Št. 24.
V Gorici, dne 27. februarja 1900.
Izhaja trikrat na teden - Šestih Izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, večerno tedanje pa  ob 3. uri po«
poldne,  in  stane   z  uredniškimi   izrednimi  prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana   ali  v   Gorici   na doni posiljana: Vse leto    ....... 13 K 20 h, ali gld. 6-CO
pol leta ... ¦......6 » 60 ,   ,     „   3-30
četrt leta ....'. v^'-3"v"*0:v--* ... 1-70 ... Posamične številke stanejo 10 vin. NaroSnino sprejema upravništvo v Gosposki ulic' Stv. 9 v Oorici v »Goriški Tiskarni« A. GabršSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Xn naročilu brez doposlsme naročnino so ne oziramo.
„PKII«ORECM izuajaneodvisno od «Soce» vsak |is,tek in stane vse leto 3 K ŽO* h aTTgld. 1-60.
»So2a» in »Primorec* se prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski .ulici; — v Trstu v tobakarni Lavren8i5 na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
S O Č A
(Večerno Izdanje).
Tacaj XXX.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorioi v I. -nadetr, Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici  it 9.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo  v  delokrog  uredništva,  naj   so  pošiljajo le upraVuiStvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo na
upravništvo.                   ______
/L                       Oglasi In poslanica
/U. \e računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 3 kr., 2-krat .^: 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — i^A Večje črke po prostoru.
nf O NBro8u,,>0 *«« oglase je plačati loco.Gorica. pA| C' »fiorlgka TIskarna« Xj GabrSeek tiska in zalaga C ^S!en '• v •* " «Primor<»» 5e »Slovansko knJiBnico«, sy#ra »zbaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol NL&r stane vselefao 1 gld. 80 kr. — Oglasi v .Slov. novjiznicU se račuuijo po 20 kr, petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
cGor. Tiskarna* A. GabrSČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Trgovsb) in obrtno H?o.
VI.
Naša obrtnija dandanes in v prihodnosti. (Dalje). Ta naša preznamenita »Trgovsko« obrtna zadruga* je dosegla že v prvih dveh letih neverjetno velike vspehe, na katere smemo biti goriški Slovenci v resnici ponosni. V okrožnici ravnateljstva z dne 20. novembra 1890. čitamo;-
Že vspeh prvega odseka je bil nad vse sijajen, ker je Trgovsko-obrtna zadruga s svojim oklicem od 28. oktobra 1898., vabeč občinstvo k pristopu v drugi odsek, povdarjala, da .je zadruga tekom jednega leta dospela do 1050 deležev in 9i)4 članov. V tem drugem svojem vabilu je poudarjala: Nabrana velika glavnica in misel vzajemnega podpiranja pa gotovo stori, da računamo, da smo zaupni in podjetni. S temi lastnostmi in večjo obratno glavnico se lotimo lahko velike trgovine in velike obrti. Naravnih sil in zakladov imamo dovolj v deželi. Da jih izkoristimo, je treba nam glavnice, vstrajnosti in znanja, Nabirajmo z zaupnostjo, rabimo ga z vzajemnostjo. Čisti dobiček, ki ga skupi trgovsko-obrtna zadruga, pa naj služi v vrhovni cilj, izšolati v deželi obrtni irt trgovski stan. Od leta do leta se širijo obrtne in trgovske šole. Ljubljana, Gradec, Dunaj imajo že ugledne zavode, dobimo si jih tudi mi. Kolikor je na razpolago Čistega prebitka zadruge, obrni se v vstano-vitev obrtnih in trgovskih šol, v podpiranje učencev takih zavodov s tem, da se napravijo letne ustanove. To bodi najvišja naloga nabranega rezervnega zaklada   Trgovsko-obrtne zadruge*.
Trgovsko-obrtna zadruga je storila tudi tekom drugega leta ogromen korak dalje in'je štela koncem 1899. leta 1433 članov •in 2790 deležev, ki predstavljajo lastnega podpisanega kapitala 1,674.000 K. — Hranilnih vlog je nabrala tekom prvih dveh odsekov 261.872 K, prometa je imela 2,761.796 kron*). — Te številke kažejo, s kako   vnemo   se je goriško ljudstvo  po-
*) Števila so popravljena po stanju 31. dee. 1899. op. pis.
_ no -
MARCO VISCONTI
Zgodovinski roman
Jtalijanski napisal Ccmmaso Grossl
(Dalje)
* Toda, prijatelj*, je zarolmel nad njim tisti, ki je bil izzvan, neki črni samec, kosmat in grd kakor strašilo, «ne misli, da jo takrat ©dneseš s kako svojo neumnostjo, kakor tam doli v Milanu ob času bojnih iger, ker tu ne dobiš čuka, katerega si dobil tam doli, zapomni si toU
»Treba ti je bilo še praviti!» je odgovoril šaljivec. «Iz soda se more točiti le tako vino, kakoršno je v njem. Kdo si bo domišljal, da se dobi kri v repi, ali pa viteška vljudnost pod oslovsko kožo?*
Vsi, razun divjaka, ki jo je bil skupil, so se smejali tej grozni zaušnici, a on, t. j. divjak, je izbulil oči iri ga srepo pogledal. Šaljivec, ne raenč se za
prijelo »Trgovsko-obrtne zadruge< in kako je misel, obuditi trgovstvo in obrtništvo v deželi, izbudila ljudstvo ne glede na stan, k štedenju in nabiranju podjetne glavnice. Ako »Trgovsko-obrtna zadruga« napreduje v meri prvih dveh let, se jejjade-jati koncem petega leta okoli 7000 deležev ali nad 9 milijona kron lastne podpisane glavnice. Te številke same na sebi kažejo važnost »Trgovsko-obrtne zadruge , nje moč in nje pomen za bodočnost. Vsak goriški domoljub je danes prepričan, da imamo boljšo bodočnost pred seboj, ako dvignemo naš trgovski in obrtni stan v razmerju s pridelki in izdelki slovenskega dela dežele. Svota lastne glavnice, katero lahko v teku petih let dosežemo, ako se Trgovsko-obrtna zadruga« razvije, to je, da z veliko lastno glavni.co ustanovi v deželi večja trgovska in obrtna podjetja, katera nas store neodvisne od podjetij v piujih rokah. V naši deželi imamo veliko množino malih obrtnikov in trgovcev, kateri se ne morejo vspeti do pravega razvoja radi tega, ker manjka velike obrti, ker manjka velike trgovine, in je ta v rokah onih, ki nimajo nobene brige za napredek trgovskega in obrtnega stanu slovenskega dela dežele. Že s sedanjimi sredstvi, ko redno teden do tedna dohaja skoraj 4000 K vplačil, vstreza Trgovsko-obrtna zadruga* lehko zahtevam trgovskega in obrtnega stanu v tej meri, kakor je danes razvit. Namen : Trgovsko-obrtne zadruge pa seza višje, nima pred očmi le vsakdanje potrebe našega malega trgovca in obrtnika, marveč ima pred seboj bodočnost in razvoj malega obrtnika in trgovca v večjega podjetnika. Zato se »Trgovsko-obrtna zadruga« ne zadovoljuje z razmerno visokim številom deležev, ki so danes podpisani, marveč dela na to, da se t\ deleži dvignejo do take višine, da omogočijo izvršitev večjih podjetij. Ako doseže »Trgovsko - obrtna zadruga« svoto 2,000.000 kron podpisane lastne glavnice, potem bode siljena iskati odjemalcev glavnice v večjih podjetjih, za katera »Trgovsko-obrtno pospeševalno društvo« že danes pripravlja tla in naraščaj. — Nastopilo je v najnovejši dobi »Trgovsko in obrtnodru Š t vo«, katerega namen je: organizacija trgovskega inobrt-negastanu. Opiraje se na te dve društvi
njegov strupeni pogled, se mu je približal in mu dejal zasmohljivo:
«Slišiš, dragi bratec, skoro da stava ne teče pod jednakimi pogoji. Ti imaš močnejšega konja nego jaz, ljub-ček moj!»
«Res je, res!» je zaklical nekdo izmed rediteljev. »Naj se pripelje drugi konj za Tremacolda, in njegov naj se odvede v hlev ter naj ostane tam, dokler sodniki ne izrečejo svoje sodbe». Bil je priveden krasen rujavec, tisti, katerega so bili vzeli Ottorinu. «Sedaj je stvar v redu*, je dejal glumee, ničesar ni ugovarjati*. In oponašajo s smešnim kretanjem viteza, kateri pred spopadom poteguje doli železno krinko, si je pokril obraz z mrežo, in je zaklical, naj se du znamenje.
