Št. 17.
V (lorici, v soboto <ine 28. f«*hnnarja  190*1.
Letnik V.
l/.liaja  V-. i               Tt'k   in solmto >>\>
II. in i pri'ilpoU i n- /:i nifslo li'i ill. ."» ur i
|i |i /..i (lf/.t'!i> Ako |);i<lt> n;i !;i tlnrva
|ir;i/li ik i.'.'nlr il:ui prt'J oh (i /vrcvr. Stain4
In> piišti [ii't'jt'iii.'ui all v (iiiiici na iluiu
|mišiI|,iii ci'loli'liM) H \ . |M)||t>|ii(i i K hi
<v«*l I't I «'I II tt   2 K.   I']imI;i |;i M' v  (iori'M   V  to
hakarii.'in Sc li vv ;ir/.   v  Šolskih  ulifati.
.1 t- i le rs i 11   v   Ntinskili  ulirali   in   I-1'
Ii a n na  Vrnlij«1 vein  tckalistiu I»"' Hvin
GORICA
I r ••<lni»»\ ii  ii   ii|»rn\ nisi \ i>   ¦*••
;.a   \<-     :   •
I insist' !¦• i    -                           u[¦«•(ini»I v<>
"j.'|;im'  ii.  11:ii• »• -1, r ..  i i   .  :   njiraviiištvo
I     »sionci«.   Oi»|a-i   >»•   rannujo   po pHit-
i    vrstali  in  .•>)( »T .ii.h sr tiakajo  1  '\r:tt  pi
1     1'J   v:11 .   "2-krat    pu   111   vim     ,. hi r    .
',    h    viii.   Akn   v   vriH;r:i:   :>»:ij.i    r;i>' .
liiji»  v  [mi   , ¦<:    ¦ :m.
(ZJütranJf l/.<laiij».)
Izilujatolj in odgovorni urednik Josip Marušič.
Ti-ku  „Narodna tisl;arna" ¦»¦¦Ijov. J. Maniac
fast ilr, fte pred |f uliii.
(KcllH'IM
Porocilu o toj jire/.animivi kazenski
obravnavi, katero smo kolikor mogoče
točno prioluiili v svojem listu. naj do-
damo še svojo sod bo o deistvu, da se je
v eisto slovenski spornosti vrs.'u obrav-
iiHva v italijanskem jeziku.
Gospod dr. R oj i c je že tnkrnt, ko
j»! imela stvar prvič na obravnavo priti,
VMC storil, kar so je dalo Htoriti,
da bi si bil zagotovil slovenskegn /.ago-
vornika A v Gorici in v Trstu je Hainan
trkal na duri slovenskih odvelnikov; lu
in lain je, kakor je že v predzadnji Ste-
vilki nmonila „Gorica", obvladal slovenske
odvelnike tak pravni Out, da ni botel
nobeden sprejeti zagovorniiUvu In to ni
prvi slud'y..j, da so slovenski odvetniki v
Gorici v spornih zadevah, ki so se izci-
mile iz slrankarskega boja, odklonili za-
govoruištvo znanim po.štenjakom, sarno
ker so He bali zamere pri nicmrolni
stranki in dosledne škode na lastnem žepu.
Zato moramo res iskreno želeti, da
ae čimbrže naseli v Gorici dober naroden
odvetnik, kateri bode v polni zavesti svnje
neodvisnosti opravljal svoj vzvišeni posel,
ne da bi se dal motiti po naklonjenosti
ali zameri strank in po bratomornem
boju, ki so ga v našo največjo škodo
zanetili med Slovence brezvestni koristo-
lovci. —
Kakor je znano, se je bilo vendar
posreeilo, da je dr. Rojic dobil za prvo
obravnavo, ki se je vršila 2. julija I. 1,
slovanskega odvetnika v osebi g. d.ra
Zuccona v oddaljenem P u 1 j u ; a znano
je tudi, da je tožitelj dr. Turn a, pred-
sednik „narodno-napredne" stranke, slo-
venski deželni poslanec itd. kot zvest
varuh narodnih svetinj, pri takratni obrav-
navi odklonil 6 slovenskih porotnikov —
ker — kakor se je zaničljivo izrazil proti
zatoženčevemu odvetniku, ni maral, d a
biaodili ljudje, ki znajo k o-
majbrati in pisati. S tern je dr.
Tnma in ne dr. Rojic onemogočil
ne samo sestavo čisto slovenske porotne
klopi, ampak sploh vršitev porome obrav-
nave, ker niso bili pripravljeni potrebni
prevodi za italijansko obravnavo,
katerej se prav po dr. Tumovi krivdi
ni bilo mogoče ogniti.
