o Imi Leto VI - Štev. 22 (142) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.-30. novembra 1979 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja M ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Redakcijski koordinator: Loretta Feletig Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Italijani iz Jugoslavije na obisku v naši deželi Delegaciji IS SRS indeželnega odbora Furlanije Juljiske krajine v svojim pozdravom Trstu. Stoje je predsednik dr. Vratuša med Tridnevni obisk delegacije Izvršnega sveta SR Slovenije v naši deželi utrjuje dobre sosedske odnose med Italijo in Jugoslavijo Srečanje z enotno delegacijo Slovencev v Italiji ter predstavniki kulturnih društev Beneške Slovenije Od četrtka 15. do sobote 17. novembra se je mudila na uradnem in prijateljskem obisku v deželi Furlaniji -Julijski krajini delegacija izvršnega sveta SR Slovenje, ki jo je vodil predsednik dr. Anton Vratuša. Obisk sodi v okvir izmenjav med obema deželama na najvišji ravni. Delegacija IS SRS je s tem vrnila obisk, ki ga je opravila delegacija deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine v Sloveniji decembra 1975. Delegacijo iz socialistične republike Slovenije so sestavljali, poleg predsednika Vratuše, še: podpredsednik in odgovoren za izvajanje osimskega sporazuma Jože Hujs, predsednik odbora za gospodarske stike s tujino Jernej Jan, sekretar za promet in prevoz Livij Jakomin, sekretar za znanstveno raziskavo Istok Winkler, namestnik sekretarja za sodelovanje s tujino Tone Poljšak, šef kabineta predsednika IS SRS Drago Mirošič, spremljal pa je delegacijo generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj. Delegacijo deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine pa so sestavljali predsednik Antonio Comelli, podpredsednik in odbornik za načrtovanje in proračun Sergio Coloni, odbornik za šolstvo, za kulturne dejavnosti in poklicne usposabljeno-sti Diego Carpenedo, odbor- nik za industrijo in trgovino Dario Rinaldi, odbornik za turizem in športno rekreacijo Adriano Bomben, odbornik za promet in prevoze Giovanni Cociani in šef kabineta predsednika deželnega odbora Franco Ricchetti. Delegacijo iz Slovenije so sprejeli predstavniki deželnega odbora na mejnem prehodu Fernetiči nad Trstom v četrtek 15. novembra popoldne. Gostje iz Slovenije so se najprej poklonili spominu žrtev Rižarne, nato so sledili na sedežu predsedstva Nadaljevanje na 2. stram ' DNEVI UNIJE ITALIJANOV IZ ISTRE IN Z REKE” POTRDILI POVEZOVALNO VLOGO NARODNIH MANJŠIN Sprejela sta jih predsednika Colli in Comelli - Kulturne manifestacije v Vidmu in Pordenonu Od petka 9. do nedelie 11. novembra je bilo gost dežele Furla-nije-Julijske Krajine močno zastopstvo Unije Italijianov iz Istre in z Reke. Bili so predstavniki društev, šole, umetniki, pesniki in pisatelji. Vseh je bilo približno štirideset in jih je vodil predsednik Uunije Mario Bonita. To je že tretjič, ko tržaška ljudska univerza (Università popolare), pod pokroviteljstvom deželne uprave prireja «Dneve Italijanov iz Istre in z Reke v štirih pokrajinah naše dežele. V petek 9. novembra sta jih sprejela na deželi predsednik deželnega sveta Mario Colli in predsednik deželnega odbora Antonio Comelli. Ob tej priložnosti jih je predsednik Colli pozdravil in dejal med drugim: «Na osnovi posameznih notranjih državnih ureditev je treba narodnostnim skupnostim, ki živijo izven meja svoje domovine, zagotoviti najvišjo možno zaščito in omogočiti nemoten razvoj na kulturnem, šolskem in vseh drugih področjih, v duhu osimskega sporazuma in skupne resolucije iz Opatije». S pozdravom predsednika Colija so bili uradno odprti «Dnevi Unije Italijanov iz Istre in z Reke» v naši deželi. Petkovega srečanja na sedežu deželnega sveta v Trstu, so se poleg predstavnikov dežele in Unije Italijanov iz Istre in z Reke udeležili tudi številni gostje v zastopstvu političnih forumov SR Slovenije in SR Hrvatske, generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj ter predstavniki tiska, radia in televizije. V