža rske, temveč bo tiKli Jugoslaviji po-magaHa izgnati Nemce iz dežele.
Rdeča armada je včeraj prodrla tri milje v Čeboslovaško čez Lupkov prelaz iz Poljske.
Nemci poročajo, da ima maršal Rodion J. Malinovski, vrhovni poveljnik združenih ruskih in rmuunskih čet, 30 divizij in se je približala Szege-du na 15 milj in 102 milji do Budimpešte.
Poročio iz StocklioLma naznanja, da so Rusi nad 30 milj v notranjosti Madižarske ter da so v svojem prodiranju proti Budimpešti obšli Szeged.
Ru>ka armada 100 milj od Beograda
Ob koncu tedna ...
V Estonski je leningradska armada maršala Leonida A. Govorova zavzela 200 mest, trgov in vasi ter je očistila del zapadnega obrežja med njimi
tu<15 pristanišče Virtsu. *
Poleg tega, da so Rusi prodrli čez Lupkov prelaz v Ce-
CHURCHILLOVO POROČILO
Ministrski predsednik Winston Churchill je v poslanski zbornici podal poročilo
včeraj
o konferenci v (Juebecu in je ~ rekel, dk se bo mogoče vojna z Nemčijo Še zavklekla v prihodnje leto.
'4Prav zelo obžalujem ljudi," je rekel, "ki se vdajajo prezgodnjemu pričakovanju, da bo vojne kmalu konec. Ne upam si izraziti svojega mnenja, kdaj l*> prišel konec. Mnogi, ki i-majo največje tehnično znanje in odgovornost, , , , _ . ,. upajo, da bo vse končano ob koncu leta 1944. hoslovasko, Rusi in Cehi podjXikdo pa ne more — posebpo ne jaz — za-poveljstvom generala Petrovada ne treba ^ ^ • megecev ,eta na pa da jo na i aO milj dolgi j ] »»
fronti od Dnkla prelaza pa do j -Vse pa je še mogočega bo še potem, ko Tatar prelaza na jngovzhod-.bo organiziran odpor nemške dtžave in «ir nem koncu Karpatske Ukraji- made popolnoma zlomljen, vojna v nemških ne. Madžarska poročila pravi- gozdovih iu gorah, kjer se bo borilo Še inno-o jo, da se v teh dveh prelazih ljudi, ki se zavedajo svoje krivde in svoje po-b.jejo vroči 1>oji.	I?ube. Ni pa potrebno preložiti konca vojne do
Partizani in Dravi l!"asa' k° 1>U Za<hlji °bnpanec uničen v X^druzaill Uiavi lastnem brlogu/'
Glavni stan maršala Tita je Churchill je govoril eno aro. ko je prišel čas včeraj po radio naznanil, dajza odmor zbori učnega zasedanja. Po odmoru so jugoslovanske partizanske pa j«* zopet govoril in čete dospele do Drave, ki diela
svojem
Pri Orsovi je rdeča armada: »^o med Jug^lavijo in Ma-od Beograda kaljena 100;dzarsko' Poročilo dodaja, da ^jy	i «0 jugoslovanski partizani v
ofenzivi v severni Jugoslaviji in sikuSajo odrezati ceste in železnice, po katerih bi se mo gli Nemci umakni 1 i iz Jugoslavije.
Na severu so miške bal tke armade, ki prodirajo proti Ri-gi. zabele 50 krajev, med njivi ado'mi Lode, 31 milj severozapa-
Tri velike bitke na zapadu
Ko pravijo zadnja poročila, se na zapadni 250 milj dolgi fronti bi je jo tri velike bitke in sicer:
1.	Na severnem koncu zavezniške fronte je druga angleška armada z veliko silo vda rila od Nijmeigena, da o-eisti tri kot, ki ga tvorita dva rokava Rena TTaal in Neder Rijn na severnem koncu Sieg-friedove črte ali zapadnega zidu. V delti Rene se Angleži bore z nacijsko elitno gardo, ki je uničila zavezniško oporišče blizu Amheraa.
2.	Ka kih 1T25 milj proti jugu je tretja ameriška armada naskočila gozd Parroy severno od Luneville, kjer je največje skrivališče za nemške tanke, ki so izvedli že mnogo protinapadov. 300 srednje težkih boiribnikov in napadalnih aeropl a nov —največja zniena sila, ki je še kcfcaj pomagala tretji armadi — je bombardiralo (gozd. Nato so pričeli strelci "Long Tom** 156-milime-terski topovi in naskočila je infanterija.
Vroči boji se nadaljujejo severno od Metza.
3.	Še nižje proti jugu, blizu švicarske meje je prva francoska armada generala Jean de Lat tre de Tasignv prebila vna-nje uirdbe Beltfortffcih vrat. Poročilo United Press pravi, da ee Nemci srdito branijo, da obdrže pre lass, ki pelje v južno Nemčijo. Utrdbe okoli Betfor-ta so Se vedno celo močne in
bo stalo «e mnogo J* bo4o ril®-
Londonski radio naznanja, da je prva ameriška armada vdrla na nekem novem kraju 15 milj jugovzhodno od Aacbe-na v zapadni zid. V ostalem pa je prva armada omejena na ari ilerij^ko ^streljanje in težavno prodiranje skozi gozdove in blatna polja.
Od Rokavskega preliva d o švicarske meje jč položaj naslednji :
Kanadčani so z naskokom zavzeli Calais in so morali iti skozi minska polja in preplavljena polja.
Severovzhodno od Antwer-pa Angleži in Kanadčani z velikimi močmi prehajajo čez Vntvrerp-Turuhout kanal pri
POTOP JAPONSKIH LADU
Tretje vojno brodovje admirala Halseva, ki razširja uničenje okoli Filipinov, je zopet na pohodu. Aeroplani s Hal-sevevih matičnih ladij so potopili ali }*>škodovali 65 japonskih ladij in uničili 36 ae-roplanov na letališčih na otokih <\«bu. Negro?, I^uzon in M net an."
Proti ameriškim aeroplanom se je dvignilo samo .sedem sovražnih aeroplanov in vsi so bili izstreljeni.
Francoski majnerji hočejo stavkati
Premogarji v severovzhodni Franciji so zagrozili, da Ixxlo zastavkali, ako jim ni plača za ]x>lovioo povišana. Skupni od-
rekel, da bo Anglija storila vse. tki bo Rusija dobila varnost, do katere je opavičena na svoji zapadhi meji. Poljska pa l>o zopet postala neodvisna država Meje bodo morale biti premenjene in Rusija ima pravieo, da jo v tej zadevi Anglija podpira.
CbureJjcill je ti!je reke?, da je potrebno, da se Stalin sestane z angleškimi in ameriškimi zastopniki, kadar bo vojni položaj dopuščal.
Po njegovem zatrdilu imajo zavezniki v Franciji okoli 3,000,000 vojaiov, medtem ko jih je bi i o 48 ur po vpadu v Francijo 6 iu-nija 250,0CK).	'
Angleške izgube v Franciji znašajo 90,000, ameriške pa 145,000.
"Kako prememlK) vidijo naše oči!" je vzkliknil. 44 Nespametni sovražnik, ki je »tiri leta izvrševal zločinstva in nasilja, je pobegnil; je izgubil 400,000 mož, ubitih in ranjenih, v na-Ših rokah pa je ostalo s-koro pol miliona u.ie-tnikov.,»
Tekom svojega govora je Churchill rekel, da je samo prav, da pri atentatu 20. jnlija Hitler ni bil ubit. Za zaveznike ;bi 'bila prava nesreča, ako bi izgtdbili takoj velik ženi j, kot je kaprol Schiokelgruber in ki le toliko pripomogel k zavezniški zmaari.
Po končani vojni z Nemčijo bo Anglija skupno z Ameriko z vso silo šla nad Japonsko in bo proti njej poslala vse svoje vojno brodovj«».
| NEMCI V PARIZU
1 Mod zavezniškim in francoskimi oblastmi .vlada različno mnenje, koliko Nemcev je še v Pa rizu in njegovi okolici. En mesec po osvoboditvi Pariza se splošno domneva, da se še vedtao skriva po gozdovih in da v civilnih oblekah hodi po ulicah več sto Nemcev. Kot pravi pariški governer general Joseph Pierre Koeniar, je v Parizu še vedno okoli 12,000 Nemcev. Ameriške oblasti cenijo število Nemcev na kakih 1200, drugi pa zopet trdijo, da i jih je Še vedno od 25,000 do 100,000. j Zttkaj cenijo Francozi število Nemcev tako 'visoko, je vzrok ta, da je v nočeh na raznih j krajih Pariza še vedno čuti streljanje.
Po splošnem mnenju pa Nemcev v Parizu | in okolici ne more biti veliko, ker je živeža še i za francosko prebivalstvo zelo maJo. Mogoče se Nemci skrivajo po gozdovih in se preživljajo s tem, kar jim je še preostalo živeža, toda dolgo pri tem ne morejo izhajati.
Da pa so Nemci še vedno v Parizu, doka-zuje dejstvo, da se vsak dan v civilnih oblekah preda po več sto Nemcev. Največ so de-zerterji, ki pa se zelo boje Francozov. Mnogo teh Nemcev bo skušalo še po vojni ostati v Franciji, ker se boje vrniti se v svojo domovino.
BOJI v ITALIJI
Ameriška peta armada je zavzela veleva ž no železniško križišče Caste« del Bio, samo 19 milj od Bologne, ki je prvi cilj pete armade. Amerikanci so tudi zlomili ves nemški odpor v predelu Monte la Fine.
Angleška osma armada je na vzhodnem koncu f r o nt e •razširila svoje oporišče onstran Rubieona na razdaljo 10 milj in dve milji globoko. Včeraj soAngleži naskočili in zavzeli mesto Bellario ob Jadranu in 7 milj severno od Rimini.
R>Tteworsel mostu." Poročila' hor. Amork>ar] CM1 Affairs
iz zavezniškega glavnega stana ruiziuHijajo, da Nemci odhajajo iz f »okraji ne severno od kanala, za seboj pa puščajo samo samomorilne čete.