Z ozirom na to taktiko svojega na-
sprotnika moral se je dr. Rojic pripraviti
za novo obravnavo. Povabil je zopet svo-
jega prejänjega zagovornika, naj ga pride
zastopat iz daljnega Pulja; a odgovor je
obsegal take pogoje, ki so jasneje govo-
«•iliod najodločnejše odklonitve. Dr. Kojic
je takoj vedel, koliko je ura bila, ter je
pnljskemu odvetniku odgovoril z mclkom.
„Un bel tacere non fu mai scritto". Obo-
rožil se je sam z orožjem resnice in pra-
vice, pritegnil k obravnavi goriskega od-
vetnika g dr. Kaimonda Luzzatta — ter
se z moškiin pogumom postavil pred po-
rotnike, katerim je jasno in verodostojno,
°prt na veljavna dokazila, povedal in
razložil vse, česar je trebalo v svojo
obrambo proti zatožbi dr. Tume.
Dr. Hojie se je do zdaj v svojem
javnenVdelovanju še vnikdar pokazal pra-
vim, zavednim n.arodnjakom; — on bi
bil tudi tu, ko je älo za obrambo njcgove
časti, njegovega politienega poštenja, prav
gotovo najrajše v svojem jeziku govoril
in bi se ne bil nikdar odmaknil od tegt>.,
da l>i ne l.ilo šlo ravno za to za kar
je älo — za njegovo d-ant in poätenje. A
v daneni položaju, ko je sedelo na po-
totni klopi med dvanajstimi -- šest mo2.
kateri so razurneli samo italijan.seino,
dočim so vsi slovenski porotniki več ali j
manj tudi razumeli ta jezik in ko je i
slo ravno za obrarabo najdrHžega
b i se r a vsakega pravega moid, ni mogwl
drugače, nego poslužiti se v svojo obrambo
je/.ika, ki so ga v.si razumeli. In govoril
jo, kakor je mogel, a tako, da so ga po-
rotniki in ponluSalci popolnoma, da, bolje
razumeli, kakor je bilo ljubo       dr. Tumi.
Kdor jo sliäal ali poznejo v ..Gorici' ,
cital dr Hojčev zagovor, naredil si je
lahko svojo sodbo. Mi danes ne moremo
o tern tlalje govoriti, ker je dr. Tuma
proti skle{»u sodnega dvora, po katerem
se j<i zato/.l)a zavrnila kot zastarela, vložil
tožbo ni(':nosli in torej ni izkljucenu, da
pride ta zaileva ^e enkrat pred porotnike, '
kar l)i bilo prav za prav v prilog 4:tvari
želeti. a to moremo zatrdiii, da je
bila ta kazenska obravnava dobrodejna,
nase politično ozračje razkužujoča ne- '
vihta. Kazkrila narn je dr Tumo taee^a.
kakoräen je kot človek. bivši učitelj in
uradnik in kot sedanji poslanec, odvetnik
in voditelj „narodno-napredne'' stranke.
Vsakdo vidi in ve zdaj lahko, če ni du-
ševno popolnoma slep in gluh, kako mu
je soditi o njetjovi osebi in o njegovem
delovanju.                                                      l
In v tern ravno tiči velika, da, ne-
precenljiva vrednost porotne obravnave
z dne 11. februvarja 190H.
\r-akdo, komur je blagor sloven-
skega ljudstva na srcu, mora biti dr.
Rojicu hvaležen, da se ni da! upogniti
niti prestra^iti po velikanskih ovirah, ki
so se mu stavile od mnogih strani, ampak
da je vstrajal kot jeklen, neomadeževan
značaj v borbi za svojo cast in poštenje
Da, vštevati mi: moramo v posebno,
neoporecno zaslugo, da je slednjič r a z-
k r i n k a I dr. Tumo.
j         Na vroeih tleh.
:                                                                                                             i
Kadar  se  vzbudijo   s'le  ognjenika, !
tedaj jih ne vzdrži nobena moč, marveč
udarijo na dan   in   pokončajo   vsf»,   kar
dosežejo s  svojimi   gorečimi   rokami . . . !
;           Ta primera velja o sedanjih dogod-
kih na Balkanu, odnosno   v   Macedoniji.
|           V dneh potovanja ruskega ministra
| groin LamsdorlTa na Balkan in v Ar-
i strijo je bil svet še nekako napolnjen
! nade, da mogočni Avstrija in Rusija
, preprečita usodepolne dogodke ter za-
jedno omogočita nrejene odnošaje za
macedonsko rajo. Posebno prebivalstvo
Macedonije je z zaupanjem zrlo k obema
zaščitnicama, dasi je — in umestno je,
da to danes povdarjamo — to prebival-
stvo po svojih zastopnikih bilo dokaj
vznemirjeno vsled hladnega in skoro pre-
zirljivega zadržanja Lamsdorllovega na-
sproti voditeljem macedonske stvari.