imenu deželne uprave je goste pozdravil tudi predsednik deželnega odbora Comelli, ki je med drugim dejal: «Prepričani smo v vlogo, ki jo morajo nacionalne manjšine imeti za razvoj sodelovanja in pri spoznavanju sosednjih narodov. Ta Le "Giornate dell’Unione nel Friuli-Venezia Giulia” CULTURA E FOLKLORE DEL GRUPPO ITALIANO DELL’ISTRIA E DI FIUME Lusinghiero successo della significativa manifestazione - Ovunque un'accoglienza più che cordiale - La mostra di 26 artisti con 113 opere e la retrospettiva del prof. Venucci alla Villa Manin di Passariano - "Prima in assoluto" ael documentario sull’UllF - A Udine "L'avaro” di Drzic con il Dramma italiano - Impegnati in spettacoli nel capoluogo friulano e a Pordenone i complessi di Fiume, Rovigno, Gallesano, Capodistria, Dignano e Pola La visita di un folto gruppo degli artisti, rappresentanti politici, culturali e della scuola dell'Unione degli Italiani d'Istria e di Fiume nella nostra regione ha avuto una grande risonanza nella stampa locale e in Jugoslavia. Gli ospiti si sono dichiarati molto soddisfatti per la accoglienza avuta dalle autorità e dalla popolazione. Qui di seguito riportiamo integralmente l'articolo che riguarda le «Giornate dell'Unione nel Friuli Venezia Giulia» pubblicate sulla «Voce del Popolo» di Fiume, a firma di Irene Mestrovich, lunedì 12 novembre 1979. UDINE, 11 - E’ piuttosto difficile buttar giù queste righe sulle «Giornate»: c’è il pericolo di incorrere nel soliti luoghi comuni, e d'altra parte, di essere riduttivi nei confronti di una manifestazione del genere significativa e molto, per noi del gruppo nazionale. L'accoglienza avuta a Trieste e poi qui a Udine, è stata più che cordiale, perchè al di là dei rapporti ufficiali sono scaturiti in primo piano i contatti sul piano umano. E per evitare luoghi comuni preferiamo passare alla cronaca di questi giorni. Venerdì sera, nell'aniicc Palazzo Municipale di Udine la nostra rap presentanza è stata ricevuta dal prefetto dr. Spaziante, da Damiani in rappiesentanza del sindaco della città, da Capenello, assessore regionale. in questa sede è stato puntua-Fzzato che l’Amministrazione regionale segue con interesse l’etnia, anzi, intende muoversi con contributi di idee per cercare di coordinare il collegamento con la nazione d’origine. A nome dell'UllF la prof. Ne-lida Milani - Kruljac ha risposto: «Ci muove a comune convinzione che sulla direttrice che stiamo seguen do apriamo nuovi spazi per il superamento di ostacoli e difficoltà na turali che sempre accompagnano le opere dì ampia portata. Su questi e tanti altri motivi siamo portati ad assumere, pur nella diversità dei sistemi istituzionali, la difesa di posizioni comuni, la promozione di nuo- ve iniziative dirette ad approfondire la conoscenza reciproca, il mutuo rispetto, il conseguimento dei rapporti sempre più stretti, sempre più all’altezza di quella esigenza di cooperazione che è oggi fondamentale elemento della vita contemporanea. Il ruolo che in campo cui turale è chiamato a svolgere il nostro gruppo nazionale s'innesta prin cipalmente su quella funzione di raccordo tra la matrice culturale e linguistica che affonda in questa terra e la ricezione, il fermento, lo inserimento attivo nel tessuto sociopolitico della realtà jugoslava». Dal canto suo il prof. Rossit, del-l’UPT, ha ricordato quali sono i campi sui quali si estrinseca la collaborazione fra l'Università popolare di Trieste e il nostro Ente e le sue organizzazioni. Ne è seguita la proiezione del documentario sulla Unione, sulle sue istituzioni, una «prima in assoluto», ma che I no- ! Continua In 2« pagina) vloga se uvršča v nov koncept gledanja na manjšine, ki mora biti posredovalec med različnimi kulturami in obogatitev za ves prostor, na katerem pripadniki posameznih narodnostnih supnosti živijo. In prepričani smo, da mora prav v tem duhu delovati tudi večina, z namenom, da bi se manjšinske nacionalne skupnosti nemoteno razvijale in svobodno izpovedovale svojo kulturo in jezik. To je temeljna