S fronte prihajajo poročila,
Officers in francoskih delavskih voditeljev skuša pretečo stavko odvrniti.
Franciji in še i>osebno v Parizu primanjkuje premoga in tekom prihodnjih osem tednov
ki naznanjajo, da se Nemci u-|J,° {ro]m uvoziti 3,500,000 ton mikajo iz zapadne Holan<lske' l"'01110^1
po<i delto Rene.
Poročila iz glavnega etana angleške druge armade naznanjajo, da je okoOi 120,000 Nemcev zapackno od zavezniškega oporišča, ki ■ se razteza od Ei mfliovena do Arnhema.
(Z električno razsvetljavo je Pariz dobro preskrbljen, ker so električne naprave v Alpah in Pirenejih.
NEMCI POŽIGAJO FINSKE VASI
Finsga armada v treh oddelkih v severni in osrednji Finski zasleduje umikajoče s e Nemce, ki za seboj puščajo po žgane vasi.
En oddelek, ki se naslanja na Bothnij«ki zaliv pri pristanišču Oulu, prodira ob obrežju v smeri proti Kemi in Tomio ter je dospel že do reke Iijoki, kjer so Nemci razstrelili železniški mtrst.
Drugi oddelek prodira sevenio od Piolanke proti Pudasjarviju, ki je važno železniško križišče, tretji oddelek pa pritiska od Puolanke se vero- vzh otl no proti Taivaloskijn, vzhodno od Pudasjarvija.
Po pogojih premirja med Rusijo in Romunsko bo edini postavni denar na Rumunskem rumnmski le j, pričeoši e prihodnjim pondeJSkom.
Nemška farma za otroke t Belgiji
Blizu Liege v Belgiji je velika farma za o-troke, čijih očetje so nacijski SS gardisti To je veliko posestvo s krasnim gradom, ki je obdan z lepim vrtom. Na posestvu je majhno jezero, na katerem se zibljejo majhni čolni. Nad' vse lep je na,sad vrtnic, katere so tako skrbno obdelovane, da vsaka vejica nosi samo en cvet.
a««	t«	»r™^« ! V zadnjih dveh letih so na to farmo pri
San Marjio proti Nemčiji ;haja1a Jlilada dekleta> (ki go rodile nezako£ke
Majhna republika San Mari-: otroke nacijskih vojakov. Malokateri otrok bo no v nemški gotski črti v Itali-jkd&j videl svojega oioeta in malokateri bo veji je Nemčiji napovedala vojno del za očetovo ime. Toda za nacije to ni važno, in njena armada 900 mož je! Tem materam pripovedujejo, da je Nemčija takoj stopila k osmi armadi in [njim hvaležna in na nje ponosna. Pravijo, da pomaga loviti izgubljene nem-j bodo njihovi otroci aristokracija nemškega na-ške vojake in $traxiti ujetnike.[roda. In ntinde matere vee to verjamejo.
POROČILO RUDARSTVA V KANADI
Kanadska vlada je ravnokar izdala svoje žetno poročilo o kanadskem rudarstvu za poslovno leto 1943—44, v katerem so natančni podatki o napredu pridobivanja raznih rud, zlasti pa zlata v vseh provincijah kanadskega dominija.
Iz tega poročila je posneti, da se je tekom prvih lei sedanje svetovne vojne posvetila največja pozornost takozvanim strategičmm,r rudam. Ko se je nakopalo dovolj te rudte, so prospektorji posvetili svoje delo iskanju novih ležišč zlate rude, kar se jim je tudi posrečilo v mnogih krajih. Radi tega so zlatoiskal-ci, ki so v resnici našli zlato tekom imenovanega poslovnega leta, ustanovili na stotine novih podjetij, katera pridobivajo zlato rudo od soverozapadnili pokrajin provincije Quebec, pa vse db Yellowknife v British Cohimfbiji. Dasi ravno so državne oblasti omejile iskanje zlata le do gotove globočine pod površjem zemlje, to delo dokaj hitro napreduje, oziroma mnogo hitrejše, kakor tekom mnogih bivših let.
Radi vojne delo v topilnicah ne more tako hitro napredovati, kakor bi bilo želeti, kajti pomanjkanje delavcev je še vedno zelo občutno. To je tudi glavni vzrok, da mora podzemsko delo, oziroma naprava novih rudnikov, še vedno čakati na dobo, ko bode dovolj delavcev na razpolago.
Letno poročilo navaja imena 6663 družb in sindikatov, kateri se bavijo z rudarstvom v, Kanadi, oziroma 300 imen velo, kakor jih je! bilo v poročilu za prejšnje poslovno leto. Ra-zun omenjenih 6663 družb, je pa v dtomimju še 5853 nadaljnih rudniških družb, katere pa tekom minulega poslovnega leta niso poslovale.
Ker smo overjeni, da je med jugoslovanski-nu prebivalci kanadskega dominija precejšnje število rudarjev in zlatoiskalcev, jim tem potom javljamo, da zamorejo omenjeno letno poročilo o kanadskem rudarstva nabaviti' pri "Northern Miner Press Limited", 112 Richmond St„ West Toronto, Ontario.
CORDELL HULL SVARI NEVTRALNE DRŽAVE
Državni tajnik Cordell Hull je posvaril nevtralne dežele, da se bodo njihovi diplomatski odnoešaji z Združenimi država^ mi za več let poostrili, ako bodo dovolile zavetje Adolf n Hitlerju ali pa kakemu drugemu nacijskemu voditelju.
To svarilo je Hull dal že ob Jconcu prejšnjega meseca, ko so zavezniške armade naglo napredovale. Tn tudi že lan«ko leto je HuSl večkrat pozval nevtralne države, da vojnim zločincem kot so nemški naciji in italjanski fašisti, nei dovolijo zavetja.
Po splošnem mnenju je Hull pri svarilu imel v mislih v prvi vrsti Aiig^ntino 5n Portugalsko. Njegovo svarilo popolnoma odobravata Rusija in Anglija.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V IOWI
T Missouri Valley, Iowa je hiter tovorni vlak zavozil v o-scibni vlak, je preobrnil pet železniških voz in je raztresel razvaline na razdaljo nad pol milje Pod razvalinami so našli 9 mrtvih in 100 ranjenih, od katerih jih je 47 dobilo zdravniško pomoč v Council Bluffs, Iowa.
I>va poškodovana sta v v kritičnem položaju.
Največ potnikov je bilo vojakov in mnogi so tudi pomagali pri rešilnih delih. Pvt. Neal Hullette, ki je bil na poti iz Camp McCoy, Wis., na svoj dom v Roberts, Idaho in ki je bil sam težko poškodovan, je nesel mlado mater Mrs. Lynn Briley in 16 mesecev starega sina dva bloka daleč in je počakaš ambulanco. Ko se je am-bulauca približala, je omagal in se je zgrudil. Vse tri so prepeljali v bolnišnico v Council Bluffs.
OSTANITE NA SVOJEM,DELU
Zmaga je blizu, toda vojne še ni konec. — Aeroplani in ladje, topovi in municija in vse drugo, kar napravlja našo vojno proti nacizmu uspešno, je še vedno potrebno v velikih množinah za končni udarec. Ameriški delavci, naj so tukaj rojeni ali tujega pokoljenja, katerim bo prišel velik del priznanja za zmagp, ne smejo pustiti svojega dela. — Ostanite pri svojem delu! — Napravite zmago gotovo!
Office of War Information
ROBOTI ZOPET NAD LONDONOM
V jutranjem mraku so zopet jnad London prileteli robotni aeroplani. Zračno ministrstvo je naznanilo, da so angleški napadalni aeroplani izstrelili dva nemška aeroplana, ki sta nosila robotne bombe. Odkar so Nemci izgubili letališča, s katerih so spuščali robotne aeroplane, jih sedaj spuščajo iz velikih aeroplanov.
Strahovito bombardiranje Nemčije
Zavezniški glavni stan naznanja, da je 2000 zavezniških! težkih bomfonikov v zadnjih 24 urah bombardiralo več nemških krajev, posebno pa ceste, .železnice in tovarne.
Amerikanci so izgubili 49 letečih trdnjav in Liberator bombnikov ter 12 napadalnih aeroplanov. Nekateri aeroplani pa so najbrže pristali na prijateljskem ozemlju.
Amerikanci so uni&ii 36 nemških aeroplanov*
FRIDAY, SEPTEMBER 29,1944
TREAMOfUn L. UN
l 1
•glas Naroda*
S 1st Year
S KA FOL
Livrii 1PBPŽBNB DBŽiTl HI fiNAOUl IMTM IMM; ZA OVTBT LETA 12.—.
Bratje, sestre, na pomoč!
•Sedaj pa ne smemo več oklevati, nič več pomirjati, nič več odlašati.
Osvobojenje Jugoslavije se bliža; zavezniki prihajajo v njo od vaboda in zapada; pričeli bodo prihajati tudi od juga. l>an osvobojeni« ni več daleč.
In ko bo niuš narod omrobojen, bo ravno tako brez vsakega orožja, ki ga potrjuje v mirnem času, kot je bil brez orožja l*o je priče! borbo za svojo avofoodo, za svoje in za nase rojstne domove.
Ko se bo narod vrnil v svoje vasi, marsikdo bo našel svoj <1om v razvalinah. Razjokal se lx> pri spornimi na svoja mlada leta, ko je na domu svojega očeta preživel svojo mladost, vse veselje svojega življenja, dokler ni bil p rimo ran po lastnem nagibu pograbiti kako orodje ali orožje in iti nad zaklete-a vpadniika, smrtnega sovražnika. Pa pri po$rle<hi na razvaline tfa bo pri vsem tem napoljnevalo veselje in zadovoljstvo, da ie saj osvolbocil svojo domovino in razvalino svojega doma. Zbral bo ostanke svojega doma in pričel si bo zidati nov dom, v katerem bo živel svobodno v krogu svoje družine brez strain, da bi še ktftg nanj navalil sovražnik in bi ga pregnal izpod domače strehe.
Primanjkovalo pa mu bo vsega potrebnega ©Vodja, obleke in obutve.