Troblja je zatrobila, da se je slišalo po celem gradu. In zaslišal je njen glas tudi nekdo, na katerega tačas nobeden ni mislil razun glumca, kateremu je pri tistem znamenju začelo srce močno biti. Izzvani vojak je spodbodel konja, in v hipu je že bil pri tarči, I katero je zadel v središče. Mej tem ko
in računaje na naraščanje deležev in članov, kakor tekom prvih dveh let, šteje »Trgovsko-obrtna zadruga< na to, da postane najvažnejši član narodne naše gospodarske organizacije na Ooriškem, katera nas mora vesti do zmage in gospodarskega nadvladja v deželi.
Vabimo torej vse stanove brez razlike, kakor s svojim vabilom od dne 7. oktobra 1897. k pristopu in nabiranju deležev. V prvi vrsti pa se obračamo na trgovce in obrtnike. Oni so pred vsemi poklicani, da agitujejo za 'Trgovsko-obrtno zadrugo«; kajti zadruga ima služiti v prvi vrsti podvigi trgovstva in obrtništva; v drugi vrsti podvigi gospodarskega stanja vseh stanov. Štejemo v naši deželi nad 2700 slovenskih trgovcev in obrtnikov. Ako vsi pristopijo k zadrugi, kakor bi bila dolžnost, in ako vsak .nabere le še dva druga člana, potem zadruga dospe1 do svojega stavljenega smotra v bližnji bodočnosti.
|z obeh gori omenjenih okrožnic je jasno, kako znamenite načrte goji naša Trgovsko-obrtna zadruga« za povzdigo trgovine in obrti v naši deželi. Da so ti načrti tudi izvršljivi, govore* dovolj glasno številke. Treba le Še dobre volje, znanja in pogumne podjetnosti.
V popolnilo tej denarni zadrugi seje ustanovilo naše »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško«. Naše društvo bo pripravljalo tla razvitku novih obrtnij itd., katere se potem uresničijo z denarno pomočjo Trgovsko-obrtne zadruge«. V vzajemnem delovanju zadruge in društva bo mogoče doseči najlepše vspehe za strokovno izobrazbo premnogih naših rokodelcev in obrtnikov, ki bodo vsposobljeni za učitelje na prepotrebnih obrtnih šolah ali za voditelje večjih obrtnih podjetij itd.
Ko se je ustanavljalo naše »Trgovsko in obrtno društvo«, so se culi glasovi nepoklicanih zabavljačev, češ: odkod na-krat tolika skrb nekaterih gospodov za napredek slovenske trgovine in obrti ? Gori ponatisneni odlomki iz okrožnic »Trgovsko-obrtne zadruge« pač dovolj jasno pričajo, da so imeli ustanovitelji tega denarnega zavoda pred očmi ves oni razvoj naše trgovine in obrti, kateri je program tudi našega društva. In prav tisti, ki so delovali za ustanovitev denarne zadruge, so dali življenje tudi našemu društvu.Tisti,
so mu od vseh stranij klicali: «Dobro, dobro!» se je vrnil na prejšnje mesto, pognal zopet konja in nameril sulico v obraz zamorca, ter zopet izvrstno zadel. Gledalci so* zopet odobravali in klicali: «Živio». — « Sedaj je pa Tremacoldo na vrsti. Kje je Tremacoldo?* — Nikjer ga ni bilo videti. Neki deček je držal za uzdo konja, namenjenega zanj, a njega ni bilo. «Tremacoldo! Tremacoldo! — Kam se je zgubil? Si je že zopet kako smešnico izmislil. ~ Saj sem rekel jaz, da on ni mislil resno staviti. A k sreči imamo še njegovega konja tu. — Tremacoldo! Tremacoldo!*
Toda nenadoma so ga zagledali, prihajal je kar skokoma doli po nekih stopnjeah. Mahoma je skočil na konja, nameril sulico, stekel v dir proti zamorcu, zadel ga, zlomil kol, na katerem je stal, ter podrl vse skupaj na tla. Glumee, ali bolje rečeno, Lupo — naši bralci so menda še tak6 sami uganili, da je bil on — kateri oblečen natanko kakor Tremacoldo, z mrežo na obrazu, je bil taktf iz borno udaril, da je med gromkim odobravanjem obrnil konja, adirjal
ki je sestavil pravila za prvo, je oče pravilom tudi za drugo. Tisti ljudje pa, ki so ostali hladni do kostij do »Trgovsko-obrtne zadruge«, so nasprotovali tudi našemu društvu. — Mi vidimo torej že od I. 1897. vedno na eni in isti strani veliko skrb za sistematično povzdigo naše trgovine in obrti. Že v tem času seje storilo marsikaj dobrega: večja naloga pa čaka zadrugo in društvo v prihodnosti. Ako bo slovensko občinstvo poslušalo vabljive in skoro mamljive glasove teh dveh društev, tedaj smemo pričakovati prav vesel razvltek slovenske trgovine in obrti.
Pred vsem pa je naloga in celd dolžnost vseh naših trgovcev in obrtnikov v deželi, da so Člani »Trgovsko-obrtne zadruge« in ob enem našega društva, Tovariši! Pristopite vsi, ki ste v toliko ugodnem položaju, da lahko prlvarčite in naložite obrestondsno po kako krono na teden I Kolikor kron toliko deležev lahko podpišete 1
Umeje se, da enake zadruge bo treba ustanoviti tudi drugod, n. pr. v Trstu in v Pulju.
Take si mislimo pridobiti denarna sredstva za večja obrtna podjetja. — Umeje se, da ne izključujemo zadružniškega ali delniškega načina; narobe, tudi na ta način si bomo morali pomagati, kakor
pač pokaže praktična potreba.....O tem nekaj
več pri posamičnih obrtih in v trgovini z obrtnimi izdelki.
(Dalje pride).
D opis L
Iz goriškega okraja. (Se nekaj o
volitvah 29. januarja). — Znani me-setar v črni suknji se je na dan volitve jako f letno obnašal. Ker ima sam premalo v glavi, si je moral na pomoč vzeti vinskega duha, — morda za ono krono, katero je dobil za mešetarijo — da je lepše napadal volilce njemu nasprotne stranke. Kričal je na javnem trgu in v volilni dvorani: »Ta bo volil Stahiča, zato ker nima možgan v glavi. Temu manjka v glavi !* — «in enako. Sam je pa svojo v kozarcu najeto pamet dobro čuval, saj je bil še ce)6 v volilni dvorani pokrit sam med vsemi. Gotovo se je bal, da mu tisto malo pameti spuhti iz glave. Obnašal se je sploh jako nedostojno in nerodno, prav kakor pravi pijanec.  Še volilni  komisiji je bil v
čez dvorišče skozi vrata in preko spuščenega mosta ter urno kakor veter bežal proč.
Vse ljudstvo je steklo čez most, in videli so ga hiteti naravnost po cesti naprej..
«Tremacoldo! Tremacoldo! konj je tvoj! saj si zmagal ti!» Ali on v dir naprej, kakor da bi ga vrag nesel. Gledalci ne vedo, kaj bi mislili, ta pravi tak6, um drugače.
«On si najbrž misli, da je zgubil stavo, in sedaj beži, da bi ne moral plačati*.
«Pojdi, pojdi! Glumee ve pač bolje kot mi, da je to najbolji udarec, če se podere zamorca*.
«Torej, kaj more biti?*
«1, no! bo že kaka njegova zvijača. Kdo ve, kaj si je izmislil, da osramoti tega medveda, ki je mislil, da se mora on vstrašiti njegovega grdega obraza; Morda ga hoče na kak način osmešiti*.