vizija, s katero moramo danes gledati na manjšine. Vendar se morajo tudi narodnostne skupnosti same zavedati svoje kulturne zakladnice, svoje tradicije in jezika in posamezne vlade morajo naredit vse, da bi manjšine poglobile to znanje o sebi predvsem preko šole, sredstev informacije in vseh tistih struktur, ki so bistvene za civilen razvoj neke skupnosti. Manjšine morajo imeti možnost razvijati se in delovati, seveda v tistem državnem kontekstu, kateremu pripadajo in ne smejo biti žrtve asimilacije. Prav v tem novem duhu, predvsem pa v osimskih sporazumih so dobila formalno potrditev načela o enakopravnosti med ljudmi različnih nacionalnih skupnosti. Ob tem se postavlja tudi zahteva po zagotovitvi zaščite narodnostnih skupnosti». Po teh pozdravnih besedah obeh deželnih predstavnikov je spregovoril predsednik Unije Italijanov iz Istre in z Reke Mario Bonita, ki je najprej naštel nekaj jubilejev, ki jih prav letos proslavlja italijanska narodnostna skupnost v SFRJ in nato dejal, da je stanje italijanske narodnostne skupnosti nadvse pozitivno, za kar se gre zahvaliti izvirnim prijemom, ki jih je Jugoslavija sprejela v prid manjšinam. «Italijani v SFRJ», je nadaljeval Bonita «so povsod aktivno vključeni v družbeno tkivo, kar jim daje moči, da s pomočjo vseh socialnih komponent rešujejo vprašanja, pred katerimi stojijo. Vendar je ohranjevanje in valorizacija vrednot, ki Jih v sebi nosi narodnostna skupnost, je nadaljeval Bonita, odvisna predvsem od dveh faktorjev: šolstva v materinem jeziku in prav takšnega (Nadaljevanje na 2. strani) Skupno poročilo ob koncu obiska delegacije IS SRS v naši deželi Na povabilo predsednika deželnega odbora avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine advokata dr. Antonia Comellija je bila od 15. do 17. novembra 1979 na uradnem obisku v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini delegacija izvršnega sveta skupščine SR Slovenije pod vodstvom predsednika izvršnega sveta dr. Antona Vratuše. V delegaciji so bili podpredsedniki izvršnega sveta Jože Hujs in člani izvršnega sveta: predsednik republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino Jernej Jan, predsednik republiškega komiteja za promet in zveze Liviji Jakomin, predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost dr. Iztok Winkler ter namestnik republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje Tone Poljšak in šef kabineta predsednika izvršnega sveta Drago Mirošič. V delegaciji deželnega odbora avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, ki jo je vodil predsednik dr. Antonio Comelli, so bili še podpredsednik odbora in odbornik za načrtovanje in proračun Sergio Coloni, odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti ing. Diego Carpenedo, odbornik za industrijo in trgovino Dario Rinaldi, odbornik za prevoze in promet Giovanni Cocianni ter šef kabineta predsednika deželnega odbora dr. Franco Richetti. Razgovorov se je udeležil tudi Štefan Cigoj, generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu. Med obiskom v Furlaniji-Julijski krajini je obiskala delegacija izvršnega sveta SR Slovenije deželni svet avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, kjer se je srečala s predsednikom sveta Mariom Col-lijem ter člani predsedstva in vodji političnih skupin v svetu. Obiskala je tudi vladnega komisarja v deželi dr. Maria Marrosuja. Delegacija si je ogledala nekatere pomembne industrijske objekte ter prometne povezave v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednika dr. Anton Vratuša in dr. Antonio Comelli sta se s člani delegacij udeležila otvoritve ceste, ki povezuje kamionske terminale na obeh straneh meje na Fernetičih. Delegacija izvršnega sveta skupščine SR Slovenije pa je bila poleg tega v po potresu prizadeti občini Bardo, kjer sc s finančno pomočjo Jugoslavije zgradili številna stanovanja. Predsednik dr. Anton Vratuša je obiskal tudi slovenski kulturni dom v Trstu, v Gorici pa se je sestal z enotno delegacijo Slovencev v Italiji ter se tako