Za poduk in kratek čas. Sv. Blctod, apostol SlovanoA'. VIII. Po smrti sv. Metoda dobi nemškolatinska dubovščina večjega poguma tcr nasprotuje Gorazdu na vso moč. "VViching ne mirnje, dokler mu Svetopolk ne dovoli, slovens. duhovščino vso iz dežele iztirati. Da jih kakor hudodelnike poloviti, bojda okoK 200, v ječe pometati potem pa na čolnih čez Douav spraviti ter napoditi. Izgnanci so šli k sosednim Hrvatom in Bolgarom, kder so bili z veseljem vsprejeti. To je bil konec moravsko - panonskej nadškofiji pa tudi slovenskej aveti meši in slovenskej službi božjej v teh pokrajinab leta 886. - Nehvaležno, neusmiljeno ravnanje s slovansko duhovščino pa je kakor neksuo prekletstvo uplivalo na Svetopolkovo državo. Bilo je očivestno, da jo je blagoslov nebeski zapustil. Nesloga, odpadek, izdajstvo doma v zvezi z zunanjo silo so jo za vselej in v kratkem zdrobili. Sicer se je Svetopolk še hrabro in srečno branil. L. 893 je eesarja Arnnlfa potolkel in sramotno podil iz Moravske. Toda 1. 894. mora umreti. Na smrtnej postelji ležel: pokliče tri svoje sine, jim da zvezane šibe tri, da jih zlomijo. Nobeden ne more tega atoriti. Sedaj razveže kralj šibe in sinovi vsako posebič zelo lehko prekrhnejo. Na to jira reoe Svetopolk: ,,dokler bodete složni, ostanete nepremagljivi, nesložni pa poginete vsi". Žali Bog, da se sinovi tega slednjega očetovega opominjevanja niso držali. Staršemu, Mojmiru II., za<5ela sta brata Svetopolk II. in Svebog kljubovati. To je bilo tem nevarneje, ker so sedaj pritiskavali novi sovražniki, novi zavezuiki Nemcev. Cesar Arnulf je namreč uže 1. 892 bil zoper Svetopolka napomoi. pozval divje Madjare, ki so se takrat ob spodnjem Donavn in Crnem morji potepali. Svetopolk jih je sicer še iz dežele svoje zapodil. Toda 1. 895 prišli ao v večjem številu in vso Panonijo poplavili. Grozno so razsajali, vae cerkve podrli, vaai in meata požgali, veliko ljudstva poklali, ostnnke pa sebi podvrgli. Uguezdili so se za vaelej v staroslavnej Panoniji, ki sedaj zgubi to imo in postane: Madjarorazag. Kakor klin so se zagnali mej severne in južne, mej zapadne in vsbodnje Slovane! Horavako samo je še Mojmir sreono bran.il. Toda v tolikej sili zapnstijo Čehiavoje alovanake brate in se udajo Nemcem. Spitignev vojvoda skloni glavo pod nemški jarem. Še ni zadosti nasloge. Sedaj spunta se Svetopolk II. zoper hrabrega Mojmira. Grdi izdajalec pokliče Nenice, jim odpre vrata v Devin. Kmalu je alavna trdnjava razdjana iu užgana. Svetopolka pa nehvaležni Nemci zvežejo ter na Nemško pošljejo, kder nmerje. Mojmir nadaljuje boj zoper Nemce in Madjare. Res občudovanja vreden mladenič. Bil je komaj 23 let atar. Posreči ae uiu Nemcem zopet iztrgati slovanake pokrajine do Donava, kar je cesarja Arnulfa tako razžalilo, da je 1. 899 umrl. Madjari so med tem celo na Italijansko udarili in se leta 905 pomnoženi z novimi krdeli, ki ao čez Karpate hrula, s vso silo navalili nad Mojmira. Blizu Bretislave na sedanjem Vogerskem pride do zadnje odločilne bitke. Mojtnir in večina njegove vojske je ubita, Moravska uničena, država Rastislavova in Svetopolkova pokonoana. Učenci sv. Metoda, izgnani iz Moravske, vzeli so seboj avete knjige, od Cirila in Metoda spisane v staroslovenakem jeziku in z glagolitico. Klement postane na Bolgarskem škof Veležki. On izume 1. 911 nova pismena, ki so greškej azbuki bolj podobna ter jih imenujejo sv. Ciriln v časten spomin: cirilico. Te nove pisave poprimejo se s sv. evangelijem vred Bolgari, Srbi in Ruai, ogromna večina Slovanov, okolo 90 milijonov dnš. Stara glagolitica ohrani se samo še pri Hrvatih primorskih. S cirilico in glagolitico v zvezi pa je tudi staroslovenska sv. meša in bogoalužje. Kder rabijo Slovani staro pisavo, ondi je tudi sv. meša še sedaj slovanska, namreČ pri katoliškib Hrvatih škofije Senjske, pri zedinjenih Rnsih (Rusiuih) pa pri razkolnih, t. j. od papeža še ločenih Srbih, Bolgarih in Ruaih. Drugi pišemo z latinico ter imamo latinsko sv. mešo: Slovenci, Hrvati, Slovaki, Čehi in Poljaci. čeravno je torej Metodova nadskofija razpala, raztegnilo se je njegovo delo na ogromno veeino drngik Slovanov in alužilo kot podlaga slovansko-kračanskej prosveti pri njih. Po pravici častimo torej sv. Metoda kot apostola Slovanov. Kajti Slovence, Moravljane, Čehe, Poljake iu-il je tudi uatno. ostale : Hrvate, Srbe, Bolgare in Ruae pa vsaj pisineno. In prav torej delamo, da ae tega veluastnega moža hvaležno spominjamo vai Slovani letoa, ko dne 6. aprila preteče tiaoč let, odkar nam je umrl naa največji dobrotnik. Hvaležni apomiu na njega naj živi, dokler bo Slovanov kaj na aveti! Kako bo neki, ko mine zopet 1000 let? De8terniški. Sinešnica 13. Nek neveren liberalec je rekel v družbi: jaz verjamem aamo to, kar saui vidim. Nekov kmet mu odgovori: jaz pa v vašo glavo ne vidim, kakšua je od znotraj, pa vendar verjamem, da so vaši možgaui nekoliko prismojeni. ,,Hir."