Vzlasti ko se je izvedelo, da nameravata
obe državi nastopiti energiöno pri
porti za uvedbo človekoljubnih reform v
Macedoniji, zavladalo je med ustaši upa-
nje, da bode dosežen nameravani cilj
brez prelivanja krvi. Kajti ni-
jedna krščanska duäa v tej pokrajini
gotovo ne ljubi orožja in ran, in se pr-
vega poslužuje le v največji sili. Ker je
ta sila prikipela do vrhunca, zato se je
tudi ogorčenje in volja za samoobrano
tega ljudstva vzdignilo z ono elementarno
močjo, katere ni več mogoče -:adržati,
ako stopi iz svojih slrug. In baš ta or-
kan   narodne   nevolje    v   Macedoniji  je
vzkipel zdaj s podvojeno silo, ko *e je
h kratu zacu!o, da vsebina avstro ruskih
zahtev pri porti ni ona. kakoršna se je
naglašala iz početka, marveč da je taka,
da se ji Turčija ne le ne protivi, marveč
so ji tudi lahko — smeje. V teh relor-
i.'inih naertih predloženih porti dn° 20.
t. m. se mej drugim zagotavlja porti, da
Turcija ne bode imela nobenega uzroka
opirati se im rev()luoijonarno gibanje v
Macedoniji in tudi ne na druge odnošije, ki
bi jej mot/li dati povod, da ne vzprejme
načrtov. /e to naglasanje na račun rnti-
cedonskega prcl>ivahtva v kritičnem tre-
nutku, lo turäki valiji na svojo roko vo-
dijo privo Hiesarsko klanje v vaseh Ma-
cedonije, je osupnilo macedonske odbore:
he bolj pa je presenelilo i>ite dejstvo.
da v retorinnib načrtilt nikjer ni zahteve
po rttzoroženju najnevarnej^ih Hemeiitov
t. j.  Albanccv.
Dejstvo, dn sttt AvstnjH in llusija
tako odnehah Turčiji. je napoluilo ne-
srečno ljudstvo s surnnjo. da za vsem
tem tiči neki drugi taktor. In res, izve-
dt;io se jc. da sla Avstrija in Husija v
toliko spremenili svojo taktiko, da ne
nastopata vec- samnstojnc', marv<v le kot
isvrsevalki želj in zahtev vseti vele-
vlasli. ki so podpuale berolinsko po-
godbo.
Vsled te spremembe so se stvari
na Balkanu h kratu drugače zasukale.
Macedonski odbori so pomnožili svojo
delavnost in predno napoči pomlad, je
pričakovati najhujših stvari.
Velevlasti so hotele preprečiti pre-
livanje krvi in udušiti gibanje ?. lepimi
besedami, dočim se Turčija še nadalje
oborožuje in pošilja vojake na mejo ;
— ali baa to vedenje velevlasti je do-
vedlo macedonsko ljudstvo do prepriča-
nja, da je hočeta Rusija in Avstrija pre-
pustiti brez pomoči svoji usodi. Zato je
sklenilo samostojno nastopiti ter zmagati
ali pa umreti, -as tem gotovo prisiliti
velevlasti, da bodo morale storiti to,
čemur so se hotele izogniti.
Bolgarski politiki so se celo opri-
jeli mnenja, da Rusija vodi nasproti Bol-
gariji neiepo in neiskreno politiko in
mislijo. da Rusija hoče celo Bolgarijo
spraviti v vojno s Turčijo, na to da dela
ne samo v Carigradu, marveč tudi v So-
tiji. Zato da je vojna neizogibna, Rusija
pa da hoče v odločilnem trenotku nasto-
piti kot posredovalec in rešitelj Bolga-
rije, ali tedaj bi ne bilo več samostojne
Bolgarije, ker bi postala avtonomna
rusk a pokrajina. Mnenje je, da hoče
Rasija porabiti prvo priliko, da zasede
luki Varna in Burgas
To se smatra aa tajne vzroke temu,
da se je ruska balkunska politika spre-
m e n i 1 a. Iz te zadrege vidijo bolgarski
politiki samo jeden izhod, namreč : h i-
tro se pripraviti za boj. Vta
namen zamore vlada razpolagati s tiO
milijonov srankov, ki so vloženi v narodni
in poljedelski banki. Vlada da mora pod-
vzeti vse korake, d\ si Bolgarija pomaga
sama in ne da prilike Rusiji, da postane
njena „nesebična" rešiteljica. Potem bi
morala Bolgarska spremeniti svojo vnanjo
politiko, pa če treba v sporazumu s
Turčijo, katera bi se s tem rada zado-
voljila. Ko bi Bolgarija postala vazalna
država Rusije, potem bi bilo hitro konec
turäkega gospodstva v Evropi.