Sedaj, bratje in sestre, je prišla vrsta na nas, da priborimo avojim bratom in sestram na jhhiioč, ko bodo nanovo zidali svoje domove. Pomagajmo jim z vsem, kar jim sploh moremo dati.
Vemo, da ne -bodo, ko se »bodo vrnili na svoje podrte domove, našli niti selcire, ne -kladiva, nohenega poljskega orodja. Pričeti bodo morali vrfikansko delo s praznimi rokami, kot so pričeli osvobodilno borbo, ako jim mi ne bomo pomagali.
Skoro vsakdo med nami ima kaj, kar je že davno zavrgel, pa je se vpo-rabno in našim .bratom bo vse prav prišlo. Zberite skupaj že sedaj in imejte pripravlenjo, da odvijete takoj, ko pride klic.
Do sedaj ni bilo mogoče poslati nobene pomoči našim ljudem v starem kraju, sedaj pa je SAXS od vlade v Wash-ingtonn prejel dovoljenje, da more poslati pomoč v BLAOU
pod imenom War Relief Fund of Americans of South-Slavic1 Descent.
Za sedaj, ko Slovenci 5c nimamo svojega skladišča, lahko vt-aikdo, ki 1>i hotel kaj poslati, pošlje na naslov: War Relief Fund of Americans of South-Slavic Descent. 365 West 40th Street, New York, N. Y. To naj bi veljalo za one naselbine, ki «w> premajhne, da bi imele v svojem kraju svoje lastno skladi see, torej za posameznike.
Ladja, ki bo odpeljala našo pomoč, je že na potu v Ameriko in bo najbrže prispela v teku enega tedna.
Sicer smo ie mnogo pisali, da bi naši rojaki zbirali po-moč, pa nismo vedeli, frdaj bo mogoče poslati. Te dni pa je prišlo nazromilo, da je ladja že na potu, zato bo treba hiteti, da ladjo napolnimo. Žalostno bi bilo, ako bi ladja, ki bo peljala to blago, samo napol napolnjena, f'as je zelo kratek, ker nam ni bilo znano, kdai bodo zavezniki mogli določiti kako ladjo v ta namen. I>adja tedaj je na poti, mi pa moramo hiteti.
V nedeljo, dne 1. oktdbra ob 4. popoldne bo v ta namen zborovanje v Slovenskem Domu v Brooldvnu.
Tudi po drngih naselbinah se prirejajo seje, da pospešujejo to dobrodelno akcijo.
Kdor ima kaj sočutja do trpečega brata, do trpeče sestre, do revežev, četudi niso njegovi krvni bratje, ta bo prišel v nedeljo f Slovenski Dom.
PRIDITE iS POMAGAJTE!
Drugi Ameriški Slovanski Kongres
SLOVANSKI NARODI V AMERIKI SO ČUJECl
Pittsburgh, Pa.
D r u g i Ameriški Slovanski kongres, ki se je vršil dne 23. in 24. septembra v Pitt**birr-ghu v glasbeni dvorani Carnegie Institute v Scheniey Parku, je nad vse sijajno uspel. Zastopani so bili po 2500 delegatih iz vseh d)elov (Združenih držav sikoro vsi slovanski narod, kot Rusi, Poljaki, Slovaki, ('elri ■Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci in Maredonei. Kongres, katere« 1 m j e
predsedoval Mr. Krzvcki, je zvezni urad
činci. I11 tako (bo tudi obenem z ozirom na mednarodno trgovino sebi koristila. Da pa se bo to zgodilo, je potreba, da i-niamo na čelu vlade pravega, sposobnega in izkušenega moža, ne pa kak nadomestek ali substitute, in to je naš vrli predsednik Roosevelt.
Ickes je žel buren aplavz zbrane množice, ki je navdušeno in soglasno vzela na znanje indor^iranje Roosevelta za |xjiioviio izvolitev v najvišji
sprejel in odobril važne sklepe in resolucije ter začrtal program za -bodoče delovanje. Svoje delo je zaključil z veliko ljudsko manifestacijo v nedeljo popoldne v Scheniey parku v prisotnosti okoli 8000 udeležencev vseh slovanskih narodnosti.
Navzoče so bile mnoge od-
•ne in vodilne osebnosti iz narodnega javnega življenja k o,t tl pri. Zlatko Balokvie, kakor tinfi nekaj visokih državnih, okrajnih in mestnih u-radnikov, med njimi mestni župan Cornelius Scully, ki je pozdravil navzoče v imenu mesta Pittsburgh.
Vsi ti so imeli daljše ali krajše nagovore, največjo pozornost pa je seveda vzbudil glavni govornik Harold Ickes, zvezni tajnik notranjih zadev. Njega ste lahko slišali po radio, ali pa čitali njegrov govor po časopisih. Glavni namen njegovega izvajanja je bil razgaliti republikanskega kandidata Deweva zavijanje resnice in lažnjivo natolcevanje
Pestrost te ljudske manifestacije so povzdignili samo dvo in četverospevi v skoro vseh slovanskih jezikih. Tako smo slišali hrvatsko: "Ti si moja Milka, ja sam tvoj", in slovensko:	pojdino na
Štajersko gledat, kaj delajo ljubice tri." Rusi so tudi plesali svoj narodni ples "kolo".
To je Ie kratek in jwvrSen spis završitka tega impozant-nega kongresa, ki je pokazal, da ameriški Slovani ne spe spanje pravičnega, ampak so na straži in na delu, dočim se v njihovih ali njih roditeljev rodnih deželah bije boj na življenje in smrt, *>oj za obstanek, 'l*>j za narodno, politično, okononisko in versko svobodo, z eno besedo, boj za " demokracijo**
*
Po končani zaključibeni sla-vnosti (Slovanskega kongresa pa sem se zvečer ob 10. uri udeleži"! druge znamenite prireditve, ki se je završila v Carnegie Hall na North Side. Bila sta namreč posvečena dva
bila do zadnjega kotička napolnjena, in le čast našim bratom Hrvatom za njih požrtvovalnost, ki 'lx» pripomogla k skorajšnji zmagi nad sovražnikom in k obnovi zopet ne de-
GLEDNIK
narodi.
I. Bukovinski.
ZGODOVINSKI DNEVI V SEPTEMRU
TllrtWtl :: 1 I - - ♦ Dne L septembra lirjy je da je bilo mesto Galveston, mokiacije med osvobojenimi Xeni6ija mipadla Poljsko in Texas, deloma razdejano. Nad
tako se je pričela druga sve- 6000 rodbin je voda odnesla tovna vojna.	i„ škoda je znašala nad1 30 mi-
istega dne leta 1870 vršila lijonov dolarjev, se je /bitka pri Eedanu, kjer jej Peter Stujvesant, zadnji ni-lVla ^ra,leija poražena po zozems-ki governer kolouije •Neuk-iji.	j New Amsterdam (>cdaj New
Prvi Pulimanov železniški'York), je izročil to kolonijo voz, bil je izročen prometu duel Angliji dne !i. septembra, le-
Odlomki iz domačega
časopisja
Christian Science Monitor" v Bostona, Mass., izraža mnenje, da se je splošno zanimanje za Suomo, (Finsko) dokaj spremenilo. da se '»ode sedaj prtboljialo. kajti Finci so se sedaj pričeli bojevati na pravi'strani, da tako popravijo svoje prejšnje napake. kar so tudi že storili s tem, da so sijoznaJi, da so Nemci izdatno večja nevarnost za vso Evropo (in tudi za ves svet), kakor Rusi . . .
1. septembra 1859 v Blooniiug-tonu. 111.
Zvezni zaikladniški urad je vlada Zjed. držav ustanovila dne '2. septembra 1789. Prvi tajnik tes^a urada je bil Alexander Hamilton.
Tekom državljanske vojne je vojska južnih držav upadla v državo Maryland, dne septembra lHtii'.
Otvoritev prvega konti-iientalnega kongresa se je vr-
gle<le predsednika Roosevelta'bombnika, ki so ju Urin "Novega Deala". T>ejal je, vatje. člani Hrvat. Bratske Zada "new deal" je vsaj toliko jedsiice nabavili skozi nakup uspel, da je spreobrnil nJega,) vojnih bomfov. Stala sta fiOo Deweva k najbolj vnetim "new tisoč dolarjev, ali denar pro-dealerjem", in mu priporočil.[danih bondov je daleko pre-
naj si v slučaju izvolitve vza-
me za delavskega tajnika prav gotovo Peglerja. znanega (zlo-
segel to vsoto — 1 miljon dol.
NOVA IZDAJA •
SVETOVNI ATLAS
▼ njoia n*jd«4e »mljevida ki m tak« p*.
tretaair da a*>ra£e »Miti da. naJnjim poročilbn.
96 f bnrtaJT.
ffaro$te pri: "G L A 3 ti NAHODAf V m Waft 18th flfcwl, New Toil 11, "if. T.
Posvetiluo molitev jo opravil pom. žnpnifk cerkve sv. Ni-
glasnega) kolumnista. ki je pnč kolaja v x s Pittsburghu,
eden najgorečnejših "priiate-jR^ \fari«m Soridu Nastopili ljev" in zagovornikov delav- o 0(m-nj ameriski in lnvatski eev in njihovih unij.	[govorniki. Hrvatsko d*ekltško
Pohvalil je tudi vztrajnost, tambura.3ko društvo pa je spre-odpornost in hrabrost slovan- tno zaigralo poleg angleških vanskih rodov v Evropi, zlasti več hrvatskih narodnih pesmi. Rusov in Jugoslovanov v bor- kot "Oj Hrvati", "TJepa naša (bi zoper Skupnega sovražnika, domovina *\ "Ljiihifa sam cr-I)ejal je, da Amerika tudi po no oko'*. "Kučice pod gora-vojni ne bo pozabila teli na-lina", in še nekaj drugih, rodov, temveč jim bo j>omaga-! Majhen, ličen model na o-la na noge in jfledala. da bodo dr 11 je predstavljal resnične pravično plačani vsi vojni zlo-J|>omibnike. Velika dvorana je
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov sa svobodo, o Čemer ni bila pisano ie nikdar poprej.
I * *
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po posti.