«Kaj misliš, ali se vrne?»
t No, jaz bi rekel! Kaj meniš, da pusti tu svojega konja, ker vprašaš: ali se vrne?»
nadlego hi je po svoji navadi marsikoga raz- J ^ žalil, ali primolčali so mu. Nekdo je bil opo- j 1 zorjen od drugega, ko mu je rekel, da nima I ! raožgan v glavi. Odgovoril mu je: »Ni mu I j vredno odgovarjati, saj ga vidite, kak- I 1 šen je. Saj pravi pregovor, da se mora še | i seneni voz pijancu ogniti. Svetovati je onemu s gospodu, naj bi se o takih prilikah spo- I -dobneje obnašal ali pa raje doma ostal, bi I i ne bil vsaj v spodtiko treznim ljudem. Dvo- I 1 miti je, da ;e ta mešetar pridobil ugleda in j < Časti svojemu stanu. Čudno, da ga njegovi j ] kolegi niso ni« svarili in ga spravili ljudem I 1 spred očij.                                   Volilec       <
Neki drug volilec pa piše:                        ]
»Reven mož iz Vrtojbe, s šestimi otro-    j čiči, je videl mešetarja v črni suknji za Co-roninija, segel je v žep po krono  in mu jo I pomolil pod nos rekoč: »Tu krono za me-    " šetarijo*. On jo je vzel in shranil. Drugi so*  J ga prosili, naj  revežu krono vrne,  pa se je \ le smejal. Imel ga je že grozno pod klobukom. Na to so drugi možje revežu krono zlo- j žili in dali*,                                                     I '
O ekstravagancah tega g »spoda smo imeli že več dopisov, pa smo jih vrgli v koš zaradi — stanu. Zasluženja nimamo radi j tega prav nikakega. Zato v bodoče ne bomo več tako obzirni. — Prav zanimiv je bil neki dopisič o mokrih hlačah. Pa naj bo, kar je bilo — je bilo!
Is goriške okolice.   —   (V odgovor »Gorici ¦ št. 16.) Prosim, naj mi oproste gospodje okc'i »Gorice«, da se ne upam takoj  »pri-tresti« 100 kron njim v naročje na samo njih častno izjavo in to posebno zdaj, ko smo na  obeh  strankah tako oprani, da na vse naše »častne" besede nobeden nič J ne da. Se rogali bi se rekoč:   »Saj  smo vendar izraolzli od »Sočana" 100 kron prav po ceni*! Želim torej prav srčno, da bi ostali vsi  skupej v časti, namreč gospodje j okoli »Gorice*, grof C. in jaz s svojo obljubo v preblagi namen.                                 J Toda (kakor zgoraj rečeno) s tem pp- j gojem, da le dve onih   »toliko*   prič  se | upajo izjavo s prisego potrditi, —  Koj na I to  sledijo  krone  po  poštni   nakaznici za j »Šolski dom I*
Torej, le požurite se! .            Oni.     J
Iz Brd. — Volilni   možje  naše velike županije Kojsko-Šmartno-Kozana so volili vsi razun   enega   najprej  Tonklija in I potem Coroninija. Oni so torej povečali število | glasov, ki so se šteli klerikalni stranki »Prim. Lista". —• Kdor pa pozna  naše razmere in mišljenje naših veljakov, ve dobro,  da  smo po ogromni večini pristaši narodno-napredne l »Sočine* stranke, če tudi  morda  vsega ne odobrujemo,   kar  se je  doslej   storilo.  Mi sami pripoznavamo, da  je  potreba  tudi v J »Sočini" stranki nekoliko več enotnosti, več organizacije; ne izključujemo, da se je lahko marsikaj  pogrešilo — ali kje  se   ni?! Naj se le pogleda, koliko so grešili  tisti možaki, ki šo se šteli za »narodne voditelje". Tu je treba dati na vago  obe   stranki,   in   videlo se bo, da so »Goričanski* grehi   tako težki, da so neodpustljivi.  — Naši veljaki so torej vedno pristaši napredne stranke — klerikalci I pa ne bomo nikdar 1   Zakaj   so  naši  volilni i možje volili drugače, je tudi   znano. Bili so i odločno za   dr. Turno,  kateremu se ima grof G. zahvaliti za izvolitev, ker — ni kan- J didoval. Naj ga »Goričani*   ne napadajo, i hvaležni naj mu bodo, ker on ima za izvo- J litev C. edino zaslugo. Stranka pa je pri tej priliki šele prvič nestopila,  dasi   ni  bila  še organizovana:   disciplina   nas  ni   vezala. V prihodnje bo že drugače!    •
To sem hotel povedati, da nas ne bodo I klerikalci šteli v svojo gardo. Naša županija ima  v celem   okraju   največ  volilnih  mož, namreč devet, zato je tudi ena najvažnejših I v tem oziru. Da smo  celi  možje, to že še I dokažemol  Nočemo,  da bo naša velika županija med nazadnjaki v deželi!
Z Dnnaja, dnL 25. febr. 1900. (Državni zbor, interpelacije in nujnostni predlogi glede stavke premogarjev; srednjeveški baron Gio-vanelli). — V četrtek so se zopet zbrali gospodje državni poslanci, da se posvetujejo, kako se bo dalje oralo v avstrijskem delu i odrske monarhije. Ne čudite se temu, ko pišem „ogerske monarhije* —- dejanski imajo Ogri največji vpliv na smer in tek države. Sedel sem na galeriji in premotrival novo vlado. Dr. Kčrber ima obraz, ki je kakor bi bil predpisan za visokega birokrata. Njegov sosed na levici dr. Wittek je na prvi pogled tak, da se človeku zdi, da hoče biti drugi Welserheimb, to   je:   minister za
vsako dobo, vsako situvacijo in vsako vlado. | Poleg.njega sedi dr. Rezek z veselim obrazom; dunajske dame si o njem šepečejo, da je »fesch«, mlad je še, in to ni kar si bodi. Njegov sosed je baron (Jiovanelli minister poljedelstva- Na zunaj eleganten, s posvetno pristriženimi brkami in z monoklom — na znotraj klerikalec od glave do peta in nazadnjak, o čemur podam tudi dokaze. Dr. Pientak zaključuje Korberjevo levico. Na desnici Kčrbrovi so Spens-Boden, dr. B5bm Bawerk (ki antisemitom, katerim sedi vis a vis, nič kaj ne ugaja, ker izgleda zelo židovski), dr. Hartel in minister trgovine baron dali. Cela vlada kaže na zunaj pri današnji svoji »premijeri«, da misli saj deset let biti skupa.... Vederemo!
Ko sem prostudiral tako vlado, sem šel nad poslance. Precej jih je; manjka jih pa tudi. Novoizvoljeni poslanci Grafinger Fran, Skene in Wasilko so položili obljubo. Grof Alfred Coronini, zastopnik goriške grofije, pa ni položil obljube, ker ni bil prisoten, saj jaz ga nisem videl. Lepo je začel Vaš narodni zastopnik! Niti k sejam ne prihnja. Čemu ste ga izvolili ? (Oprostite, mi ga ni smo. Morda še le pojde, bomo videli ?! Ur.)
Prva seja je bila prav zanimiva. Poleg drugih stvarij je bilo podanih 8 nujnih predlogov glede znižanja delavnika v premo-gokopih. Socijalni demokrati so prišli na dan kar z zakonom, ki je prav zanimiv. Obsega sedem točk. Glavna njihovna zahteva je 8 urni delavnik. — V drugi seji je pa na te predloge odgovarjal (recte: čital) poljedelski minister Giovanelli, izrazil se je prav v smislu pnmogarskih baronov. Dejal je: »kolikor se tudi zdi simpatična misel poklicu tako težavnemu in polnemu nevarnosti, kakor je premogokopov, skrajšati delavni čas, vendar se ne sme vzeti izpred oči ta važni moment, da je prospevanje podjetij jedna najvažnejši predpogoj blaginje delavstva! Lepo, prav dobro, gosp. minister, aH tu, pri teh podjetjih pa vendar ne morete zahtevati, da bi delavec gladu Uuiri, tlačim gospodar bogati od dne do dne.
Domače in razne novice.
Poroka. — Poročil se je  gosp.  Ivan K 6 Sni k, suplent na c. kr. višji realki v Gorici, z g.čno Angelo Va v k e n o vo iz Cerkefj | na Kranjskem.                                                 I
Smrtna kosa. — V nedeljo popoludne ob 4. uri je umrl g. Simon Rosanz, civilni in vojaški krojaški mojster, po dolgi in mučni bolezni v starosti 65 let. Pogreb bo danes pop. ob l1/* na pokopališče v Št. Andrežu. Pokojniku večni mir in pokoj, preostalim pa naše sožalje!
Iz Pliskovice nam poročajo, da g. Ivan Burdian, doslej tamkajšnji učitelj, se je preselil v Šmihel pri Mozirju na Štajerskem, kjer je dobil službo na ondotni jedno-razrednici. G. Burdian je bil na sploh priljubljen kot učitelj, občinski tajnik in bil jo tudi pravi narodnjak. Pliskovčani obžalujejo, da so ga izgubili.