Tako mnonje vlada -- po dunajski
„Information" - med bolgarskimi poli-
tiki, katerim na čeln stoji knez sam Vse
drugega mnenja pa je  ljudstvo   samo in
has ta [joložaj dela knezu velike nepri-
jetnusti   -— Pa  tuili   Srbija   se           tako
ve povedati „Information" pripravlja
na l>oj. Vlada jf1 naročila v nvstrijskih
tovarnah pod jarnntvoiri budipeštanske
nacijnnjtln^ hank*' veliko množino voj-
nega matorijala. >rbija si je s tern na
prtila zopet velik   državni   dokr.   ker   je
; prifliljena. da plača   naroč»*ne   pu-ke   in
J drutf malcrijal za U) .1 j .'•() ml sto c e z
pravo  vrednost
I           Glaaovi  o  razmerali v Macedoniji sc
glase Oedalje resneje. Francozko in an-
t;ležko novinstvo izraža mnenje. da sc
bližajo  nevarni  politični dogodki  na l>al
| kanu. Ti listi  trdijo. dn   oni. ki   so   pod-
učeni o  razmerah  na lieu mi'sla.  nikak^r
i
! ne verujfjo  v  kak  uspeh   retorm    in  av
i  tonomije
!           Tudi je  tt'2kn  vrrjeli.   d:i    t»i    porta
! z lepa puslila Macednnijo iz kreinpti-'V .
da hi pa moglo biti bolje tudi nku tu
stiila pokrajina pod upravo kake Jr11j¦ *
velevlasti, toda t'> :¦' i^lutnko težko ver-
jeti ob tako me^anem prehivalstvn pi»
narodnostih. kakor \e ta Maredonija Ti
lisli  mislijo. da  mir  v   MarOiloniii   /.amo-
' reta nari'dili le H >lvfarii;h in ^rbii« s
ponuujo llusije.
\z vse<:a te^ra je razvidno. 'la so
, Balkan vroia t 1 a ter da bi se ta zem-
! Ija v političnem oziru tudi lahko nazi-
! vala — vulkan. Ako pa se elovek v vse
to u g 1 o b i. pa pride do prav /.animivih
, zakljuukov.
i           Rusija je namreč že davno sprevi-
dela. da se male balkanske državice ne
morejo za stalno vzdržati same kot prave
slovanske države, ker, ako so tudi
otete izpod tursketja jarma pa je v
: nevarnosti njih samostojnost pred dru-
gimi sovražniki. Zaradi tega je namen
Rusije, da v/.ame pod svojo zaščito vse
te države in to še zaradi tega, da se ne
izgubi na Vztoku slovanski upii>. To
spremembo hoče Rasija izvesti, pa če se
na glavo postavijo oni politiki, ki imajo
svoje zavetje v ,.lnformation" in drugih
takih glasilih, politiki, ki hujskajo na
..neodvisnost" Bolgarije, Srbije itd. pod
kako nernsko ali madjarsko patronanco
Posebno značilno je vedenje onih bol-
garskih politikov. kateri bi naposled rajži,
da se ostane turska strahovlada v ev-
ropsko-tui'skih pokrajinah, nego pa da bi
postala Bolgarija od Rusije odvisna dr-
žava, zavarovana tako proti Turciji ka-
kor tudi proti izvestnim evropskim kul-
turonoscem. Da iNemec Koburžan želi
ostati samostojen vladar Bolgarije in še
nadalje delati na škodo slovanskega pre-
bivalstva za - nemško stvar v B !ga-
riji, a da bi naposled postal tudi rad
kralj Zjedinjene Bolgarije — vse to je
lahko verjeti njegovim politikom. Resnica
pa je zopet, da se je Rusija naveličala
dajati denarno potuho zapravljivcetn v
izmolzeni kneževini, ter da hoče storiti
jedenkrat „Cisti račun".
Ako bi pa konečno šlo po želji
bujskačev iz Berolina in Budimpešte, bi
se Holgarija in Srbija danes obrnili proti
svoji resiteljici Rusiji in ne proti Turčiji.
Ako se upošteva vse to. potem pa se
j skoro ni čuditi, da se je spremenila po-
litika Rusije na   vročih   balkanskih   tleh.
Shod na Libušnjem.
V nedeljo 22. t. m. je priredilo
„Slovensko katoliäko politiOno in gospo-
darsko društvo za kobariäki okraj'1 shod
na Libušnjem. Shodu je predsedoval dru-
Atveni odbornik, g. Auton Bajt iz Selc.
Drustveni predsednik in deželni po-
slanee, g. Ivan L a p a n j a, je zbranim
zborovaleem v prav poljudni besedi raz-
lo2.iL sestavo dezelnega zbora ter opisal
stranke, ki zastopajo v njem svoje po-
sebne koristi Omenjal je posebno delo-
vanja slovenske kat. narodne stranke, ki
stoji pod umnim vodatvom prezaslužne^a
$. dr Antona Gregori-ica ^/ivio-klioi.)