Ker Je taloga teh knjttle ario «>m, Je pnpmuffjlro. d
Dtmnio prej	K MMHhi prlleOte v tfofeM______
CotoTlno oa. naata (ZdrvMtt drtav). — NaroČite labko prt:
KJrjiGAnrr SLOVEKIO PTJBLZSHITO
COMPAHY
«« Wart Ittk Mrert	New Tarfc It M.-T,
;«la v Philadelphiji, Pa., dne * star" v Toronto, Ka- septembra 1774, in istega nada. se bavi z našim kon-re- ,i,ie 1eta 17sl vr5ija se j(. bit.
som, oziroma z vprašanjem, ki ka pri Lynliavenn tekom reje prišlo v našem konarresu na volncijonarne vojne, dnevni red. in ki je velikega Henrv Hudson je odkril re-pomena za ženvke-delavke. in Hudson v newAorskem za-pnstarlja: "Ako h(»do ženske ijvn (|ne 3. septem4»ra Um; po vojni izgubile svoj zaslu-l izkn.al ]p iInelloVane-a dne ž(.k, — fbodo 1. doinle zavaro-|lul |ireiflI klanje države Xew valnino za brezposelnost ''
Mairazin "Liberty" vprašuje v >vojen 1 zadnjem izdanju: "Potem, ko IkkIo Japon< e pre-jKMJiR iz dežel, katere so tekom vojne zasedli, — ImmIo li narodi, ki žive v onih deželah, za dobili zaželjeno svn hod »> Potem pristavlja povsem pravilno. da je vsekako Jwtrebno, da se ";rtlants-ki eharter" spremeni tnko, da bode veljaven tudi za Pacifik, oziroma, da se 11a podlag te«ra ehar-terja jxxieli tauiosnjim narodom neodvisnost. Kajti — ako ostanejo >«• v nadalje pod tujimi vladami, b od e moralo vsled te nepravičnosti trpeti vse ostalo eloveštvo."
Pisateljica Mary Burnet, vprašuje v magazimi "Harper's" potom svojega članka: ".Teli De Gaulle vojak ali po-litiear, vodja ali poveljnik.'— in pristavlja, da je naš predsednik postopal pravilno, ker ni hotel franeoskemii Ijinlstvii usiliti vodjo, katerega francoski narod še ni izvolil potom splošnih volitev. . .
na
•Jersey.
Istega dne leta lH.'i<i, je bil Samuel Houston izvoljen predsednikom republike Texas.
I>ne H. septembra HiJO odpluti so prvi naselnrki (Pil ! proti domu. prints) na ladji ".Mayflower") Francis Scot t Kev
ta
I»itka pri Maratonu, Grška, vršila se je dne VI. septembra, leta pred K l istom.
Ruski general Kornilov, ki j e uprizoril proti revolucijo proti Sovjetom, se je slednjim (xx'.al s svojo vojsko dne 13. septeiifbra W17. Kasneje je oKrenskij razglasil rusko republiko in ustanovil novo ljudsko vlado.
I »ne 14. septembra 1818 je bilo ustanovljeno met so Milwaukee. Wise., }K>d imenom Juneau. Solomon Juneau je namreč imenovanega dne zgradil leseno ko<"o na iztočnem bre^n reke Milwaiikee. Drusi naselniki so kmulo pričeli prihajati in dne :T7. februarja ts:J7 -<1 orjranizovaH vas pod imenom Milwaukee.
Istega dne leta 181*J so Rusi sežjrali mesto Moskva, takoj l»otem. k(» je Napoleonova vojska mesto zajedla. Napoleon je potem - svojo vojsko bežal
Angliji v se
je mrl as-
iz Plvmntha v verno Ameriko.
Lafayett«' se je rodil dne <>. septembra 1757. Njegova kari-jera v 'Zjedinjeuih državah >e je pričela leta 1777. ko je do-| s<.ptembra 18."»7 v spel iz Francije zajed 110 z Ohio.
enajstimi drugimi francoskimi j I)|H. ui septembra 18J1 častniki,	I stala j«- Mehika svobodna
Dne b. septembra 11HH je a-j publika, narhist <V.ol-os/ ustrelil pred- |)ll(. >rptembr;i 170:; pri-sclnik William M. Kinleya. ko; lV|j so	kapital v Wa-
je sleilnji obiskal panameriško' ^himrtomi. STavnosti je priso-
bil himno "Star Spangled Banner", 14. septembra 1^14.
Pred^e<lnik "William Howard T aft, -7-ti pre«ls«»ilnik na^-e republike, j«» l»if rr»jen dne
< 'ineinnati,
JK>-
re-
ZHI2AKA CENA
za koračnico
SOLDIERS ON PARME
Kfr Mi, da am Hm bolj razilrl za
PIANO HARMONIKO
prinJcM
koračnica "MLADI VOJAKI"
Je Mr. Jerry W. KaprirMi arcdO * rojaki ImhiM
Sedaj 35c
Dm kanil a 1»
Naročite lahko tudi pri:
SloTenic Publishing Ca
216 West 18tb Street New York 11. N. Y.
razstavo v Bn/t'alo, X. V.
Rusi so osvojili glavno mesto Poljske. Viarsavo, <bie septeinH>ra 1831.
Dne 7. septembra 1630 so Puritani irstai>ovili mesto Boston. Leto dni preje so prišli iz Ajmjlije v Salt-ni in Charleston™. Mass.
Splovba prvega parnika i-niefioin ''Krontenae*' na naših velikih jezerih, vršila se je 7. septembra 1£06 v Krnestown, Kanada. Pamik je bil M<) revij ev »lokr in je veljal $75,000.
Dne 7. septenrfbra 1*>03 je franeoski kralj Filip IV vjel tedanjega papeža Bonifa<*a WIT; kmalo potem so izpustili, toda ko se je vrnil v Rini, je našel da so Franco/Je osvojili Rim. nakar je takoj —mnrl.
Istega dne leta 18'J'J proglasile so sedanje Z jedi njene države Brazilske svojo neodvisnost.
Prva Maprellanova ladja je dokonh'ala svojo pot okro«? sveta dne 8. septembra 1522 potem, ko je "bila 108:» (tni na l>otn. Imenovanega dne se je srečno vrnila v pristanišče španskega mesta Sevilja. Ma-preTlaaa so nbili domačini na Filipinskem otoeju.
T>ne 8. septembra 1900 je vsl«*d htirikana narasla voda v j^alvestonskem zalivn tako,
(Nadaljevanje na 3. str.)
h feakow ]»T*B podražilo te rarnotako tndf tiskorni papir in droge tiskar-ak» poCrobičine. Da si rojaki sadgnrajo redno dopoiQ)anjo Ista, lahko grado npravniMm mi roko m ton, da imajo vodno, ie le mogočo, vnaprej plačano naročnino. ALI KE BI OBNOVILI SVOJO BTAEOCHtKO fiS DANES in no čakaj, to na opomin, ker s stem prihranite upravnižtvn nepotrebne stročke?
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes of Spring
Time of BIomoid C Cvetni Cut -
*	Po Jezeru Kolo
¥ »paraj Milka MoJa Orphan Waltz
*	Dekle na Trto
Oj. Matička. jiesljaJ
*	BaK-iiii
Mladi kapeta^e
*	Gremo na dtajarako taJeriP
*	Happy Polka Če na tajen
*	Slovenian Danca Vanda Polka
V	Žldana marala Veseli bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
V	Zvedel aem neka] Ko ptifica ta mala
*	Zvedel m>m nekaj Ko ptlfira ta mala
*	Helena Polka Slovenska Polka
*	Pojdi z menoj Dol a planine
*	Barbara Polka
»"ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI sa piano-harmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
NaroČita pri s
Knjigarn! Slorenie Pnbtiskfeiff Oa ne w. na aim
li* a v.
FBXDAY, SEPT]
ji/. • j a

£29,1944
(Dopi&L
VflANOVUBT L
SEDAJ JE CAS! — VSI NA SHOD!
/	Brooklyn, N. V.
Bliskovito, kot iz vedrega.
da v NEDELJO, DNE L OKTOBRA ob 4. popoldne uredimo v Slovenskem Narodnem I)omu na 253 Irving' Avenue, Brooklyn, splošen shod vseh Slovencev v Greater New Yor-kn. da se združimo in o svojih
neba, je kap zadela Dr*'ev J'a-soio in čete miljonskih Imjone lov, katere ><t j»o Dneejeveiu rnveuju ogrožale celi svet, »o kar naenkrat prenehale svoje |iustolov>ke bahanje in nesramno ostale le neprijeten spomin v zgodovini.
Kedaj p« kot Ogromna ledena skala sc tudi nepremagljiva fuhrerjcva Črta taia in voda izpod te skale kar dere in dere v smer, ki vodi v tUto nedotakljivo sveto zemljo •'su-permanskega" rajh*, in la dirka ne • mi prenehala, ifokler s svojo brzino in meh* jo ne bo /KHirla in poži4a vsako sle<l o-| nega bitja, ki je doslej ogro-alo mirne pokrajine in deže-i le, in brez vsake milosti, koti diluvjau^ka zver trpinčilo nedolžne ljudi i n razdejavalo njili domove.
ne smemo pozabiti, da liaša najMjiik močeh nudimo takoj mati, ki nam je daia čut ži- svojo pomoč naiim bratom in
vljenja, nas kliče v svoji tuž- sestram onkraj morja, m uri na pomoč, da ji olajša-' j;lz sem prepričan da ni Slo-nio težave in ji ponudimo ne- venca med nami, kateri bi ra-! koliko upa v življenju, kakor- bil posebno vabilo za ta shod, 'inega jfa je praviično in po- ampak bo priče«] brez vsake o-pošteuo zaslužila.	|vjre jn ponudil z odkritim sr-
Admiral jugoslovanske mor- r'em sro:jo P°moč našemu trna rice je po naši prošnji pre- pecemu narodu, skrbel ladjo za prevoz življen-' Torej na svidenje v nedeljo skih in zdravilskih potrebščin prvega oktobra v Slovenskem v Jugoslavijo. Ta ladia se že;Orodnem Domu in s tem pobit ro bliža ameriški obali, a težimo, da naša slovenska ma-ža!H>og. mi pa še nismo pri- t; l|am	vej,no globoko v
pravljeni, da bi lahko to la-L,vn d jo po)K)lnoma napolnili. Ker| je čas kratek, je odbor pomož- Pozdrav!
ne ageije v Brooklvnu določil,'	Tomaž Bertok. ____i
H V A L A V S E M
New York, N. Y. [prodane zvezde, katere je pa Na rokah imam precej čed
ZOPET ŽALOSTNA NOVICA IZ GOWANDE
Gowauda, N. Y. i je prišla v to deželo leta 1924.