neposredno seznanil z dejavnostjo in problemi slovenske narodne skupnosti ter njenih organizacij v avtonomni deželi Furlaniji-Julijski Krajini. Med uradnimi razgovori sta si dr. Anton Vratuša in dr. Antonio Comelli najprej izmenjala informacije o družbenopolitičnem in ekonomskem razvoju v obeh državah ter v Socialistični republiki Sloveniji in avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini. Pri tem sta izrazila prepričanje, da se bodo pogajanja med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo ugodno zaključila. Predsednik dr. Comelli je orisal prizadevanja dežele za obnovo Furlanije ob državni podpori in za bolj uravnotežen razvoj v celoti. Poleg tega je poudaril pomen jugoslovanske pomoči potresnemu območju in globoko hvaležnost, ki jo je vzbudila med vsem prebivalstvom Furlanije-Julijske krajine. Predsednik dr. Vratuša je posebej orisal prioritete gospodarskega in drugega razvoja Slovenije ter uresničevanje neuvrščene politike Jugoslavije. Obe delegaciji sta podčrtali pomen nedavnega državnega obiska predsednika republike Italije Sandra Pertinija v Jugoslaviji. Nato sta delegaciji obravnavali sodelovanje med SR Slovenijo in avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino predvsem glede obveznosti, ki jih imata na podlagi jugoslovan-sko-ltalijanskih sporazumov iz Osima. Pri tem sta upoštevali različnost svojih pristojnosti, ki Izhajajo iz notranje ureditve. (Nadaljevanje na 2. strani) Polaganje vencev ob spomeniku padlih partizanov na pokopališču Sv. Pavla (foto G. Strazzolini) SIMONITTI SULLA RICOSTRUZIONE Občina Sovodnje in vlečnice I ritardi e le difficoltà che incontra la ricostruzione del Friuli trovano eco nelle forze politiche, le quali stanno compiendo un giro di incontri per verificare l'efficienza della maggioranza e sopratutto quella della giunta regionale. A queste voci preoccupate si sono accompagnate autorevoli critiche e rilievi anche fuori dal mondo politico. Ha dato il via l’arcivescovo di Udine, che a Roma ha messo il dito sulla piaga; la ricostruzione è ormai un fatto speculativo e si pensa più al tornaconto delle Imprese che ai terremotati ed alle loro sofferenze. Sul settimanale «La Vita Cat- BIBLIOTECA A CIVIDALE Si stanno completando le rifiniture dell’ala laterale, quella che è forse la più antica, del Palazzo Nussi, dove troverà sede definitiva la Biblioteca Civica di Cividale, importantissima i-stituzione comunale della città ducale e centro di varie iniziative culturali. Finora questa era ospitata nei locali del Ginnasio - Liceo Paolo Diacono, insufficienti allo scopo. I lavori di ristrutturazione dell’edificio, finanziati dal governo jugoslavo in base al programma di aiuti federali alle zone terremotate del Friuli, prevedevano l’adeguamento antisismico con telai e solai di irrigidimento delle strutture ed iniezioni di cemento nelle murature, il rifacimento del tetto, che è a vista su tre capriate in legno, ed illuminazione dall’alto. Si è infine provveduto all'impianto di riscaldamento e a tutte le rifiniture necessarie. Il progetto è dell'arch. Attilio Zoratti-ni ed è stato eseguito dalle maestranze specializzate della ditta BENEDIL. La Biblioteca Civica di Cividale, quando prossimamente sarà alloggiata nell'elegante palazzo in stile rinascimentale, disporrà di un ingresso indipendente, di una sala di consultazione, servizi e centrale termica al piano terra, di una sala di lettura con angolo riservato ai ragazzi al primo piano ed infine, al secondo piano, di una seconda sala di lettura e per manifestazioni culturali, riunioni e mostre. Caratteristica dell’ ambiente interno sarà appunto, la luce diffusa naturale dall'alto. Un complesso, come si vede, atto a dare una soluzione definitiva ed organica ad importanti esigenze culturali della città longobarda. tolica» l’arch. Valentino Si-monitti, sloveno, presidente dell'ordine degli architetti di Udine, torna suH’argomento: «Questi baraccati esprimono sostanzialmente un fabbisogno di case da riparare e da ricostruire: questa