Žalostno je, pravi govornik. da v dosego
ljudskih kori^tij poslancem kat. narodne
rftranke ne otežkočuje stalisča toliko itn-
lijanskH stranku, kakor neki gotovi slo-
venski poslanec. ^Klid: „Preč 1 njim '"
,. so je tir-1i. ki ni hotel Bovehnom dati
mlekaija'11   ,.1'uma!"'
G. poslanee je na to oponmil poil-
pore. ki so jo po dr. Gregorčirevem in
njegovem prizadevanju dobili Libuienjii.
liovorii je o /avarovalci za govejo živino,
katero bo dežela sama \ie\a v svojo
oskrb, priporocal je samostojno /vezo
mlekarskih /.adrug kobsriškeija okraja in
pokazal na koristi take zveze, pojasnil
je ustanovo deželne hipotečne bnnke in
povdaril nje velik gospodarski pomen za
ljudstvo. Z ozirom na Vrsno, kj«r nimajo
učitelja, je g. poslanec pojasnil tudi de-
2elni solski zakon glede samostojneKa na-
sUvljanja uOiteljev in učiteljic. S\roj poučni
politično-ijospodarski govor je končal z
zatrdilom. da se bodo poslanci kat. narodne
stranke vedno potegovali za koristi za-
pužčenega kmeta.
Burno pritrjevauje med govororn in
živio-klici ob zaključku so bili izraz za-
hvale govorniku za njegov trud in pouk.
Sledilo je nato od g. poslanca še
porocilo o delovanju cestnega odbora,
knkoršno se razvija po celem okraju, in
eegar dobrote izdatno cutijo tudi Libu-
senjci, dasi nimajo v tern zaztopu nobe-
nega nioža. Gestni odbor ho^e po svojih
niočeh vedno zadostiti potrebam celega
okraja.
Potem, ko je g. poslanec dal pojas-
nila n.a razne interpelacije, je druätveni
tajnik, g. Ciril Metod V u g a, govoril
o društvenih gospodarskih prizadevanjih,
katera pa morajo društveniki skupno iu
zvesto podpirati, da dospejo tako tudi
do skupnih koristij. Omenjal je razdor-
nega delovanja ,.liberalneu stranke, kazai
je na edino=t in požrtvovalnost kat. na-
rodnih posiancev, pozivljal je k eujecnosti,
odločnosU in vstrajnosti ter slikal škodo
strupnega lažiliberalnega časoj i ja. S pozi-
vom, da vsakdo podpiraj le katoliäke liste
in krepko deluj le za katoliško stvar v
propast ]a/iliberalne»a zrnaja, je zaključil
svoj govor.
Zbrani zborovalci so k eklepu s
trikratnirni zivio-klici sprejeli zanpnico
g. Ivanu Lapanji in svojemu rojaku, veleč.
%. dr. Antonu Gregorčiču, kot načelniku
kluba kat. narodne stranke.
Število društvenikov na Libuänjem
je na zadnjem shodu naraslo od 99 na
110. Ta shod je bil živ izraz probujene
katoliske zavesti vrlih Libuäenjcev. Živeli!
Dopisi.
Z dfžele.   —  (K 1 e r i k a I c i   z a
šolo.) Pod tern naslovom se je zagnal
Kramarjev Dreje v 12. številki svojega
trobila ,.Soče'4 zopet enkrat v te ämen-
tane nazadnja^ke ,.kavce*' in gotovo po
pravici; saj je , sploh notorično, da so
naši klerikalni katoliki nasprotni vsakemu
napredku in orniki", kakor trde ogorčeni
učitelji v 13. ätevilki istega lista. In za
dokaze ni bil Drejc kar nič v zadregi.
Segnil je kar v — Švico po ravnokar
izdanem statističnem letniku, iz katerega
je razvidno, da je izdal v pretečenem
letu protestantovski kanton Bazel pov-
prečno 230 frankov za učenca; riajpo-
božnejSi katoliški kanton Wallis pa ko-
maj ~ strmite! — 17 frankov; Ergo,
Bklepa naš žurnaliht, katoliki v Žvici so
salaminsko zabiti nazadnjaki, ker so manj
izdali za šolstvo kakor protestanti. On
namreč taksira ljudsko omiko po denarju,
ki se ga izda za äolstvo, öemur se pa
ne smemo čuditi, kerje sam „gšettsman",
in pritegne le tje, kjer kdo kaj ča in
kjer ne8e. Mi bi mu torej tega sotizma
ne zamerili, sarno če bi nam zraven tega
tudi povedal, dR se je, dasi so Svicarski
katoliki nmaj izdali za  iolo  kot   prote«
stantje, vendar pokazalo pri izkuänji
v o j a ä k i h n o v i n e t» v v S v i e i, da
so najbolj izSolani ^rekruti" \t katoliških
„reakcionarnih" kantonov Wallis in h'rei-
burg. „Prosvilljeni"' curski kanton je v
tern Ofciru da!eč ostal za njima Pričakn-
jemo torej, g. Gabršček, da prihodnjie
poveste tudi to novieo svojim vernim
ovčicam '!