Ni še dolgo, odkar sem po-' sPadala J* k dvema dru-
ročal o smrti rojaka Antona stvoma 1,1 sie€r Pathfinders št.
- .. . . W(1 . . s . Bratoša, in zopet se je pojavila' r*^* ^BZ. in Boosters, SNPJ^ Trpljenje je brio in jc Se bn- ^ feua ^ {n {q £	. ka4eri sta ji podelili krasne
v zadnjih štirih mesecih. To1 ^ 111 Srbeli veličasten

do, a zora se že dani. ki bo nadomestila noč barbarstva z lepim sijajnim dnem' svobode, zadoščenja in mirn.
Vsi narodi v Evropi so trpeli hude rane pod bičem ti-ranstva, in te rane se ne bodo kar skozi noč zacelile. Zato mi sinovi in hčere izmed enega od tistih narodov, na-še lastne domovine Slovenije, Jugoslavije. iui. ki vživamo v tej svobodni deželi Maeor vsega dobrega,
I>ot si je izbrala za svojo žrtev še primeroma mlado rojakinjo i n sosestro Frančiško
pogreb, kateri se je vršil v sredo, dne 27. septembra ob 10. uri dopoldne s peto sv. ma-
Zelnik. Bolehala je več let za ^nšmco. na pofcopaliMe
4
DR. D. S. DIBICH
(Ciovorim Slovensko)
45 Astor Place
»bi« Hiw (4th Aa 8U> 8«.)
New York
Nasproti Waiutmakorjs
Tflcf.ml:
V uredi: liHdrucrcv 7 N« domu: CHelwa S-SU8
Uradna ure:
I>nevno I NI II) — 1 Ob večerih 5 — 7
neko 4>oleznijo na pljučih, baje naduho, toda opravljala je »tvoja gospo<hiijska dela, in v nedeljo. 24.
sv. Križa.
Da je imela pokojnica mnogo pijateljev, bodi to svoje, sentembra se je kakor tudi dru^e narodnosti,
preti mojo hčerjo izrazila, da se dokaj dobro počuti. Zvečer i-stega dne pa jo je nenadoma napadlo, nakar so jo vzeli v bolnišnico, in ob tretji uri zjutraj 25. septem/bra je izdihnila svojo blago dušo. Pokoj niča je bila rojena dne 17 februarja leta 1904, v vasi Podturn
kazale so mnogobrojne cvetlice, ki so krasile njeno krsto.
Tako si prestala muke polno »ivljenje. katero ti je povzročala tvoja bolezen zadnjih nekaj let, moja najbližja rojakinja, kajti moja zibelka je tekla v Toplicah, tvoja pa v pol ure oddaljeni vasi, in kjer sem
pri Toplicah na Dolenjskem, v , , . ... . , . „ „
kjer zapunšča očeta, mater/'f tak° v ]e il\\ m d*W
ko pridem tudi jaz za teboj
in bodem s tako mnogimi S3o venci skupaj počivali na pri jaznem mirodvoru sv. Križa v v Gowandi. Toraj bodi ti lahka svobodna žemljica, in počivaj v zasluženem blagem miru.
štiri sestre in dva brata, ako so še pri življenju, ni znano.
Tukaj pa poleg žalujočega soproga Joe iZelnik. enega sina, eno sestro omož. Bečan, dalje teto Uršulo Belec, in mnogo sorodnikov. Njeno dekliško ime je bilo Poglajen, pod katerim
C. Stemisha.
K N J I GA R N A gč_
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
no svoto, katero so mi izročili rojaki od izkupička Partizanskih zvezd, in od posameznikov, kateri so te zvezde naročili naravnost od mene.
Oelotna svota od tega izkupička in naravnostnega nakupa znaša v mojih rokah do sedaj $35.50, katero »voto sem pa že pred nekaj dnevi odposlal na glavni SANSov urad v Chicago.
K tej čediri svoti je največ pripomogel vpoštevanja vredni trud Mr. A. Vei'bica, kate-io svoto je največ nabral med prijatelji Partizanov v Lowe-ville, N. Y., in sicer čisti preostanek od 28 prodanih avezd $29.30, za katere so rojaki, in celo tujci plačali od 1 do 5 dola rjev.
'Hvala Ti, Adolf, kakor tudi vsem Tvojim zavednim prijateljem.
K nadaljnemu številu te svo-te so tudi pripomogli posamezniki, kateri so naročili zvezd enarajvnost od imene ^n sice i : Mirs. Mary Francetič, Man v : lie, N. J., 2 dolarja za dve zvezdi, eno za sebe in eno pa za njenega moža; Mr.--. Mary M. Patiion iz Roundup, Mont., mi je poslala 1 dolar za eno zvezdo, katero je naročila za prijateljico Mrs. Annie Eltz iz Los Angeles, Calif., katera je izdelala krasno jugoslovansko zastavo s partizansko zvezdo, katero je poslalla M.iss Vidošič, z namenom da bi se prodala na dražbi v ko-
po večini prodal kot delegat na SAfiCSovi konvenciji v de-velandu, in katero svoto je tudi namenjen poslati na SAN Sov urad v Chicago.
\ to sem objavil največ v namenu, da bo to javna pobot niča čistega dela tistih, kateri delajo za to plemenito in potrebno savar, in pa tudi tistim, kateri se denarno žitvujejo v ta namien.
Skrbno spravljam tudi pisma, po katerih mi rojaki in rojakinje širom Amerike dajejo naročila in priznanja, v katerih je -k or a j vedno polna mera narodna zavesti in ljubezni, ker sem skoraj prepričan, da bo pri-el čas. ko l>odo našli bolj <*astno mesto, kakor pa pri ui;."ni.
Le tako'naprej, dragi rojaki in rojakinje! Naša sveta zemlja se trese od srditosti do
be nakopičili v dušah povprečnih Nenfcev napram zločin^ cem, ki so kri\i vseh njihovih sedanjih teža v.
■Globlji vzrok te ruske odločitve je pomislek, da bi v nasprotnem slučaju, namreč, ako ne bi bili N-emei <ami oni, ki bodo izruVidi in. uničili nacizem, nmogo preslepljenh Nemcev moglo simitiati, da so nacisti postali "ižrtve in mučeni-ki, ki so padli 'V roke s'ov rajnikov", kar je ravno stvar, kateri se morajo zavezniki izogniti.
Omenjenim komitejem bodo dale sovjetske oblasti zadostne poinonijoči, da bodo mogli vršili pravo "ljudsko pravosodje", tako da jih pri njihovem delovanju ne bodo ovirali pomisleki radi neštevilnih legalnih forniailitet.
Delovanje teh komitetov bo ostalo pod nadzorstvom: sovjetskih oblasti. V delovanje t<*h odborov bodo spadale tudi druge dolžnosti kot na primer,
sovražnika: Narodni grob se dovažanje prehrane, odpira in narod vstaja! Pove-,javne službe, časopisje in iičan in zmagovit bo plačeval nova porušenih krajev.
različne ob-
dobro z slabim.
dobrim, slabo pa s
SiHrt fašizmu! Svoboda narodu!
Frank V. Vavpotič. 227 E. 25th (St. Newi York 10. N. Y.
RUSKI NAČRT GLEDE NEMČIJE
Poročilo ix Rusije
Overseas New* Agency je
I prejela vest iz virov, ki so o-
• 4 * v., , . . . . bi rajno zanesljivi, da je ruska nst tipecih (v stari domovmi.' , . .	- .
/ri- .	j. , t vlada iz<k-lala načrte za upra-
iukaj se mi pa zdi, da zasta-	v	. L
J	1 '	vljanje Nen^cije. Cflasom teh
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IGRE
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domač« živali
gptMl Damlr THg*
fKreutierjeva sonata
Spisal L. N. Tolsto)
Andrej Tomove
Spiml I ru Albraht
Preganjanje indijanskih misijonarjev
BplMd Jodp
I 12
Po ranfl Pandori«
Ojofo
u
Pravljice in pripovedke
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Rplml Josip Ogrlnoc
18
Mladim srcem
Dnigl nwt Zbirka sa slorentko mladino. Spiaal Korer
11
Strident naj bo
Spisal Fr. S. Finigar
25
Dnkovni boj
L. Skopali
26
Denar
Dr. Kari EngUa — Poakrall Dr. ' Albin Osrta
IB
Edini vojni bond, m katerega ▼am bo ial, j« oni. ki ga nfcte kupili!
— —
Judek
Sf iUmmova povest — Pre-vel Josip Vole
28
Magda
(Igrat — Alojzij
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra» — Pare! Oolln
30
Potopljeni svon
. (I*ra> — Osrhart Hauptmann
SI
Eevisor
(Igra) — Nikolaj VaMlJerlC
12
Spodobni ljudje
U«ra) — L. Uporee
va z zvezdo v tem slučaju ni bila posloma na pravo meslo.
Zvezdico je tudi naročila in plačala zanjo 1 dolar Mrs. Frances Lonluth iz Clevelan-da. kateri zavojček se je pa moral izgubiti po pošti, ker, kakor ni«? je pismeno obvesti la, ni prejela zanojčka. Nezgodo sem poravnal steni, da sem ji po>lal drugo in upam, da .jo je srečno prejela.