necessità, a tre anni dal terremoto si presenta ancora come un ammasso aforme, grezzo, che ha bisogno ancora di essere organizzato... dice Simonitti, e prosegue: Ognuno fa quello che vuole e quel che può, perchè il mercato tradizionale della domanda e offerta rimane libero, e dunque non è possibile controllarlo. Inquietudine anche nei partiti di sinistra: il PCI ha organizzato domenica 18 novembre a Gemona una manifestazione di protesta per la drammatica situazione dei 44 mila terremotati del Friuli. Skupno poročilo Nadaljevanje s 1. strani Delegaciji sta proučili dejavnost delovne skupnosti vzhodnoalpskega območja ter ugotovili pozitivno vlogo, ki jo lahko opravlja ta skupnost, ki je nastala v znatni meri s prizadevanji Slovenije in Furlanije-Julii,-ske krajine, za uresničitev skupnih interesov narodov tega predela E-vrope. Posebej sta delegaciji izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in deželnega odbora avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine proučili stanje v zvezi z izvajanjem načrtov cestnih železniških in drugih povezav, ki neposredno zanimajo obe strani. Poudarjeno je bilo, da je za razvoj prometa v tem delu Evrope potrebno čimprej dograditi avtomobilske ceste z obeh strani mejnih prehodov. S tem v zvezi sta pozitivno ocenili zaključek del na cestnem mejnem prehodu Fernetiči in pospešena dela na prehodu Vrtojba. Obe delegaciji sta pozitivno ocenili dosedanje inštrumente, ki pospešujejo obmejno gospodarsko sodelovanje (9. in 10. člen osimskih sporazumov) ter poudarili, da je treba možnosti, ki jih nudijo ti Inštrumenti, še bolj izkoristiti ter po Gorska skupnost nediških dolin ima namen odkupiti smučarske inštalacije vleč-niškega podjetja na Matajurju (Società sciovie del Matajur). To je praktično bistevni izvleček sestanka, ki so ga pred dnevi imeli predstavniki podjetja, ki ima v lasti vlečnice in upravitelji Gorske skupnosti ter občine Sovodnje. Pred časom so stranke opozicije (KPI, PSI, PSDI in neodvisni) predlagali Gorski skupnosti nekaj podbnega v zvezi s prodajo objektov. Vendar je ta želela boljših zagotovil, vsaj v takšnem obsegu, da bi se javna ustanova vključila v vodilne organizme Società sciovie, kajti le to je postajalo vse bolj požrešno na deželne prispevke. Upravitelji sovodenjske občine so se zavzemali za podrobnejšo analizo in širši razgovor o razvoju celotnega prostora, na katerem cvete turizem na Matajurju: ostala dva sogovornika pa sta se bolj ogrevala za čimprejšnjo kupčijo. Prehod lastnine pa bi morala vsekakor odobriti dežela. Kaj je bilo tokrat odločilno? Podjetje, ki upravlja žičnice in vlečnice, je močno zadolženo, čeprav je dobilo od Gorske skupnosti prispevek v višini 53 milijonov lir. Za prispevek je glasovala samo Krščanska demokracija, ne da bi za odobritev prispevka zahtevala kakšen poseben pogoj. Svoj glas so potrebi poiskati nove. Delegaciji sta tudi poudarili, da je potrebno izdelati konkretne študije glede plovne poti Soča-Sava-Donava. Preučili sta možnost vseh oblik industrijskega sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, za kar obstajajo ugodne možnosti, ki jih predvidevajo tudi osimski sporazumi. Obe delegaciji sta razpravljali tudi o ribolovu v Tržaškem zalivu. To vprašanje naj bi za daljše odbodje uredili z bilateralno pogodbo v okviru sporazumov o obmejnem sodelovanju. Delegacija avtonomne dežele FJK je izrazila željo, da bi bilo sedanje stanje podaljšano po izteku tega leta, kar je delegacija izvršnega sveta Slovenije vzela na znanje s pripombo, da bo o tem obvestila republiške organe. Delegaciji sta se seznanili s pobudami, ki so jih dale pristaniške uprave za sodelovanje in specializacijo med lukami severnega Jadrana ter še posebej med Koprom in Trstom. Obe delegaciji sta soglašali, da so potrebne skupne pobude za varstvo okolja v alpskem območju, na Krasu ter za zaščito Jadrana. Izrazili sta pripravljenost, da se ustanovi skupna strokovna komisija, ki naj prouči usklajeno zaščito okolja ob meji in možnosti za prehod oseb oddali