Cud no je pa vsekako, da se nasi
„liberalei" gredo vselej, kadar se hočejo
s k"kitn napadom na katolike osme.šiti v
lujino — b I a in i r at. n. pr. v tern slu-
Oaju ? — Svico, ko imajo ^a to vendnr
dovolj prilike doma. Le pogleite gor na
Tolminsko. Tain je vecT> takozvanih šol
/a silo, katere poučujejo redno duhovni-
utiitelji. In da ti mo2je v lein poslu nie
ne zaostanejo za rednimi ucitelji, nam
svedoči najbolj tlejstvo, ila sc» se mero-
dajne osebe i/cražal« opetovano. da za-
pažajo bolj^o in lep*e uspohe na slah
za silo kakor na rednih šolah Po „So-
einenr' naOelu bi torej ti gospodje ino-
rali dobiti vsaj toliko nagrade, kakor
imajo ucitelji place, Oe ne več. V rean^-i
pa dobe za sroj trud letno nagrado v
znesku 200 K ! !
/A\ se pa tudi, da celo gg. uoilelji
sami niso enih mislij l Gabrščekom, da
bi se Ijudskn omiko inerilo po izdanem
denarju za so'stvo in narobe. Ko je bilo
nam ret* predlatjnno, naj bi se bivSemu
%. vikarju-učiteiju na Pečinnh razun let-
nih 200 K nagrade prisodila še en-
kratna rastna nagrada v znesku
100 K, ker je pri poučevanju v soli do
segel izvanredno dobre uspehe, je pred-
log — pxdel, najbrže  — kakor  se   sumi
—    z    naporom   nazadnjaäkih.    pardon!
„naprednih"  (?)   udov-uciteljev   okr.
šolskega sveta!   Zakaj?   Zato,   ker   niso
Gahrščekovega    mnenja.   da   naj   bi   se
ljudska omika inerila   z   izdanim   denar-
iem. Doma v svoji deželi se si torej mo-
ral blamirali, dragi Drejc! s svojim  ,.na-
prednim"  „meriioin" omike, in ti ni bilo
treba segati v — Švico!
Iz Trente. — (Žandarji na
M o j s t r o k i iVršecu.» Trentarji ima-
mo bližo v Kranjsko Goro kakor v Bovec,
ako izvzamemo spodnji del Trente ob
novi cesti, ker Trenta je kakor London,
tri ure dolga. Seve, pot v Kranisko Goro
je tPzavniäa, ker vodi, čez Vršec ali pre-
laz Mojstroko, ki je visok krog 1700 m,
J in je zlasti od kranjske strani precei
hudo strrna na nekaterih krajih. Po leti
je ta pot, oziroma steza zelo prijetna radi
tlnega zraku in pa divje romantike, in
zatö ni čuda, da se je „nemško plan,
družtvo*' podvizalo zgraditi na Vräcu pla-
ninsko kočo, katero turisti dokaj pridno
obiskujpjo; posebno pa služi ta koča,
,.Vossovail, mnogoštevilnim kranjskoyor-
skim letoviščnikom kot izlet.
Po tej stezi so Trentarji zlasti
v časih, ko äe ni bilo ceste v Bovec,
znosili na trdnih svoiih plečih vse po-
trebščine iz Kranjske gore, in kar je go-
renje Trente, hodijo še zdaj od kraja
raje kupovat tja nego v Bovec, ker je
bliže in — ceneje.
Po leti. kakor omenjeno, je lepo
čez prelaz, ne pa tako po zirai, kadar
leži 4 —5 m snega in vrh tega še huda
nevihta razsaja ter grome plazovi; tedaj
pač ni človek niti življenja varen. Tedaj
jenja čez prelaz vsak promet, in dokler
sneg malo ne strdi, si tudi Trentar ne
upa čez. Zgodilo se je vže večkrat, da
si je upal ta ali oni iz potrebe v takem
slučaju čez vrh, a kmalu se je moral
vrniti, bodi radi orjaškega viharja ali pa
radi tega, ker se mu je sneg udiral ter
ga moral gaziti do pasu.
Po tej poti morajo parkrat na leto
patrulirati tudi bov*ki orožniki, in sicer
do „Vossove koče". Po leti jim pač ni
hudo, zlasti, ker se lahko odpočijejo ne
3amo v koči, ampak povsod, kjer hočejo
—   na 8uhem.