Iz Richfield Springs, N. Y., sem tudi prejel svoto $5.50 za 22 prodanih 2Vezd, za kar sta se potrudila Mr. Frank Korošec in Peter Staudohar, in sicer na zabavi v Corn Field Halli. Hvala Vam in priznanje za vajin plemeniti trud. vendar pa moram tukaj pripomniti, da se rojaki, kateri r?o posegli po tem znaku, ne zavedajo resničnega .pomena t+'ga simbola, ker. ako odšte jeni od vsake zvezdice nabavne stroške, ostane za dobrodelni namen od 22 zvezd samo $2-20, za kar v tem slučaju ne morem pritisniti pečata prevelike požrtvovalnosti in narodne zavednosti.
Crn
e maske
(Igra) — Lu Andrajer
U~
Antfngone
(Igra) Potforenll a Oolar
Sveti Just
(Igra) — Spftaal Ar. F.
ta
Tončkove sanje ds lfiklav iev večer
(lgra> — J. SMSkltV. M
Pred menoj tudi leži irnen-ka pola tistfh, kateri so k*u-pili zvezde od požrtvovalne narodne delavke Misa Josephine Peshcl, katero mi je predložila v namenu čistega računa. Jako rad bi objavil imena vseh teh zavednih rodoljubov, da neibi bilo preveč obširno delo, jn pomanjkanje prostora v časopisu, ker nekateri so darovali, oziroma plačali za te narodne simbole po 4 in 5 dolarjev komad, po dolarju pa skoraj po »večini, tako da je čisti izkupiček $50.13, katero svoto je odposlala z imensko polo na glavni ISANSov urad v Chicago, da tam lahko prihranijo za bodoči jugoslovanski državni arhiv, imena tistih. kateri kaj doprinasajo za boljšo in svobodno Jugoslajvi-sjo.
Mr. I. Zaje i® Hidgevrood. L. L, mi je tudi sporočil, thrjnemšfcega gibanja* % ki so je
je na konvenciji A.B.Z. nabral za svefede k-po svoto $46.50. katero svoto je pa že odposlal na glavni SANSov nrad. Tu^i Mr. Ivan Ročigaj -mi je epo-
vesti bo poverjena uprava civilnih zadev v zaledju izven vojaške operativne zone proti-fastičnim konwtejem Nemcev sami h, ki IkkIo poslovali pod vrhovnim nadzorstvom sov jet s-kih uradov. Tem komite.iem bo tudi .poverjena skrb za to, da s koreninami vred odpra vijo nacizem v pozadini.
V vseh prede liti Nemčije, katere bodo zasedli oddelki Rdef-e Armade, bo prešla oblast najprej v roke posebnih ruskih -enot, kateiih naloga bo, da uničijo zadaj za beže čimi divizijami Hitlerjeve Wehrmacht do kraja v^e vojaške nemške o rga nizanji je, pred vsem pa v«e take skupine kot SS ali SA formacije, oddelke Hitlerjeve policije, a-li njegovih mladinskih organizacij.
Oim bo odstranjena vsaka možnost, da ti preostanki Hitlerjevega režima ožive in zopet ogrožajo mir in red, bo prešla civilna uprava v roke lokalnih nemških komitejev, katerih prva in najvažnejša naloga bo, da uničijo vse sledove in drobtinice nacistične stranke, ter pred vsem preprečiti, da bi ta stranka nanovo organizirala svoje kadre pod kakršnokoli obliko, na skrisvaj ali ne, obenem pa. da gledajo tudi na to, da bodo vsi vojni zločinci odgovorni za grozodejstva v Nenručiji ali izven nje. pnimemo kaznovani.
V tej drugi stopnji svoje o^ kupacije, nameravajo Rusi to rej sprejeti načelo, da morajo Nemci sami prevzeti skrb za to, da bo nacizem uničen prav do kraja. Vsled tega bodo sprejeti v te lokalne komiteje možje, katerih proti-nacistično miMjenge je znano, ujetniki, katere je Gestapo uMicila v koncentracijskih taboriščih, vojaki in pomorščaki vseh slojev in činov", ki se bodo obrnili proti Hitlerju, in tudi člani takfoosvanega "svobodnega
ZGODOVINSKI DNEVI f V SEPTEMBRU
(Nadaljevanje z 2. strani.)
sivo val prvi predsednik, Geo. "Washington, ki je lastnoročno vzidal "vogalni kamen'' te stavbe.
Idaho in New Mexico s t a glasovali proti proliibiciji dne 19. septembra 1933.
Makedonski kralj Aleksander Veliki, je bil rojen dne 20. septembra 336 pred FClistom.
Ustanovnik mormonske vere, Joseph Smith, je izjavil, da je dne 22. septembra 1S27 dobil od nekega "angelja" zlate table iz svetega pisma. Ta "an-Kelj" je prifetel k njemu, ko se je mudil v Mancliestru v državi New York.
Rimski cesar Augustu* je bil rojen koncem septembra leta 65 pred Kristom.
Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, ako je vam le priročne da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CAHADIAH POSTAL MONEY ORDER,
AMERICAN
WILD LIFE
V knjigi je natančno poplmno Ur. I jen Je posameznih žiraU, žlre&b na Buhem, ▼ morju ln r zraku, tako da bo vsakdo, ki Ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral z velikim zanimanjem, ker bo v njej nafid marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu dosedaj de nI bilo znano.
Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda je slednjič izSla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prlnafia POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse živali, ki jih je dovoljeno ln prepovedano streljati; farwaer, ker so popisane Živali, Id na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribi«, ker so v knjigi naStete VSEJ HIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, velikosti cele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige je 9 x 0 liter. Knjiga opisnje sesavee, ptlte, ribe, ka-t* in živali, ki so ramotako na sobe« kot v vodi doma. — Vezana Je r močno platno * zlatimi črkami.
t^ V ANGLEŠČINI Cena $3.50
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET
New York 11, N. Y.
Naročite pri:
te bon de Vojnega posojila. Podprite napad! — Kupuj-
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Isšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. dan jem življenju, — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani.
Cena je
Naročite jo pri:
KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
osnovalo na Roškem* Dobili bode vso potrebno oblast in polnomoč, da bodo mogli obračunati % nacisti, in jim, to je, naomtični stranki, odplačati ročiV da isa	asJdoig, ki se je s tolika grenka-
/
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes sf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV "Knjiga je trdo vezana in ima 821
NOVA IZHAJA STANE SEDAJ
Xsoeptf se napisani v angieikem Jesiknr ponekod pa so
tod* v jesita naroda, U ran je kate jed peseta* v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, U se sanlmajo sa kuhanje in as Mfejo v njem timbolj isreftatf in
Maxo&ite pri
KNJIGARNI SLOVENK: PUBLISHING CO.
216 Wert 18th Stre*	Vow York It W. T.
FRIDAY, SEPTEMBER 29,1944
PROKLETfl
:: Spisal EMILE RICHEBOURO Is francoščine prestavil J. L,
Domača fronta
Zvezna vlada je v Washingtonu. D. C. in po drugih krajih pojavila več uradov, ki dajejo prebivalstvu razne infurwacije iii ua vodila, kaj je v vojnem času treba delati in tudi žrtvovati, iu kaj je trel»a vedeti, da bo čimprej dubijeua zmaga. — Takt; informacije in navodila objavljamo pod naslovom '•Domafti Fronta."
ICKES PKIBOROCA, DA ŠE POČAKATE P REDNO PRIŽGETE PEČI
(131)
"Vi ste bili tain, videli ste torej zločinf"
"Prišla sem minuto prepozno. Pa vein, da so Rouve-nata rešili."
44Na vaše kričanje sta priletela dva moža na pomofc. .
**Spominjam se."
44Eden sem bil jaz."
4iIn drugi, Jean Rena ud, in drugi?"
44Drugi je bil Leon, vaš sin!"
'Moj sin! moj sin!" klikne. 44In jaz jra nisem spozua-la! ..."
In omahujoč se podpre na Jean Renaudovo ramo. Svoj pogled obrne k nefon. Oči so se ji svetile same radosti in hvaležnosti I
7.
Po malem odmoru nadaljnje LueiJa: "Edina oseba, ki mi jo vdana bila in mi zvesto stala na strani ob mojj nesre <U bil je Rouvenat; in Rouveaata sta rešila ti in moj *in Kako hvaležna sem Bogu! Otrok je plačal za svojo mater Pa kje je moj otrok zdajf"
"V Parizu, Lueila. On še ne ve, da je Lucila Mellier nje-Rova niflti; ve samo to. da je sin umorjencev. Rouvenat je /daj pri njem, da mu pove popolno resnico in da jra privede
kjer mladeniča željno pričakuje stari mu oce; ki ga postavi za dediča ogromnega svojega premoženja."
'O, moj oče hoče to storiti? To je prav. Jean Renaud to je prav!" klikne ganjena.
"Zdaj vam izvestno vse odpusti. Oba Parizla, inafoprid-n.ka. bosta gotovo vsa zelena same nevoščljivosti. ker ue
nyihOVe roke* Raji bi in bilo kaznovalo za. zločin, k, sta ga izvršila. Nevarna sta zmerom."
(it)!°vo'ln prav v bližini sta. Vsako noč se vlačita oko., seuillonnke pristave; gotovo namerjata zopet izvesti k.;rko hudobno delo! Jean Renaud, ali veste, da je Fran Pa-r.zel ves zaljubljen v vašo hčerko? Da bi brutalni strasti za-
'lokW * V"e Rt°ri! Jean	^vajte svojega otroka,
dokler je Rouvenat z doma!"
Jean Renaud stisne pesti.
. 4lMaloP^ik ,mJ »V* mojega otroka le dotakniti se zadušim ga kakor . . I>a ne govoriva več o tem hudobni
' al1 hocete' ^ vas fc to povedem k vašemu oče-
"K njemu 11 Sel ne!" reče zgani vsi se
-On obžaluje svoj «n! Vas ne preklinja več, pač pa slepo mojo besnoco, ki vam je življenje zagrenila! On se je moral za ,voje zodejstvo strašno pokoriti! Pekoča vest in žalost sta naredi h iz njega mučenika. Ali ste ga kdaj vide-Ii. kar ste se vrnili?"
"Samo enkrat ... od daleč T"
' *Ah se vam ni zdel zelo izpremenjen t"
"Da, telo izpremenjen!"