tudi nekateri predstavniki KD, ki so sami člani podjejta, Pred odobritvijo prispevka pa se KD sploh ni pozanimala, s kakšnim uspehom podjetje posluje. Dolgovi so narasli na okrog 50 milijonov lir in ta dolg naj bi skušali zdaj nekateri «podružbiti» to se pravi: zvreči ga na javne ustanove. Za župana in upravitelje občine Sovodnje pa je Matajur važen in pomemben predvsem v socialnem smislu, najbolj pa upoštevajo njegove ekonomske plati ter kakšne razvojne možnosti kot turistični predel, kjer bi lahko našlo delovno mesto mnogo domačinov. Zato, ko bodo smučarski objekti prešli v javno last, naj bi jih upravljali v kooperaciji. Na sestanku je prevladoval vtis, da želijo nekateri ovrednotiti objekte samo za določen letni čas, medtem ko je župan Zuanella vztrajal, da je potrebno misliti na njihovo izkoriščanje tako, da bo mogoče zopet pridobiti in oživiti opuščene hiše in stanovanja v bližini turističnih objektov. Srečanje z enotno delegacijo (Nadaljevanje s 1. strani) deželnega odbora uradni pogovori, v petek 16. novembra pa je sprejel delegacijo iz Slovenije vladni komisar Marrosu. Nato so si člani delegacije ogledali tovarno Velikih motorjev (Grandi motori) v Trstu, obiskali so Slovenski kulturni dom in se srečali s predstavniki deželnega sveta, nakar so odpotovali v Gorico, kjer so si ogledali gradbišča avtoporta pri Standrežu in se srečali s predstavniki enotne delegacije Slovencev v Italiji, kjer so bili seznanjeni o sedanjem položaju naše narodne skupnosti. V soboto je delegacija IS SR Slovenije odpotovala najprej v Pordenon, nato pa v videmsko pokrajino, kjer si je ogledala hiše, ki so bile po potresu zgrajene v občini Bardo s finančno pomočjo Slovenije in Juogoslavije. V vasi. Ter, kjer je delegacjo pozdravil predsednik Gorske skupnosti Sergio Sinicco, je predsednik Vratuša s svojimi sodelavci sprejel tudi predstavnike društev Bene ške Slovenije, kateri so mu tudi preko nekaterih kmetijskih prehodov v turistične namene. Delegaciji izvršnega sveta Slovenije in deželnega odbora FJK sta se seznanili s položajem slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini in italijanske narodnosti v Sloveniji. Poudarili sta že večkrat izraženo pripravljenost, da v duhu osimskih sporazumov in v okviru ustavnih ureditev obeh držav, v sodelovanju s predstavniki manjšin, uresničujeta politiko in izvajata učinkovite ukrepe za njihov vsestranski svoboden razvoj kot skupnosti. Na zaključku obiska sta delegaciji skupno ugotovili, da so bili razgovori v prijateljskem vzdušju in ob polnem medsebojnem razumevanju ter ocenili, da bodo služili nadaljnji poglobitvi medsebojnega vsestranskega sodelovanja, za katero se bosta zavzemali, da bo čimbolj konkretno. Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. Anton Vratuša je povabil predsednika deželnega odbora avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine dr, Antonia Comel-lija, da z delegacijo deželnega odbora obišče SR Slovenijo. Predsednik dr. Comelli je povabilo z zadovoljstvom sprejel. Datum obiska bo sporazumno določen kasneje. Trst, 17. novembra 1979. obrazložili sedanje stanje beneških Slovencev. V imenu naših društev so govorili: dr. Ferruccio Clavo-ra, Enzo Lettig (v pristni re-zijanščini), župnik Mario Ga-riup iz Kanalske doline, naš odgovorni urednik Izidor Predan ter predsednik T.O. SKGZ prof. Viljem Cerno, ki je goste pozdravil tudi kot izvoljeni predstavnik v občini Bardo. Obisk se je zaključil z objavo skupnega dokumenta na sedežu predsedstva deželnega odbora (ki ga posebej objavljamo) in z otvoritvijo novega cestnega odseka na mejnem prehodu pri Fernetičih nad Trstom, ki povezuje tovorno postajališče na obeh strani meje. Rezultati obiska so zadovoljili obe strani. Razgovori o vseh problemih so se razvijali v prisrčnem, prijateljskem in osimskem vzdušju. Utrjujejo prijateljske odnose med sosednjima deželama in odpirajo vsestranske možnosti za nadaljno sodelovanje. Predstavniki kulturnih društev Beneške Slovenije pa izražamo svoje zadovoljstvo, da smo se mogli