Nekemu Trentarju,  ki je   šel pred
! kratkim po opravilu čez Vršec. se je pa
! čudno zdelo, kako da morajo ubogi žan-
! darji   po tej   poti   patrulirat tudi   po
j z i m i ,   ko ni skoraj   nikakega prometa.
! Po zametih hoditi, kjer se udira äe zdaj
do kolen, se paČ niti navajenemu Tren-
tarju dosti ne ljubi, še manj   pa  p o č i-
vati in ležati v snegu,   kakor so
bili prisiljeni   žandarji   ta dan,   utrujeni
dolgega pota iz Bovca in pa utrudilnega
hoda. „Hej, ali ste priäli na ibunge?" jih
je prašal mož a pomilovanjem. Hvala, za
take „ibunge!"
i           No, ta dan je b lo na Vršcu že lopo
vreme, na katero se ne more nikdar za-
našati od danes do jutri. — Kak6 je pa
bilo drugi žandarski patruli par
dnij prej pri srcu, ko se je morala
na Vracu vojskovati z velikim viharjem,
ki je polnil, kakor smo videli iz Trente,
ozračje s eelimi meglarni snega, ne vemo,
sodimo pa lahko, da ne prav prijetnol
1           Sklepamo pa tako-le: Tudi žandarji
mo Ijudje, in ako jih poJiljajo vižje oblasl-
nije putruliral v in ali oni kraj, morajo
pju> premislili, ali je to res potrebno in
ali nima morda to nikakega namcnu
razven mučenja. Pomisliti je pri torn
tudi, da v takih krajih najdejo pot ob
nevihti in radi velikih zametov kornaj
vajeni domačini. kdo drug, ki ni vajen,
pa zelo lahko pot zgresi in zgodi se iahko
tudi. da plac'a z i»lavo ali pa si n:\koplje
bolezen.
Ako pa morajo žmdarji na vsak
n H I i ii, kar se ti o zdaj, v kolikor
se vc, A e ii i 7. g o d i !o, ludi po zimi
patrulirati po VrAocu. naj jim nriskrbe
pristojtie oblasti vsaj ključ do „Vossove"
koC'e. da se bodo mogli odpočiti in malo
okrepi^ati. zakaj od Loga v IVpnti, kjor
imajo prenoOišOte do Vrsea in nazaj. po-
rabijo žandarji eelih S ur, knr je golovo
vsakemu človeku po suežeuih zamt'tih
veu kol preveö, in to tern bolj, ako ho
dijo žandarji ino^oce ^ledal samo „Vos-
sovo" koc'-o, ali At»   stoji.
T r e n t a r.
I/ lViifci'.         (J I i i- i j a"   V r c h -
I i i.1 k (^ in u v p r o s 1 a v o n j e g o v e
p e t d e s e I I e t n ice I Pretekli UmUmi.
ko je I'raga in celi čcški narod slavil
petdeseti rojstni dan svojega ljubljenca,
pesnika Jaroslava Vrchlickega, mo?,:i. ki
ima ne samo kot duhovit pesnik in dra-
maturg, ampak tudi kot noumoren }>re
vajalec velikanski pomen za češko slovstvo
in upliv na razvoj istega v poslednjih
desetletjih, stopilo je tudi slov. akad.
društvo „llirija*' v vrsto slavljenčevih če-
stilcev in priredito dičnemu pesniku na
Oust slavnostno družtveno sejo pri obilni
udeležbi vzornih gostov in polnoštevilneni
obisku svojih čhtnov.
Slavnostno sejo je otvoril predsednik
„llirije" g. jur. Egon Stare, ki je v dru-
štvenem imenu v kratkih beseHah izrazil
svoje veselje, da zamore tudi „Ilirija*'
poklanjati slavnernu pesniku svoje če-
stitke. Nato je sledilo zanimivo preda-
vanje člana drustva, g. jur. Ž-žke z Troc-
nova o rnzvoju, delovanju in pomenu
Vrchlickega za češko slovstvo. Burno
ploskanje je bilo pohvala in priznanje
za temeljito in skrbno izvräeno delo. Ni
še jenjalo pohvalno ploskanje, ko se vrata
odpro in naš slavljeuec se je prikazal
spremljevan od nekaterih društvenikov.