Ker se naši učitelji in učiteljice polagoma vedno bolj selijo iz dežele drugam, bi bil pač skrajni čas, da se jim pripomore pravim potom do zbojšanja plač, da ostanejo doma, ker sicer utegnemo kmalu biti brez učiteljev!
»Goriška Čitalnica" je sklenila svoje letošnje predpustne veselice z velikim plesom v  kostumah in  maskah.  Udeležba je  bila prav številna, le ozadja, ki  živahnost dfo-[ polnjuje, je  bilo  tudi   takrat   premalo. — i Došlo je odlično število dam (gospa in go-I spodičen) v prav izborno ukusnih kostumih; zastopane so bile najrazličnejše noše, domače in tuje,  pa tudi fantazija je poslala na či-talniški parket nekaj prav dovršenih izdelkov. — Zabava je pričela ob 9 V, s skupnim nastopom   koslumovanih dam; reditelja plesa gg. Konjedic Rudolf in  Ivančič  Milan   sta aranžovala impozantno nastopno promenado. i Živahnost je rastla od ure do ure. Četvorke I sta vodila imenovana gospoda vsak po dve. J — Tudi ta ples je dokazal, da se naše društ-I veno življenje v Gorici čedalje veseleje raz-I vija; od leta do leta nas je več, ki z dostojnim I nastopom tudi ob takih prilikah dokazujemo, j da se slovenski živelj v goriškem mestu bliža
I vsestranski  nadvladi.....  Taki  elitni plesi  v
j naši Čitalnici so najprimernisa prilika, da se I kaže naša moč in naše socijalno stališče tudi I tujim očem, ki po Prešernovo »sodijo le po I zunanjem*. Zato pa naj naša Čitalnica tudi
nadalje zbira krog sebe vse najboljše slo- j venske kroge, kakor doslej, kajti to zahteva
od  nas duh  časa, ki bo še dolgo vladal.....
Maskerada »SokolOTa" bo drevi ob 8V, v prostorih »Slovenske Čitalnice". Ta sklepna veselica goriških Slovencev se je v zadnjih letih jako priljubila, da je udeležba čedalje ogromnejša in vspeh vedno bolj sijajen. Tudi drevi bodo vsi prestori natlačeni. Mask, kostumov, raznih skupin bo mnogo. Vabilo je odbor razpošiljal na vse strani; ako ga kdo ni dobil, ki bi se pa rad udeležil, naj si pridobi posebno vstopnico od katerega odbornika.
Mlad sleparček in tat — Poročali smo o tatvini v Solkanu in rekli, da so cigani že v zaporu. — Vsa reč se je pa takole zasukala in pojasnila:                                 J Tatvine niso izvršili cigani, marveč oni j 15-letni kolarski učenec Jakob Saks i da, doma iz Prvačine. V torek 20. t. m. je bil sam doma. Polastila se ga je želja po gospodarjevem blagu: ukradel je dva prstana, 2 para uhanov, brož in 15 gld. — Ko je čutil, da ljudje prihajajo, si je sam pribil čevlje v pod in se zvezal; padel je tudi na tla v »omedlevico". Ko je prišla prva domov gospodinja, ga je našla »nezavestnega" na tleh, rešila ga iz čudnega položaja ter ga »spravljala k sebi", kar se jej je posrečilo šele ob 2. popoldne. Ko je „mogel govoriti*, je pripovedal o tatovih, ki so kradli in njega zvezali ter pribiti k podu. Vsi so mu verjeli. — I Čudno pa je bilo, da si je kmalu potem I kupil v Gorici nov klobuk, srajco, čevlje in — tobaka za smotčice. Orožnik Franc Sorč (doma iz Bolca) ga je ostro prijel, kateremu je dečko pripoznal tatvino in sleparijo. Navihanega pobiča je takoj odgnal v zapor. — Kdo bi rekel, da si 15-letni pobič tako iz-•tuhta celo dogodbo o jako nenavadni tatvini... Slikarka g.cna Henrika Šantel. — G.čna Šantlova, ki je član monakovskega društva umetnic ter je bila učenka na ta-mošnji slikarski šoli, je napravila o priliki svojega bivanja v Benetkah v preteklih treh j mesecih v galeriji ondašnje slikarske akademije dve cerkveni sliki. Prva, predstavljajoča »veselje angelov nad Devico Marijo", je na- ! tančni posnetek (v do polovice zmanjšani j meri) izvirne slike Padovanini-ja, v velikosti! 139x8$ cm; druga predstavljajoča sv. Kajetana, kateremu se prikaže sv. družina, je posneta v nespremenjeni meri po izvirniku imenitnega benečanskega slikarja Tiepoio-a in je za malenkost manjša od prve.
Obe sliki sta postavljeni na ogled v »Šolskem domu* za nekoliko tednov ; ogleda si jih lahko vsak, kdor se oglasi pri šolskem slugi. G.čna slikarica vabi torej sploh vse častitelje slikarske umetnosti, da bi si ogledali gori imenovani sliki.
S tem razstavljanjem pa se namerava tudi predstaviti gg. cerkvenim predstojnikom kol domača, akademično izučena slikarica, pripravljena sprejemati naročila v stroki cerkvenega slikarstva, bodisi samostalnih, bodisi po imenitnih mojstrih v velikomestnih galerijah posnetih izdelkov.
Ker je prepričana, da so zlasti v slovenskem delu naše dežele one cerkve, ki niso bile deležne kakega grajščinskega pokroviteljstva, jako revne glede slikarskih okrasov, in da so še one slike, ki se v njih nahajajo, dostikrat izdelki jako primitivnih umetnikov, misli, da ne stori s tem neumestnega koraka, ako stavi č. gospodom cerkvenim predstojnikom svoje slikarsko zmožnost na razpolago. Ker se ravno odpravlja na Dunaj, kjer se misli muditi nekoliko mesecev, mogla bi tudi pri tej priliki izdelati kak posnetek v ondotni c. k. galeriji slik.
Toliko posnemamo iz njenega nam poslanega vabila. Kar se tiče slik, so nam zatrdili gospodje, ki poznajo slikarsko umetnost, da sla sliki prav lepi ter mojsterski dovršeni, kar g.čno slikarico pač najbolje i priporoča.
Obsodba Grčcvcga županovanja. — V zadnjem »Prim. Listu* čitamo v dopisu iz Oseka, torej iz kraja, ki spada pod šem-pasko županijo, da so se razmere tam močno spremenile, odkar ni več g. Faganel na županskem stolu. Omenja ples v Ozeljanu, o katerem smo že govorili, zopet ples v Šem-pasu, ter pravi: »G. Faganel je bil osem let župan, pa le dvakrat je bil ples in še takrat brez dovoljenja. Mnogi se že kesajo, da niso volili poštene Faganelove stranke." In dalje: »Kaj pa s policijskimi urami? Pred kratkim sem šel po polnoči mimo Sempaskih gostilnic, v eni so s? še plačili in igrali. Tudi I policijske ure so šle tedaj po Vipavi!*
Našim p. n. čitatcljem je znano iz raznih dopisov in vestij v listu, kaj {se godi„ po šempaski županiji, odkar je prišla tam na krmilo takozvana »Grčeva stranka*, to je stranka župnika-župana Grče i Poleg pritožeb, ki so prihajale nam o Grčevi stranki, je prišla sedaj pritožba tudi v »Prim. List", kar pač zadostno obsoja Grčo, ki stoji na čelu gospodujoči stranki! Ta Grčeva stranka je bila napravila zlasti za časa občinskih volitev mnogo prepira med občani ter je tirala dva moža Faganelove stranke celo pred sodnijo, dolžč jih kupovanja glasov, aH je pošteno pogorela pri obravnavi 1
Dozdeva se nam, da se kmalu naveličajo šempasci Grčevega gospodarstva, ker proti njegovi stranki in proti njemu prihaja na dan vedno-več ogorčenih glasovi— Ta — Grča pa je še vedno deželni poslanec, ki prav pridno obira našo stranko in dr. Turno, ki se je bil predrznil lansko leto tudi podpisati tisti zloglasni poziv na dr. Turno, s katerim so ga podili iz deželnega odbora. — Ali kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Grčevo slavo v kratkem odnese veter čez šempasko poljet in ne povrne se več; ne bo imel več v rokah županskega žezla pa tudi dež. poslanec ne bo več. Porok za to so nam glasovi, ki prihajajo od ondot. Potem pa bo lahko premišljeval, kaj je temu vzrok, da tako hitro vse mine na svetu.