srečati in predočiti delegaciji IS SR Slovenije naše težnje, želje in skrbi za bodoči razvoj naše narodnostne skupnosti, predsedniku Vratuši pa smo hvaležni za njegove spodbudne besede. Dnevi Unije Italijanov .... INadaljevanje s 1. strani) tiska, oziroma virov informacije ter od kontinuiranih stikov z matično domovino. Od tu tudi volja in želja, da bi stalno gojili take stike, prirejali srečanja in se konfrontiraii s kulturnimi tokovi v Italiji pa tudi z demokratičnimi organizacijami, s katerimi smo vedno pripravljeni na dialog. Vendar je za razpravo tega tipa nujen pogoj, da se spoštuje absolutno svobodo misli in izbir, ki seveda izhajajo iz politične linije naše nove domovine, socialistične in neuvrščene Jugoslavije». «V tem smislu», je zaključil svoj poseg predsednik Unije Italijanov iz Istre in z Reke Mario Bonita, «hočemo vedno tesnejših stikov z matico, kar smo predočili tudi italijanskemu predsedniku republike Pertiniju ob nedavnem obisku v Jugoslaviji. In prav ta obisk bo gotovo pripomogel, da se bodo prijateljske vezi med obema državama še utrdile in s tem bodo postavljeni pogoji za hitrejšo rešitev vseh vprašanj naše manjšine in slovenske narodnostne skupnosti v Italiji». Predsednik tržaške ljudske univerze Rossi Sabatini pa je med drugim dejal, da srečanje dokazuje zanimanje deželnih oblasti za pripadnike italijanske manjšine v Istri in na Reki v skladu z dosedanjimi pobudami in sprejetimi zakoni. «Obenem, je nadaljeval Sabatini, srečanje dokazuje dosledno poglabljanje vezi med Italijani z obeh strani meje». Prvi dan «Dnevov Unije Italijanov iz Istre in z Reke» se je končal v Vidmu s predvajanem dokumentarnega filma o življenju italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji s simboličnim naslovom. «Zrno pe-skamost». V soboto 11. novembra pa so v Villi Manin, v Passarianu odprli razstavo italijanskih umetnikov iz Istre in z Reke. Na razstavi, ki bo odprta do 30. novembra, sodeluje 26 umetnikov s 113 deli. Razstavo je uradno odprl deželni odbornik Mizzau, ki je najprej pozdravil prisotne predstavnike oblasti, Unije Italijanov iz Istre in z Reke ter umetnike same in pri tem poudaril pomen, ki ga dežela pripisuje tej manifestaciji, saj ni naključje, da je razstava prav v Villi Manin, kjer je čuvana kulturna zakladnica naše dežele in kjer je Napoleon podpisal sporazum z Avstrijo, s katerim je bilo konec beneške Republike. Mizzau je ob tem naglasil tudi delež, ki ga imajo umetniki pri utrjevanju prijateljskih vezi med obmejnimi kraji in ne nazadnje pri utrjevanju prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, ki imata že danes najbolj odprto mejo na svetu. Sledil je pozdrav predsednika društva pesnikov in umetnikov z Reke, prof. Antonija Pellizzerja, ki je naglasil, da je kultura most, ki mora združevati ljudi istega jezika, pa čeprav jih ločijo državne meje. Prav preko umetnosti italijanske narodne skupnosti v SFRJ poglablja znanje in vednost o svoji koloka-ciji. Prof. Gioseffi je v imenu prireditelja celotnega srečanja, Ljudske univerze iz Trsta podal nekaj misli v zvezi z razstavo samo, nakar je bil pod vodstvom Sercia Molesia na vrsti ogled posameznih razsta-vljalcev. Po ogledu razstave je sledilo kosilo. na katerim so si izmenjali zdravice Predsednik deželnega sveta Colli, predsednik skupščine re-ških občin Radomir Antonelič in predsednik Unije Italijanov iz Istre in z Reke Mario Bonita. V Vidmu je italijansko gledališče iz Istre in z Reke uprizorilo komedijo «Skopuh» Marina Držiča. Z nastopom folklornih skupin in pevskih zborov z Reke, iz Rovinja in Galežane v Vidmu in tistih in Kopra, Vodnjana in Pulja v Pordenonu, so se zaključili letošnji «Dnevi Unije Italijanov iz Istre in z Reke», ki so bili nadvse važni in zanimivi, tako za goste, kakor za gostitelje. Cultura e folklore Continuazione dalia 1a pag. stri connazionali avranno modo di vedere nelle rispettive Comunità i prossimi mesi. Se le «Giornate» - come è negli intenti - offrono un quadro di insieme della nostra specifica attività, la