'•Jaoques Mellier je ie senca samega sebe!"
"X i tedbj milite, da me zopet vzprejme?"
"Saj vam pravim, da ga kes mori, kes, da je bil tako tr-dosn-en prerfi Vam! On vas je nakdaj klel, tako vas bo sedaj blagoslavljal! Onega dne ko vas je spodil bil je ves iz sebe Odpustite ran! Saj vas je nekdaj oboževal! Mislih je, da mu i* ljubezen umrla! a ni mu nikoli izginila iz srca! Ali more sploh ljubezen očetova do lastnega otroka ugasniti? Ne! ..."
Uboga Lucila je tiho jokala.
a m Pot7^P^ovori.komaj slišno: 44Jean Renaud, prisegla sem nekdaj, da se ne povrnem več pod streho očetove hiše-pa beda je vpognila moj ponos! Nimam več niti moči niti vo-Me. Mene je ponižal Bog bolj kakor katero drugo žensko- a zdaj se me je usmilil. Moj sin živi. svojega sina bodem zopet videla! Vi ne morete umeti, kaj občutim ob tej misli! Zopet .mam v očefc solze, solze veselja, moja duša je zopet raz-vetljeno, zopet pro^eje diham, nadejam se, živi! — O Bo^ kako lepa je noč! Zopet gledam zvezde nad svojo glavo zdi se mi, kakor bi se mi vesele nasmejale! O Gospod, o Gospod hodi češčen na vekomaj!"	*
"Amen, amen!" primakne Jean Renaud.
"A danes se nočem še povrniti v hiik> svojega očeta, Jean n ena ud Šele onega dne, ko me tam vzprejme moj sin, hočem stopiti ob VaM roki v oioetovo bišo! Leon in Rouvonafc morata me pozdraviti na pragu do mojega očeta! Dotle pa ne sme nihče elutiti, da še živim! Hočem se še skrivati eolneu v zarvetnem temnem gozdu in ponoči se lahko shajava, vrti Jean Renaud, da se pogovarjava o tem in onem. V treh dneh se Rouvenat lahko povrne z mojim otrokom; trije dnevi minejo hitro."
"Ne, ne!" jo zavrne Jean Renaud, "vi ne smete biti več h rez strehe. Pridite * mano vsaj v ovčarsko hišo, tudi tam &te dobro ski?ti!"
"Dobro, hočem vas slmšati, akoravno sem že mesec dni navajena, živeti na prostem."
"Nesrečni otrok, od česa ete pa živeli v gozdu?"
"Prva dva dni eem pila «amo vodo; tretji dan pa me je glad mučil, da sem prežvekovala listje in korenine!"
"Strainol atraftno!" momlja Jean Renaud.
"Imela sem še nekoliko denarja. Da, še danes imam deset frankov. Lahko bi si bila v Fremioourtu, Sueureu, Civrvu ali v Artemontu kupila kruha, ali bi bila beračila, kar sem, ah t tolikrat storila kar sem ločena od svojega otroka! Raje vem hotela umreti od gladu!'?
(Nadaljevanj« sledi.}
TREBA JE VEČ BOLNIČARK ZA NASE RANJENCE
Washington. — Paul V. Mc-Xutt, ravnatelj War Manpower komisije, je v podporo načrtov fvojske in Rdečega Kiriža radi primarne nege ra^-njenih vojakov naročil oddel-
Washington. — Administrator za trda goriva, Harold L. Ickes, j«1 naslovil poziv gospodarjem v vzhodnih predelih dežele, naj ^tedijo s kurivom.
meznerrifu bolniku od 9,500 slu- delavce v ladjedelnicah, letal-
ŽENSKE,
čajev otroške paralize, ki so ske mehanike, trgovce, živino- ui žete stalno zaposwnje, ft.«to delo ln bili javljeni v sedanjem vaiu'xejee in najrazličnejše farnuer-J <ioi>ro piaf-o. <5a* m za r^-zurno dete epidemije — tudi ako se to'je. Ko smo se razgovarjali
m po
število penil noži še dva in pol mnogih problemih kontrole cen krat, ne bo ničesar primanjkovalo. Uradniki so potrdili, da so bile vse nujne zahterveiti
kako
"ODMOR PAPIRJA" NAJ POMAGA STEDITI TA MATERJAL
1«». Naj
DELSON CANDY CO..
Washington. — Sirom dežele i?e je začela uvedba "dni od-kajti premoga je malo v teh'niora za papir" v mestih in kili baz. kar je izvajalo voli-
Produiction | kanski pritisk na cene vseh
raeioniranja zdaj in tudi .mj w«.^ i-ttti str>t-t, nv^ y..rk city
*> vojni. uvidcl, da >o ŽENSKA^za gospodinjstvo . Ijudj«. zolo na jasm.m o teni, ,,.„, ,• ........ ilt,tlloJ žen.
iako jih je kontrola cen se:- .	...	' ...
. • * v § . . . , ,. m sko v službo za ht-sno delo iu
tila v tej tefžki vojni dobi. To velja prav ,[»osebno za ona me-«ta na zahodu, kjer s-e je število prebivalstva ]>reko noči ]>o<lvoji!o r.i<li izirraditve veli-k:h vojnih tovaren ali vojaš-
ku WM<J za naiboie in dodeli-j k raj i li. PiiI>0roeal je, da po-!uwstecili. War
tve, da zahteva od bolnic in j čakajo, predno zažgo svoje pe-llioard ^r^a, da .je cilj pri-ipotrebnostj. Ljudje iz teh kra-zd ravni ko v *nom dežele akU- či, da jim njih domače aadio hraniti papir. Na take dni 4'od- k-v so mi potVdili, da je kon-vno sodelovanje pn na hiranju j post a je v posebnih napovedih mora za papir", trgovci ne bo-1 i rola m, preprečila draginjo, bolničark.	glede prihoda mi-zlega vreme-Ulo zavijali nakupov, izvzemiši.pod katero bi bile trpel«' niih
"Povedali so mi, da potre-!nn naznanijo, da je prišel čas'^ stvari, katere je treba za-!rodbino. in v mnojrili slučajih
buje vojska nemudoma naj-nvanj 4,000 bolničark", je dejal g. McNutt. Prijave bolničark so se zelo ustavile, ker se
za to. Administrator Ickc
^►spodiititi. Mora biti dobra. >krbna iu poštena. Plača j>o dogovoru. Bo imela <t:ilno ii; dolgotrajno <l<»lo. Katera je zato, naj zirla-i ^ uredništvu tega lista u-tmeno ali pi sineno pod šifro: "T>. B.,?, e. of Glas Naroda. 21G 18tb N»*w York 11. X. Y.
je vojna -v Evropi tik pred svojim zaključkom.
Vojaki, ranjeni v bitki, moiajo biti sigurni, da bodo
i viti iz zdravstvenih razlogov, tudi preprečila inflacijsko zvi-•	ftli pa za to, da se blago ne Šane eone za predmete, ki so
daril, da si bodo oni, ki bodo'^P^vari Prvi dan "odmirajjim potrebni za njihov posel
---------^ K.i	----- tu ]MK]icj na farmah, v industriji, ali v trirminah in javnih službah.
carK so se zeio usravne, Ker ............ 1	. . ,, . . ..	-Tn
v javnosti širi prepričanje da	prenašati nekaj hladnihh,i )
J St P P	jesenskih dopoldnevov, prihra- z?odaJ.
nili ,n«rS kAkren ^irvi; ^ to n-'rno ^ b,1° ogromno materi-
nih mars:kak-en mrzli in le . ,	. .
- - i • i _ i . , jala z,*% zavoje in omote, a prf uent zimski dan. ako bodo v ,	. '	. . ,
i	i	, . , . ,ko teir« jc stvar prinesla se to
vseli onih krajih, kjer kuriva! , , , . , .
^ dobro, da je nabiranje papirja
deležni primerne nege. Ne gle- printanjkuje zažgali svojo peč ^Uo za fUXV;,' ker je Ijnd-de ua to, kako liitro in kma- takrat, ko bcnlo vremcn-l1	r ____Z.______
Iu se bo končiila vojna, moramo skrbeti ia to, da ne bo nobena stvar nmnkala onim vojakom, ki so bili ranjeni v teh
, „ j.	, , . istvo zabelo bolie razumevati
-.ke napovt-di obljubljale tiai- , ,	. . ' TT , .
,___ , j -i .'.potrebe papirja. Uradni viri
ne tenrpcrature od mani kot,1
c • : Ai	• i • T»orocajo. da je bilo nabiranje
stopinj. Ako vam je zdaj i1 ^ ... . ,J > , . , i i , - ■ - v iv Pt^orin tako nspesno. da ie malo hladno, ziutrai ali zve-L , '. .	,
'ta kratki ' odmor* podaljšam
zaduiili bitkah in so bih	pomagajte si s kamini ali .	. , . . ,
At1UUJU1 L , 1U *** ,	v ■ v . . i ,, , m uvedon kot stalen program,
vedeni sem, da se pozdraivijo.' malimi pei-mi. m irorko obleko.j	1
Mi pričakujemo, da zadnjafnifsto da od < a>a do čjusa za-
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Knjižica dftje t«»!Ju<n.a nir«*!!)*, tako pn«rar1 inj«HAk! dpfnvljiin rv «loven&MiM »	Cetia $4 rfi»(Af
Dobite nri Knjiirami »Slovenie Publishing Co.. J1 West Street. Vnrk 11. N. V.
Jugoslovanski pomožni od bor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuie podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini.
bitka za. Nemčijo ne bo končana brez velikih žrtev'. Neznano nam j**, kako številne bodo te žrtve. Upamo, da ne bodo visoke, toda pripravljeni moramo biti na vse. Nikdo pa nt- piičakuje, da bo vojna na Jfciljjnjoni Vzhodu kmalu končana"
kurite centralno kurjavo, je poudaril. Na ta način boste
T>nevi "odmora za papir*' — -■lični onemu v P-eoriji — bodo morda uvedeni tudi v dm-
prihranili dovolj kuriva, da gih mestih, pravijo uradniki
nadomestite ono. kar vam bojWPB, bodisi za en teden, m<»-utegnilo liiti odteirnjeno rad»i>ec ali pa im»rda celo za dobo
OPOMIN NA POŠTNE POŠILJKE PREKO MORJA ZA BOŽIČ
Washington, za >ojno, mornarico in za po-ito ponovno opozarja na to, da je rok za pošiljat ve božičnih zavojev za vojske onstran morja od 15. septemčbra do 15. ok-tobrrr.