Iz Benfi t Gorico - 3 dni. — Vabilo k veselici »Slov. Cit." v Renčah je bilo na nekega gospoda, ki je sploh znana oseba v Gorici, odposlano dne" 10. t. m. in je dospelo v Gorico tudi res še isti dan, kakor kaže poštni pečat. Poleg tega pečata pa je utisnen še drugi z datumom 12. Zakaj, kdo to ugane P Dostavljeno pa je bilo naslov-ljencu dne* 13. t. m. ob 8. uri zjutraj, torej je prejel po krivdi goriške pošte vabilo na ples 11. t. m. dva dni po plesu. Lepa je ta! Pritožeb o nerodnostih na goriških poštah
! od &>trani Slovencev je vedno več.  Kje jim
[ tiči vzrok ?!
E           Kje je Kojsko? — Kdor hoče izve*
! deti, naj se potrudi na goriško poltol...
Dni 13. t. m. je bilo oddano v Gorici pismo važne uradne vsebine s slovenskim naslovom v Koj s k o. To pismo pa te romalo h Gorice na Štajersko v Vojni k (Hochenegg) pri Celju; od tam so poslali pismo — Bog ve, zakaj — v Medvode (Zwischenwassern) na Kranjskem, kjer je g.čna upraviteljica šele  konstatovala, da Kojsko je
i na Goriškem ter je zapisala: Quisca bei Gorz. In res je pismo srečno prijadralo po preteku 3 < nij na določeni kraj, potem ko je prepotovalo dolgo pot po Štajerskem in Kranjskem.
Lepo spričevalo za goriško pošto, da ne ve\ kje je Kojsko — pač pa v6, kje je »Picdimonte*!! — Enkrat mora priti
i do reda tudi na goriški pošti! V to zastavimo vse sile....
H tuneli na drugI Železniški zvezi s Trstom. —• Na železnici čez Ture pojde" iz bližine postaje Bčckstein do postaje Mailnitz tunel, ki bo dolg 8470 m; na železnici čez Karavanke bo 7943 m dolg tunel; na bohinjski železnici in Bohinja do Podbrda napravijo tudi tunel, ki bo dolg 6365 m. Torej kar 3 tuneli.
i           Kdaj bodo gotove nove železnice?
j — Za železnico Čez  Karavanke je  določen
J čas 4'/4 leta, istotako za bohinjsko, dočirn bo trajala gradnja cele železnice čez Ture do
I l. 1907. Naravnoštno zvezo Gorice s Trstom
j bo mogoče zgraditi v 3 letih.
j           Cela zveza bo torej dogotovljena do 1.
1908 ter bo dolga  287 km;  stala  bo  182
j milijonov K.        %
I           Dr. Pavlica.— iukvlzltor. — Gosp.
dr. Pavlica piše v »Prim. I.* gledd na naše poročilo, da so izpulili Giordano Bruno jezik iz ust, prednoso ga sežgali, to-le: »Potolaži se, g. Andrejec! Cerkvena oblast mu ni izpulila jezika iz ust, predno je začel goreti, pač pa zaslužijo ti, ki obrekujejo sv, mater Cerkev, da bi jim jezik nekoliko prikrajšali". Da so mu  izpulili jezik,   je   zgodovinska   resnica.
I Zgodovinsko resnico zapisati, se pravi po naukih dr. Pavlice: »obrekovati sv. mater Cerkev*! — V dr. Pavlici tiči nekaj srednjeveške inkvizicije. On sicer ne bo pulil jezikov iz ust, ampak iznašel je rezilo, s katerim bo »prikrajšaval* ljudem jezike! Ce bi šlo tako dalje, kakor mislijo klerikalci, tedaj bi res kmalu imeli v deželi inkvizicijo, in g. doktor, ta veliki prijatelj* delavcev, bi med drugimi inkvizitorji imel ta posel, da bi Iju-I dem wprikrajSaval* jezike. — Ti kanalja ti I
^   -    ~-            >
s
Obravnava proti »Corrlero."  se je
vršila včeraj na Dunaju pred porotniki. Kakor poročajo brzojavi, sta se stranki sporazumeli!
Mestne doklado na vžltnino so dale »Gor.* tudi povod za uprav rokovnjaške napade.... Odgovorimo jej po zasluženju prihodnjič. Čitatelji bodo videli: s kakošnimi lopovščinami se nam je boriti.
Listnica, — „Prijatelju« v Kob. Kotu i- KlepetaC o framazonib jfe-dobil. že dovolj odgovora. Pustite ga, saj revež ne ve veC, kaj govori.— »Radovednež" v hribih: »Zakaj so hodile punčke v Kobarid in Tolmin k spovedi?" hočete vedeti? Poprašajte koga v tistih krajih. Vam že pove: potem boste umeli skrb za krščansko devištvo. — Dop. z Vipavskega: O epizodi znanega me-šetarja v črni suknji na dvorišču gostilne »pri Lizi" nam je bilo že takrat sporočeno, pa smo vrgli v koš. Saj to ni niC nenavadnega! Vendar je on uzoren katoliški duhovnik, mi smo pa v pekel obsojeni liberalci! — Neznanemu .Goricami*: Dogodek v Ka-tarinijevi gostilni z Budinom je bil tak, kakor smo namignili. Vse priče so še žive. Ako je bil B. v takem stanju, da drugi dan ni nic več vedel, toliko bolje zanj z ene strani. Mi smo dogodek omenili le zato, ker je bil v zvezi s pravdo na Dunaju!
Razgled po svetu.
Deželni zbori bodo sklicani, kakor poročajo nekateri listi, na dan 22. marca ter bodo zborovali do srede maja.
K položaja. — Glede na nastopni govor ministerskega predsednika, kateri smo omenili zadnjic, pravi »81oL. Nar." med drugim:                           #
»Ministerski predsednik je razglasil načelo, da se narodnostno vprašanje ne more in ne sme nakrat za celo državo rešiti, nego da se mora rešiti najprej za Češko in za Moravsko, v ostalih deželah, kjer so razmere še veliko neznosnejše, pa naj ostane tudi še v naprej vse lepo pri starem.
S tem se je vlada postavila popolnoma na stališče nemških strank. Nemci soglašajo z vlado, da naj se narodnostno vprašanje reši samo za Češko in za Moravsko, kjer se nemška hegemonija tudi s silo ne da vzdržati, ostane pa naj nerešeno tam, koder ta nemška hegemonija še ni v nevarnosti. Tako so Nemci vedno postopali. Ko na Ogerskem svoje prevlade niso mogli več vzdržati, so sklenili z Madjari premirje, mislec, da potem druge narode brez težav zaduše. Ker se jim to ni posrečilo, sklenili so separaten mir s Poljaki, in ker še ni šlo, ga hočejo skleniti zdaj 8e s Čehi, mislec, da z nami Slovenci potem kmalu pometejo. Vlada je to nemško stališče akceptirala in s tega pristranskega interesom države nasprotujočega stališča razglasila, da narodnostnega vprašanja za aale kraje sedaj neče urediti,
V tej izjavi ne vidimo drsizega, kakor naznanilo, da se hoCe slovenski narod vzdržati v sedanji sužnosti, da hoCe vlada preko njega preiti na dnevi red. Mi sro«* Že mnogokrat pojasnili, kako usodnega pomena je separatna sprava mej Nemci in Čehi za nas •Slovence in ne zdi se nam potrebno, da to ponavljamo. Izza vsega, kar se godi, je jasno videti, da se tudi Češki ljudski zastopniki ne protivijo taki rešitvi narodnostnega vprašanja, kakršno namerava vlada, da smo torej povsem zapuščeni.