mostra (la seconda in ordine cronologico) dei pittori connazionali è stimolante per gli artisti ( che così hanno avuto l'occasione di presentarsi ad un pubblico che non li conosce in una bellissima cornice qual è la nota Villa Manin di Pas-sariano) e per i visitatori. Questi ultimi infatti hanno la possibilità di passare in rassegna quadri che, eterogenei finché si vuole, testimoniano appunto, ai di là dei loro valore prettamente artistico, un'opera, un impegno dei singoli -oltre che delle Comunità in cui sono attivi - nell’arricchimento di un patrimonio culturale, sociale, nella realtà in cui vivono. A Villa Manini - di cui mi limito a dire, se avete l'occasione visitatela - espongono 26 artisti con ben 113 opere che, stando a quanto è stato sottolineato da Antonio Pellizzer «sono un'ulteriore conferma della vitalità creativa e spirituale dell'etnia e anche del clima di rinnovata fiducia nel potenziale culturale, non ancora del tutto spiegato nella sua funzione di ponte e di messaggio di una realtà umana e sociale diversa e per molti aspetti stimolante». Il prof. Decio Gioseffi, che ha presieduto il gruppo che ha selezionato i quadri esposti, ha aggiunto che la mostra ha un valore notevole come presentazione di un gruppo di pittori «che resistono pure alia misura grande qual’è Villa Manin». Nell’ambito di codesta rassegna va rilevata la retrospettiva sul prof. Romolo Venucci, di cui, ancora una volta è stata risaltata la statura di artista e la sua opera soprattutto tra i giovani, suoi alunni, oggi qui presenti. I professionisti, in questo caso gli attori del Dramma Italiano, hanno allestito, come annunciato, «L’avaro» di Držič, in una sala capiente che purtroppo pareva inghiottire i presenti. La loro eseguità sarà dovuta alla nota riservatezza friulana? Dopo la parentesi ufficiale degli incontri al vertice, della presentazione degli artisti ed attori, oggi domenica, è stata la volta dei complessi artistico-culturali della Comunità. A Udine si sono esibiti, presentati da Elvia Malusà, il coro ma schile di Fiume con otto canzoni popolari e non poteva mancare il pezzo forte «Joška la rossa»; quello femminile con tre brani e insieme i due cori un motivo accettato di buon grado dal pubblico, «Fuarce Friul». Gallesano e Rovigno hanno offerto quanto di meglio potevano: ovvero tradizioni, usi, costumi. Il numero del primo, «La portada de maio», il secondo «La popolana del mare». Il progetto - anche attuato - di presentare a Pordenone, contemporaneamente allo spettacolo udinese, i gruppi di Capodistria, Dignano e Pola è stato positivo nel voler ramificare un po' questa nostra presenza, per noi gente di penna (si fa per dire perchè non c'erano macchine da scrivere) ha rappresentato un grosso inconveniente. Sulla validità dei cori e gruppi folkioristicì si è scritto e parlato a più riprese ed è stata confermata anche oggi. Il coro di Capodistria ha inserito nel suo programma di dieci canzoni un brano di queste genti «L'emigrant». Dignano ha attinto al suo patrimonio artistico con canti e danze mentre hanno chiuso in bellezza i cori maschile e femminile poi riuniti, con il loro programma. Lo spettacolo è stato presentato da Bruna Alessio - Zivko dello Studio televisivo di Capodistria. Irene Mestrovich Il capocantiere della Benedii «Tinetto» controlla il cantiere della Biblioteca di Cividale. Delovodja podjetja Benedii kontrolira delo pri čedadski knjižnici Redattori - Redakcijski odbor: Ferruccio C lavora Ado Cortt Luciano Feletig EMIGRANT SECONDA EDIZIONE SECONDA EDIZIONE CORRIERE D G.A. 6900 Lugano, lunedi 15 ottobra 1979 8 IMBAVO--------------------------------------- Fondala nel Ticino nna «ezionc dell’awociazionc emigranti Quotidiano indipendente deila Svlznra italiana con topplemaiila «Tlieradlo 7> Anno LXXXVIH • N. 236 ’ cosr„ in 27^ La minoranza slovena in Italia (120 htr^LJelp,.^. chiede di essere riconosciuta com^T^i '° «CO«.. «e, VA O/l , c«vV*T*n Se^^-r/C/n - Ven^GiuUa 15 ottobr» AS79.M- «OAZION'-- ^ /V B.(«nzon« ^ 0» 2b47**-^£