Teža zavoja ne sme presegati 5 funtov. Zavoji ne smejo biti preko 15 inčev, oziroma 36 inčev okoli in okoli. Isti o-sebi je dovoljeno nasloviti le po en zavoj vsak teden. Stvari, ki bi se utegnile pokvariti, kot na primer, sveže sadje, bodo odklonjeni od poštnih uradov. Isto velja za predmete, ki se utegnejo zdrobiti, kot na primer kozarci iz stekla, in sli-eno.
WFA PRIPOROČA KONZUMENTOM DA NAKUPIJO IN SPRAVIJO ČEBULO
Washington. — Nakupite in spravite zdaj, da vam ne bo: mankalo »pozneje — to je po-j lit ka, katero priporoča War Food Administration v pogle-| du čebule, katero označuje' "Victory Food Selection" od j 21. septembra do 7. oktobra.' Vsakemiu konzumentu priporo-' ča, da spravi j>ar funtov doma v shrambi. Uradniki WFA pravijo, da čebula nikakor ni pridelek, ki bi bil odveč. Pre-! potrebno je, da si ljudje na-! pravijo zaloge doma, kajti skladišča se polnijo. Civilni konzuroenit, ki bodo pomagali j pospraviti »prebitek te žetve s tem, da bodo zavžili veo in( spravili sami doma. primerne j količine tega pridelka, se bo-, do obenem zavarovali za oni j ča?, ko bo postala čebula pravi kot drugi poljedelski pridelki! bolj redki, ko jih bo težko najti na policah vaših, prodajalcev živil.
DOBAVE BENCINA NE ZADOSTUJEJO ZAHTEVAM
Washington. — Office of War Information pravi v svojem poročilu glede bencina in izgledih gledj? nadaljnjega raeioniranja, da je pridobivanje petroleja, ki presega vse rekorde, še vedno nezadostno za kritje vseh ameriških, potreb.
splošnega pomanjkanja va za d omaro uporabo.
BOLNICE SO DOBRO [ PRESKRBLJENE ZA ŽRTVE OTROŠKE PARALIZE
kuri-
vojne.
KONTROLA
CEN POMAGA
Wash i n gt on. —O teste r Bowles. OPA administrator, je izjavil na radiu naslednje:"Dva j tedna sem bi! odsoten iz Wa-Wasliington. — Urad za ci- shingtona in sem obiskoval u-MinisterstAi vilne potrebe pri War Produc-jrade OPA v zahodnih predelih
SLIKA STOLETJA!... NIKDAR M BILO TAK K DRAME. PRIZORA IN RAZm KJEN.IA!
povest iii<i/^i in dražim*, ki tn» ]>ro-tn-slii	sn-t* . . . pri|K»ve»lovansi
v fllni-ikcui «'u<l«*žu z 1*M> |>rit»ori. . . v. rj.UHi i^ml.-i . . . sT jK-smi . . . in zabava, n kateri ni<t«» nikilsir litija I i! I >;irryl F. Zrinin-k-ovo tti-lmicolor niojsrtrvko d«'Io
"WILSON"
ki st« si ^ lil j iirra v
VICTORIA
Broadway in 16ih St., New York
Neprestan** Predstave
tion IV>ard je naznanil, da je dežele. Xa tem potu od preko zagotovljeno bolnicam v Ze 8,500 milj «em razgovarjal s dinjenih Državah dovolj za-j stotinami predstavnikov far-log in oskibe, da zajamčijo vso'merjev, šolskih učiteljev in potrebno nego vsakemu posa-i podjetnikov. Videl sem. tudi
RADIO CITY MUSIC HALL
lZIA»ŽKKXO OKNO V.\ ,l< »DA — IU »CKBFEI.LKI: CHXTER, SEW YORK NAJVEČJA ROMANTIČNA IGRA VSEH ČASOV . . . Itjrota jo brMjantno najbolj priljubljena igralen in briljanten zbor O AKT COOPER	*	TERESA WRIGHT
"CASANOVA BROWN"
FRANK MoliGAN « ANITA l.«M ISK Na odru: "AUTUMN ALBUM", hi ga predstavlja Rus«e'l Markert . , Rockette*. Corps de Ballet, Choral Ensemble, Symphony Orchestra, ki ga
vodi Erno Rape«
POJDITE! ČUDOVIT SVET V IGRI!
Nikdar še niste videli kaj takepi! Platno kar žar! nenavadnih šal in blesteeih deklet %' novem technicolor dimu
"GREENWICH VILLAGE"
v katerem nastopajo
CARMEN MIRANDA * DONAMECHE WILLIAM BENDIX
ter VIVIAN BLAINE (C-reSajeva WtBMlinka) ter najzanlmi.
vej si i»rizor v mt^tu. v katerem nastopijo VELOZ & YOLANDA, svetovno slavna plesalca, PETERS SISTERS. PAUL REMOS in njegovi igralni fantje. SENOR REMOS. ventriloqui*t—prvak. IGRA SEDAJ V
ROXY Tth Avenue in 50th Street, New York
BISERI JUGOSLOVANSKIH PESMI NA PLOŠČAH
SONART ALBUM Mh»
(Ne bembašl; Ukor: l>aleko m*e moj Split; Domovini i ljuba vi; Gor čez jezs-ro in Ko lani seiu . . >
MOJSTER S KO J>EL«> GLASOM ITE IX SLAVNE PRIMADOXE METROPOLITAN OPEKA COMPANY, — NAŠE
Zinke Milanov
Ker je Zinka Milanov naše gore list. je naša dolžin**., du se ž njo hvalimo in ponašamo, da Igramo njene plogCe pred Amerikant-i, ki niso imeli priložnosti slikati nače ZINKE in naše i<e>nil. kakor jih poje največja umetnica današnjega Ča$a.
TRI PLOŠČE po 10 INČEV V KRASNE)! ALBUMI? S SIJKO NAŠE ZINKE NA PLATNICAH — $3.65
Vprašajte trgovca r rasem mestu. uU jut pišite im:
SONART RECORD CORPORATION
251 West 42nd Street	New York 18, N. Y.
NOVE PESMI NA PLOŠČAH
V veliko čast si štejem, da morem pni naznaniti tisočim svojim rojakom po Zdruienlb državah in Kanadi, da je pri meni mogoče dobiti SONART ALBUM ST. M-6. kakor tudi DRUGE SONART PLOŠČE. — Pišite na JOHN MAKSICH. INC, 463 West 42nd Street, Ntm York 18, New York
NOVA ZANIMIVA DRAMA
"DOUBLE IDEMNIT Y "
v kateri inatopajo
FRED	RARBAKA
MacMIKKAV	STANW1CK
EDWARD <;. ROBINSON
Povest nesvete ljubezni!
V'tlfg, i«*£ta v«'Iik 'Kfbiii nastop
SESTKE ADXREWS, The Toi.
Trio of the Nation Poseli. J š..: M IT« 'II 1*1.1. AYRES iti njegova t'C.S g<wil»a
P A n A M Ol" X T
BROADWAY in 43rd STREET New York
SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA
V PESMARICI
M »UIJnM)r
slovenske pesmi:
I. Pirflfknlo« — rnoAVl iU.T ■ hari
lor; »nmofiifvi.m 2 Pnrrirsv — moAkt iNir S L)hkn n«^ — rp'fckl »;».«..-
4. '■»toSUi xvon — m^STul *i»>r i. PomlM^n^lcJt — n.ffcmi »i...r, «
•litriton samo^fcvrn • Lir« l. — ih mlo »p»v», mnlkl
In m»»tiin» ait-nr 7 l.lrn II. — *=»	x«.<-r
I	.\l'ant.«kt f«lm«-v1 — 7J. •.■»oflki »f;
ienj.lt! <lHir. s b»rii<»n • rnoi«i»f-*-'>m » Kartici.') tz i-BuJmfl IZ* — m<i*ki
1"	— m »H	p, m»»#ani
xl«-r in np^tnljfvjnisir BtHS-'Vlm
II	Paa'm — Mu *«m<>»ifv», n><»-
l.ini x»»--r Iii Nuremljev>in>> llasorlr* ull orgni
CENA SAM M
50 centov
KOMAD
i

"iti
To M) knnrcrtnr pesnil t* nurikf lit mešane ihurr. knttrr J r ikIhit r) bil in r ^amo/alo/bi I/dni MA \\ TEJ K HOLM AR. »rjcaidM pevovodja pri hv. \idii, (i»»* land. Ohio. 1K3. Karočtte to zhlrko pri:
RNJK.AKNI M.OVENIC t'l «1. COMPANY
216 W^t 1st h Street Xew York II. N. Y.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini/ — Pošljite Vaa dar se dane« Slovenskemu Pomožnemu Odboru.
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamxč-a
ZA CENO
$2.
50
7.A 7.VF.ZRK
"Two Way Passage"
F tej knjigi, ki je shodila pozornost	ameriškega naroda, da-
je piaatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vneli evropskih držav, tndl iz Jugoslavije. BO prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj m^ predno in najbogatejšo državo na sveto. Sedaj je pri&el	da
Združene države pomagajo narodnim, ki so jim pomagali do njibo> vega sijaja in mo*l. P«d na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angle^ine — je jako zanimiva knjiga «n jo priporočamo vsakemu, ki razume angleftko.
"What's Your Name"
"ČloveSJd odgovori na vprašanje, ki se ti#e srefe mllijono« . . f*
Unje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poalužite naslednjega kupona
PoSilJam Mfmey Order Ea t.............. xn Uatooroftio
portjrfaano(l) knjlgo(l) :
Moje Ime ....................................................
St., nllca all Box ............................................
Mesto In država...............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18tli STREET NEW YORK 11, N. Y.