Zastopniki slovenskega naroda, ki so zdaj tri leta tlako delati vladi in desnici ter se obešali raznim strankam na suknjo, niso niti tega mogli preprečiti, kar so sami proglašal^ da bi bilo za naš narod prava katastrofa. Nihče ne bo preiskoval, so-li storili svojo dolžnost ali ne, nihče ne bo vpraševal, Ce so bile razmere močnejše kakor oni, ali pa so poslanci zanemarili svojo dolžnost. Poslance se sodi po vspehih. Samo po vspehih se meri delavnost in zmožnost poslancev. Naši poslanci pa niso dosegli nikakega vspeha, niti tega nas niso ubranili, kar so spoznavali za največjo nesrečo, ki nas more zadeti. V tem tiči dokaz, da niso sposobni, zastopati koristi slovenskega ljudstva, in dokaz, da so jih slabo zastopali Če se vladi posreči, izvršiti svoj namen in urediti narodnostno vprašanje samo za Češko in Moravsko, odgovorni bodo za to našo nesrečo v prvi vrsti posknci, in tedaj se bo nad slovenskim narodom maščevalo, da je izbral za svoje zastopnike večinoma klerikalce.*
Oglasil se je tudi »Glos Narodu", poljski list, ki pravi, da Jugoslovani smo pozabljeni, da ravnopravnost za nas je le na papirju, da pri nas vladajo le Lahi, in ker se nam tako godi, smo vredni podpore severnih bratov. O Lahih pravi:
»Dokazano je, da so Lahi irredentisti, da po svoji Lega nazionale delujejo na ločenje južnih provincij od Avstrije, da so celo smrtni sovražniki selokupnosti monarhije, a vendar državniki gledajo delovanje irredente skozi prste, a ne trpijo lojalnosti Slovencev iz tega jedinega vzroka, ker so ti Slovenci in Hrvatje Slovani. V očeh Nemca je najveCi sovražnik nemštva" Slovan. Do vsake narod-nuštrimfeT*bO Neitfctr»simpatije, ce!6 do hudiča, samo do Slovana nikdar! Zaradi tega so Avstrijci prepustili Slovana v plen Lahom, Madjarom in Židom, a v Bosni Turkom.
Avstrija^ je na razpotju. Slovanski narodi zahtevajo ravnopravnosti v dejanjih. Boj so zaCeli Čehi. Upalo se je, da tudi Poljaki v imenu vzajemnosti ter na korist ukupnosti podprejo slovanske  narode v njih naporih*.
Dalje očita »Glos Narodu* poljskemu »kolu", da ne vrši svoje dolžnosti do jugoslovanskih bratov, da nočejo čuti svaril teh poslednjih, da Poljaki radi ruskega vprašanja ne smejo pozabiti svojih lastnih bratov v Šleziji in Bukovini.
To je gotovo zanimiv pojav v poljskem novingtvu zlasti v zadnjem delu. Dočim nekateri Poljaki trde še vedno, da oni so le Poljaki ter ne Slovani, vstaja druga struja, j katera gori za slovansko vzajemnonos. Tok pojav za to je gori naveden.
Iz državnega zbora. — Dr. Straucher in tovariši so interpelovali ministra za pravosodje in notranje posle, kaj misli storiti v svrho, da se dobi mladoletna Mibalina Araten, mozaiskega veroizpovedanja, hči Izraela Ara-tena v Krakovu, katera je od 30. dec. 1. 1. izginila iz očetove hiše ter je bila vsprejeta v samostan nun Felicijank v Krakovu. Od tistega Časa drže deklico proti volji očeta in postavnih zastopnikov v samostanu, in niti očeta ni dovoljeno, govoriti ž njo. Zadnja poročila trde celo, da je dekle izginilo iz samostana, ali nikdo ne ve kam I
Za poštarje, upravitelje in pismo no še so vprašali poslanci Kaiser in dr,, kedaj da se izvrši preosnova pošt po deželi tako, da dob§ poštarji in upravitelji primerno odškodnino za ustavljeno dostav-nino; ali misli vlada zadostno pomnožiti Število pismonoš in poštnih uradov; ali namerava vlada dati veliki odgovornosti in trudu ter nevarnostim v poštni službi primerno plačilo ter službeno stalnost, in ali misli pismonoše na deželi uvrstiti v kategorijo definitivnih državnih uslužbencev?
Poslanca dr. Laginja in SpinCiC sta intcrpelovala ministerskega predsednika kot voditelja ministerstva za notranje posle, kaj da misli ukreniti, da se občinski zastop v O prti ju v Istri takoj konstituira, kar bi se bilo moralo že zdavnaj zgoditi, ker vsa reC je bila rešena od najvišje upravne sod-nije že dne 17. jun. 1. 1.; sedaj pa upravlja občino nepostavno poseben odsek.
Izvoz konj iz Ogerske v A-friko je bil predmet interpelaciji Wolfa in tovarišev. Vprašali so vlado, Cd jej je kaj znano, da hodijo angleški agentje po Ogerskem ter nakupavajo konje očividno za vojno v južni Afriki. Kako se to sklada z nevtra-liteto? S tem so kršene mednarodne pogodbe, kar utegne najslabše uplivati na trgovinske zveze z južnoameriškimi državami, celo do bojkota bi lahko prišlo.
Tudi o onih Čeških reservistih, katere je zadela tako huda kazen, ker so se oglasili z »zde* namesto s „hier", je bilo govora v drž. zboru. Dr. Pražak je stavil interpelacijo, da naj vlada preskrbi, da se predloži preiskovalni in sodnijaki akti glede na obsodbe teh reservistov državnemu zboru; vlada naj predloži predlogo po modernih načelih za uravnavo vojaškega kazenskega postopanja ter vojaškega kaz. zakona.
Volilno gibanje v Trsta. — Glede" na bodoče občinske volitve je pričelo živahno volilno gibanje med tržaškimi Slovenci. Italijani so delali po svoje ter izpuščali volilce-Slov^nce. Potom slovenskih odvetnikov je bilo vloženih 500 reklamacij; veselo znamenje je, da v okolici je bilo nenavadno zanimanje za reklamovanje. V mestu, kjer vlada laški terorizem, ni bilo tako, ker marsikdo izmed Slovencev se je zbal iz tega ali onega vzroka. »Edinost* pravi, da v mestu je izpuščenih kakih 5001!
BrŽavnl zbor. — V včerajšnji seji, ki je pričela pop. ob 3. uri, je svaril predsednik Puchs zbornico pred ponovitvijo škandalov, kakoršni so bili v zadnji seji. Taki slučaji bi utegnili spraviti usodo parlamentarizma v Avstriji v skrajno neugoden  položaj.  Zeller
je zahteval, da se takoj razgovarja glede na i nujnostne predloge o stavkah" premogarjev, ker pa je bilo odklonjeno. Na dnevnem redu je bila debata o kontingentu novincev. Ho-fica je izjavil, da Čehi niso proti vojski; da je nespametno, kakor je trdil Tflrk, da mora biti nemščina vojskini jezik; njegova stranka bo glasovala proti kontingentu novincev iz raznih vzrokov gledč na znane dogodke jn ker se* hoče uvesti nekoje inten-cije v vojsko l
Po tej debati se je začelo razpravljati o premogarskih stavkah.
Ministerski predsednik Korber je popravil zadnji Giovanellijev govor v toliko, da je rekel: vlada se bv udeleževala v obili meri pri delih komisije, kateri bo poverjeno proučenje premogarskega vprašanja; skrbela bo, da se pospeši rešitev na vsaki mogoči način t
Vojna r Jnžiil Afriki. - Iz Paarde-berga poročajo o Cronjeju, da s svojimi vojaki hima drugega prostora nego strugo reke Moder, t. j. vdolbino, ki je dolga kake 2 milji. Tam so Buri v dobrem zavetju; trdi se, da imajo tudi dosti živil. Tje so se zatekli pa radi tega, ker Angleži so vžgali tabor Burov, da niso mogli biti več v njem, Iz drugega vira se Cuje, da položaj burskega generala Gronjeja je obupen, ker angleško topništvo vlada nad hribovjem, ki gre kvišku od reke. Ta vrh je velikanske strategične važnosti. Cronje je baje pripravljen udati se, ali mlajši Buri tega ne dopuste. Buri so celo v soboto napadli prednje straže Angležev, ali z izgubami. — Iz Oranja so poslali v slednjem hipu na bojišče vse za vojno po-rabne može, položaj Gronjejev je obupen, geneval Botha pa je brzojaviliz Gelonsa v Pretorijo, da je burska voj&ka obnemogla, da treba pomoči ali pa prositi za mirt
Rusija ostane nevtralna. Car je odgovoril na predlog vojnega ministra, naj bi Rusija porabila vojno v južni Afriki v svoj prid ter zasedla Herat, da hoče vzdržati nevtralnost, Čeprav simpatizuje z Buri,
Buri so se odtegnili po večini od La-dvsmitha ter gredo na pomoč Gronjeju. — Buller je bil zopet ob Tugeli napadel bur-ski poziciji Erme! in Midleburg, ali je bil odbit z izgubami. — Severno od Kimberleva so se utrdili puri pri Tourteen-Streatns. — Ob Tugeli in v Zulu-deželi drže Buri trdno svoje pozicije.
Iz Bruselja poročajo, da Cronje je osvobojen. Botha in Schalk - Burger sta mu neki prišla na pomoč pravočasno, sta napadla Angleže ter jih porazila. Cronje se je ž njima združil. Podrobnostij še ne vemo.
Besnleoljnbnost, kje si? — Prof. Masarvk in urednik dr. Herben sta bila obsojena k denarni kaz.ii ozir. zaporu, prvi zato, ker je napisal brošuro o reviziji po-lenskega procesa, drugi zato, ker jo je založil. O tem so poročali tudi naši listi, ne sicer brez pomot; molCe pa, da je bil obsojen urednik antisenmskega dunajskega lista »Deutsches Volksblatt*. ker je dolžil zida M. Kurzweila, da je sokrivec polenskega umora. Kurzvveils* hočejo na vsak način spraviti v proces, ker sicer jim z »ritualnim umorom* ne gre prav gladko. Kurzweil je tožil, sodno se je dokazalo, da ni v zvezi z umorom — no, kljub temu smo uverjeni, da se zakotna nepoštena gonja še ne ustavi.
Kdor dragim ne privošči ravnopravnosti, je sam ni Treden. — Poslednja številka (4. in 5.) »Glasa", združene slovenske in srbo-hrvaške mladine, prinaša notico, da so slovenski in hrvaški poslanci v »Slovanski krščansko-narodni zvezi* odklonili Rusinom podporo za predlog, s katerim zahtevajo, da se odpravijo v Galiciji jezikovne naredbe, ki priznavajo le poljščini veljavo v javnem življenju.
Naši listi molCe o tem, da ljudstvo verjame, kako se poslanci bore za »narodno ravnopravnost in krščanstvo*. Pride pa čas, ko se i našim ljudem odpro oči, dasi jih sedaj slepe od vseh stranij.
Lnchenl. — Pred kratkim sta bila ušla dva obsojenca iz jetnišnice, v kateri je zaprt Lucheni. Radi tega so pooslrili postopanje nasproti vsem jetnikom, in tudi proti Lu-cheniju, kateremu je bilo dosojeno, da dobiva berila le enkrat na teden. Vsled tega se je razsrdil Lucheni ter hotel parkrat govoriti z ravnateljem. Pri drugem pogovoru, ko je zagotovil ravnatelj, da ostane vse tako, kakor je določil, je bil napaden od Luche-nija, ki je imel neko orodje v rokah. Prihiteli so hitro stražniki, ki so izvlekli ravnatelja iz rok Luchentfevih.  Luchenija so vložili  v
temnico, odkoder/pride pred sddhljo. Obsojen bo v hudo ječo.                                   ' •    .
Volilna preosnova za mesto Dunaj. — Nižjeavstrijski dež. odbor je končal svojo nalogo sprejel je predlog o volilni preosnovi za dunajsko mesto, katera je tako prikrojena, da vsled nje ima dr. Lueger zagotovljeno večino v mestnem zastopu še za dolgo vrsto let ter ž njim kršC. socijalisti. Preosnova dobi najbrže tudi cesarsko potrjenje. — So-cijalni demokratje so radi tega že demon-strovali v številu 5000. Redarstvo šele je storilo konec demonstracijam,
Raznotero. — Nadškofom v Zadrubo imenovan najbrže dominikanec p. Jordan ZaninoviC v Spljetu. — Realčni zakon, kateri je vsprejel kranjski dež. zbor, da se imajo uvesti na realkah na Kranjskem slovenske paralelke ter se ima poučevati hrvaščina obligatno in ruščina privatno, ni dobil cesarskega potrjenjal — Položaj premogarjev je na sploh nespremenjen. Rešitve pričakujejo od drž. zbora, ali od tam pride težko, zlasti Ce upoštevamo govor ministra Giova-nellija! — Rusko finančno ministerstvo je položilo pri angleški banki v Londonu svoto 500,000 Lst. v pokritje angleško-perzijskega posojila! — V soboto so našli v praznem vagonu za premog v Sežani dva novorojena živa otroka; vlak je pripeljal iz Ljubljane.— Rezervist Kalivoda, katerega so obsodili nedavno, kakor smo poročali, radi »zde* na 18 mesecev, je znorel! Zopet jedna žrtva več na oltarju militaristiške neznosnosti, — Češki poslanec dr. Herold namerava odložiti mandat radi bolehnosti.
K naši kulturi.
(Beležke.)
Sicer bi sledeče spadalo bolj mej po-litiški del, ali uvrstil sem mej te-le beležke, Zakaj? Je pač lep prispevek k — naši kulturi.
Gosp. kapelan Jos. Lican (vidi „Prlm. List* št. 9.) je dejal na občnem aboru delavskega društva tudi to mej drugim: »Kler je duhovščina In klerikalizem bi bila torej služba duhovska, duhovski stan itd, Toda nasprotniki krščanske vere rabijo to besedo vedno le z zaničevanjem in sovraštvom erez druge stanove. Pravijo namreč, da klerikalizem pomeni gospodatvo duhovščine nad drugimi stanovi", — Dalje: »kaj je torej klerikalizem P Beseda, prazna beseda, strašilo nevednim, pesek v oči ljudstvu" ,* itd. Poslušalci — vsaj tako fiitam — so mu po takem le govoru vpili: živiol
»Novjf Život«, III. letnik str. 228. pa piše: »Klerikalec je tiran, kateri se ne boji omejevati slobodo vesti s posvetno roko, izkoriščati nabo-ženstvo (vero) za egoistiške in posvetne namene, netolerantnež, ki daje glavni pomen mrtvi črki in formi*.
In »No\tf Život* je Časopis Češkega duhovništva; urejuje ga duhovnik Karel Dostal-Lutinov, sotrudniki so mu skoro sami duhovniki. Kakšna razlika torej mej *e8kim duhovnikom in našimi Lepše in boljše definicije klerikalizma si skoro ni mogoče želeti, seveda klerikalizem je še hujši, ker poslednjo dobo — posebno pri nas — ne sega le po svobodi vesti in prepričanja, ampak po vsa-koršnji svobodi v obče! Klerikalizem se spušča v vprašanja socijalna in politiška, to je: v stvari, katere pravzaprav duhovenstva in nabo-ženstva prav nič ne brigajo. In najlepše je še to, da se vsa ta vprašanja obravnajo s stališča glasnikov cerkvenih dogem, ki ne poznajo nobenega spoštovanja do mnenja drugih, ki nimajo nobenih drugih principov kot svoj prospeh. In pri vsem tem pa pride človek tako predrzen kot je gospod kapelan Ličan in pravi: klerikalizem je prazna beseda, strašilo nevednemu ljudstvu, pesek v oči!
Da ne bo nikdo v dvomu glede moje trditve o kakovosti klerikalizma, podam takoj drastičen dokaz. »Prim. List* v isti Številki piše pod naslovom »Slovenka*: »kako smešno je, Ce pravi »Slovenka" na zadnji strani, da je namenjena, le za zrelo ženstvo! Taki Članki paC niso zreli! O tem bomo še govorili, ker prva številka kar mrgoli o brez-verstvu! Ta »Slovenko" ni vrla ampak grda 1 In take liste priporoča »Soča* itd. »Glejte! kar klerikalizmu ni po volji, pu po njem! Ne dokažejo ti gospodje ničesar, no, so pač katoliški žurnaiisli, katere karakterizuje »Čas* z dnem 2./IV. 1898. tako-le: katoliški žamalist je Človek, pravilno »podobraz židovskega šmoka«. Zlaže se, obrekuje, omadežuje čast, pri tem pa se prekrižuje: V imenu Boga očeta, sina in svetega duha. Amen.
Je-li s takimi ljudmi kako skupno življenje mogoCe? Ne in ne! Ž njimi boj do skrajnosti.                                    — — n.
Jlajeeneje.
Samo gospodje vdobfe: 1 zbirko 120 senzacijonelnih, jako interesantnih fotografij in novo zbirko preko« morskih posebncstij, imajočo 16 barvanih slik poset-ne oblike. Ti dve zbirki staneti proti naprej vposla-nim zneskom I« dve kroni (tudi v znamkah). Nadalje: 1 zbirka, obsegajoča 12 ff-Cabinet fotografij, točni naravni posnetki, stane 0 kron. Povzetje 60 vinarjev več. Najceneja razpošiljatev:
Ignac Kami, Dunaj II., JSgerstrasse 26.
V Žagi pri Bovcu
je na prodaj, ali v najem velika hiša ^m
&>L-<•   * dvemi nadstropji
in pritličjem, primernim za prodajal-nico jesNn in krčmo, s kletjo, hišico za hišnega oskrbnika, hlevom in sadnim vrtom; razun lega še gozd in mnogo travnikov.
Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na nastov; «Kupnina« na uprav-ništvo «Soče».
Mi io 311 gM. itufto K11S >r;
aeh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni hikaka nevarnost. Ponudbe pod LutMo. Oster-relcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.           i 01
Lepa priložnost
za trgovca na najlepšem prostoru v Gorici se ponuja. Dobi proti kavciji na razpolago raznovrstnega blaga z a m o ž k e obleke. — Zaslužek je lahko prav lep. Prost je vseh stroškov. Prednost imajo krojači, ki v prostem času dobe tudi delo in zaslužek. — Več pri upravništvu «S o č e».
Xarol praščiK,
pekovski mojster in sladčidar v Goriet »atKcHKnr štr3.------
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila- ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
JLeta 1881. y Gorici ustanovljena tordka
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako* vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaSke potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo
Gospodje se sprejemajo na hrano
v slovcnskej družini.
Kje, pove upravništvo.
Odda se v najem ali na prodaj
veliko  posestvo  v  Solkanu,
obsegajoče hišo jKvrtom ob cesti, dve veliki brajdi z novimi nasadi ter ob širno njivo. Hiša je na jako lepem kraju, primernem za gostilno aH trgovino.
Naslov povč-naše upravništvo.
Resna Mtaillss«
okroglo glavnico 50 tisoč kron, 6(Tlet star, krepke in prijazne zunanjosti, želi poročiti pridno ter uzorno 30-40-letno gospodično ali vdovo z doto * do 8 tisoč" kron. Le resne ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na, naslov; „Resna žcnitev" na upravništvo »Soče*.
Poštna odpraviteljica
izvežbana ter vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, išče službe. Naslov pove naše upravništvo.
a&ssssssgas
Izšel je za leto 1900.
Kažipot in koM^
z nafanjčnimi podatki vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. itd.
Vdobiva se
v .Goriški Tiskarni" A. Gabršček v Gorici.
Cena s mehko vezan 80 kr., trdo vezan fl. 1*20,              ""•lal
> iS. cl.)
tiskarno črk na perilo.
(P. cl.
V^                  Odlikovani fotografski atelier
'EuflC\  A. Jerkič,   i
Gorica, Gosposka ulica štev. 7, v hiši
..Goriške ljudske posojilnice",
edini zalagatelj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Novi, velikomestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki.
P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 15% rabat.
'*          Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani
ANTON JERKIČ.
Novoporočenci pozor!
Štejen si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici.
Anton Breščak
v Gopiei, gosposka uliea 14, blizu lekarne Glroneolljeve.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za  vsaki
•                                           stan.  Pohištvo je po najmodornojih slogih, posebno
spalne jedilne in poselne sobe so po Nemškem slogu V                          odlikovanih   črnigojovlh  delavnic  v   ulici   Ponte
\CvV^                         nuovo   in via Leoni,  katere  so lepše  in  ukusneje
VA     izdelane in ceneje od Dunajskih in BudapeStanskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema so naročilu in  izdeluje  po  izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem času.
Bogata  zaloga  podob  na  platno  in šipo z
različnimi okvirji. Belgijskn brušena ogledala vnuke
velikosti.  Različno   poliiglvo,, kakor: taoletne mizice,
različna obešala, preproge za okna i. t. d. Različne
_. t                                                  stolice iz trsja in celulojda, posebno za jedilne sobe.
cJEr^          **ra^^                        Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom
jjAp*           ^                    na izbero ter razne tapeearfte.
¦jmA  *           Vflp                               ^e^'» Jja^cro 8e ne nahajajo v uilogi,. preskr-
™           t+iSJS*                         bijo se po izberi cenikov v najkrajšem času.
^Kpr                  D*>je se  tudi na  obroke, bodisi  tedenske ali
&^^^          mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici
in parobrodih.
* v *****
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bele     Jkjm*,^     briških, dal
in črna vina    ^WSK     matlnskih in
iz vipavskih,     ^Wk         is te rs k i h
f url an sk i h,           6?           vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Naznanilo.
Podpisani dovoljujem si naznanjati gg. gostilničarjem, odjemalcem piva, ter slavnemu občinstvu iz mesta in dežele sploh, da otvorim s f. marcom t. 1. dve podružni zalogi piva in sicer:
v Gorici na Kornu na koncu ulice Asceli štev. 25
(v hiši gostilničarja J. Ciuffarina)
pod vodstvom gospoda Ferdinanda Žagar-ja
in:
na Ooričici pri „ReJ>ku"
pod vodstvom gosp. Franca Furlan-a, gostilničarja in posestnika. .V upanju, da s tem vstrežem čast. gg. odjemalcem iz. hribov ter onim iz gornje vipavske doline," ter z ozirom, da vsled povečanja in prenovljenja vrhniške pivovarne, ista izdeluje povsem izborno in dobro pivo — za kar je bila tvrdka v feku tega meseca odlikovana z častno diplomo in zlato svetinjo na rimski In bruseljski razstavi — se za blagohotna naročila toplo priporočam
Josip Rovan,
glavni zastopnik in zalagatelj prve kranjske eksportne pivovarne na p. r
T. Frčhlieh - Vrhnika
Gorica, Rabatlsče it. 18.
HUP*   Zahteva naj se popis in cenik leposlovnih in drugih knjig iz naše zaloge, kateregaip^ilj^tnofranko kamorkoli.
GORIŠKA TISKARNA" 1 GABRŠČEK V GORICI
99
Gosposka ulica št. 9.
\(dj          ^    (Ustanovljena leta 1893.)      _                         Jj**                         ^     (Ustanovljena leta 1893.)*                 (q)J
je najmoderneje urejeni  tiskarski zavod,  kjer se izgotavlja vsako najfitieje in elegantno delo v najkrajšem času po jako
kulantnih cenah, kakor:
. Bf- Brošure v vseh oblikah in jezikih v mirnih in trdnih platnicah, diplome za častne občine in drage enake prilike v najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisma in zavitke s te, cenike, društvene vspomde in vabila na karton ali papirji, peseMce najelegantneje kakovosti v škatljah z zavitki, poročna in zaročna naznanila v veliki izberi In vseh mogočih oblikah, plesne vsporede, osmrtnice iti iti
O začetku šolskega letapr,poroč^^                                        vse potrebne šolske tiskovine
v slov., Arv. in Hal. Jeziku za Goriško in hiro, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov (kuverij v razlišnih
oblikah in kakovostih.
\
Velika zaloga izgotovljenih tiskovin
za c. kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnije, notarje, šolske, cerkvene in druge urade.
V nafti založbi imamo te-le časopise:
,,Soea", celoletna naročnina stane gld. 6'60, izhaja trikrat na teden. — »Primoreo«, celoletna naročnina stane gld. P 60, izhaja vsak teden, na štirih straneh. ~- „Slovanska knjižnim", doslej je izšlo 93 snopičev najrazličneje vsebine. Na-daljno izdajanje začasno, vstavljeno. V zalogi so na razpolago se vsi snopiči z malimi izjemami.
Sillnnskft  faniffllina" 73  flllrafiffi Izl»aja >' nedoločenih rokih. I. knjiga „0 to žensk«", norele in črtice. »OdlUlISH* RIIJUHIld    Id DOraSIB      SplsaI Fr. (Jovekar, je Mia I. 18W. Stane s poštnino vred gW. MO.
Izšla je ravnokar II. knjiga ..Salonske knjižnice"; prinaša žaloigro „ffamlel,f, cena 70 kr. ~-„Rokovnjttši",
narodna igra v petih  dejanjih. Cena 40 kr. — „Sin", rodbinska drama v štirih dejanjih. Cena 60 kr.
„BBN-HUR" roman iz časov Kristusovih.
Mehko vezan gld. 1-30, trdo vezan gld. 1-65 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postaL
obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov več v zalogi. Kdor želi še imeti to knjigo, opozarjamo,
da si jo za časa omisli.
„Ruskd-siovenski slovar in slovnica"
«#             Sestavil M. M. Hostnik.
Cena mehko vezanemu gld. P30, trdo vezanemu gld. P 80, poštnina 10 kr. veš.
*
i