In ko so gostje in člani ,,Ilirije-' zagleduli
tega moža, neznatnega po postavi. ode-
tega v navadno sivo suknjo, prihajajočega
v vsej svoji priprosti, prijaznosti in
ljubeznivosti, vzkipelo jim je srce in nav-
dušeni „slava"' in „živio" klici so se raz-
legali po dvorani. Isti klici so se ponav-
ljäli. ko je predsednik „Ilirije" podal slav-
ljencu s slovenskimi narodnimi barvami
odicono palmo, nakar se je isti v pre-
srčnih besedah zahvalil in izrazil svoje
odkiitosrcno veselje, da mu je mogoče
prežiti liekaj ur v slovenski družbi, kar
je dalo gostom in društvenikom povod,
da so se mu s to presrčnejšo ovacijo
zahvalili za njegovo naklonjenost. Po tern
presrčnem sprejemu je deklamoval gosp.
jur. Jmko Pretnar nekaj lastnih pre-
vodov najlepših pesnij VrchlickYJevih. Z
vidnim zanimanjem je sledil slavni pesnik
deklamovanju svojih poezij, ki jih je mladi
pesnik presadil na slovensko polje in
nato castital prevajalcu na posrečenih
prevndih in izrazil svoje veselje, da se je
odprl stemi prevodi njegovi poeziji širši
krotf spoznavanja. Tudi g. Žižki se je nato
slavljenec zahvalil za skrbno predavanje.
Za pevsko zabuvo je skrbel pod vodstvom
g. Mirka Koršič a pevski zbor društva
^Ilirije", ki je rešil svojo nalogo častno
in nepričakovano dobro. (iela dvorana
je nupeto poslušala divne zvoke na^ih
pesmij in z burnim ploskanjem izrazila
svoje priznanje. Tudi pesnik slavljenec
sam se je opetovano izrekel, da je petje
krasno.
Pri tej zabavi nam je utekala ura
za uro. Bilo jo že pol ene po polnoči,
ko se je slavni pesnik ločil iz na3e srede
in med „Živiou in „slava" klici zapusti!
dvorano.
„llirija" zre s ponoaorn na Vrchli-
ckega' večirek. In to s pravico; saj se
slavni pesnik pri nobeni slavnosti po-
vodom petdesetletnice ni zadržal 'ako dolgo
kakor pri naši! Čutil se je prostega kon-
vencijonalnih spon, tako docnačega v mill
družbi, kakor srt je sam izrazil. Ni bilo
navdajenih olicijelnih govorov in napitnic,
navdušen j(; bil vsak posameznik sam,
čuteč se vznešenega v bližini velikega,
zasluženega, slavne^a Slovana, zraven p?i
ljubeznjivega, priprostega moža.
V  znak   priznanja za prirejeno  mu
oslavo je daroval slavni Vrchlicky   svoja
mijboljSa dela knjižnici „llirije".
Politični pregled.
Gooposka zbornilca.
V    četrtek  je    vzprtjjela   gosposka
zbornica  v   vsoh   treh   branjih   vojaško
predlogo.                              i
Natlvojvodl na potovanju
Nailvojvodi grodo na potovanjo. Nad-
vojvoda Kran Kerdinand se je s svojo
soprogo kneginjo llohonborg odpeljal v
Trst, odkoder pojde v Kgipt. Nadvojvoda
Oton in dva drugu nadvojvodi so Ali v
Monte (larlo.
Afera Galyotzy.
V  svojem poročilu o zaiinji seji po-
slanske /.bornice omenili smo ludi neko-
liko meat   iz   govora poslanca bllderscha
in tudi nekoliko psovk, s katerimi je med
tern govorom obsul poslanec Pernerstorfer
poveljnika   desetega    vojnega   kora  leld-
cajgmajstra Galgotzyja. To dni pa priob-
tuje.jo dunujski  listi brzojavko, kutero je
vsled teh napadov (Jalgotzy doposlal voj-
neiiui   ministru.    Ta   brzojavka   ^lasi  se
lako-le: ,,/ ozirom im naOin, na kateri se
je v poslanski  •/bornit.i žalilo moje   ime
ter z ozirom  na izjavo deAelnubranskega
minislra v seji  poslanske zbornice z dne
0.  novemhra 1902. da pri sedanjih okol-
nostili   taki   napatii    niso   v stanu   žuliti
armade in njenih   olunov,   se   ne   cutim
žaljenega in /.ato tudi ne tožim poslancu
Penierstorlcrja. So(Jf>o o svoji delavnosti
kot korni poveljnik    prepui^cain onim, ki
so  v lo opraviöeni,   potem   svojim voja-
škim t'warisem   in    pa   svojim podložni-
kom!" llkratu s to brzojavko pa priobču-
jejo dunajski listi   tudi   to le izjavo voj-
nega ministra:  „Ko objavljam besedilo le
brzojavke izjavljarn,   da  uživa korni po-
veljnik v vsej armadi največje spoštovanje.
On ni le od podrejenega mu vojaätva vi-
soko cislan, marveč celo oboževan in to
zaradi   njegove   pravicnosti   kakor   tudi
zaradi   njegovega    rahločutja   do   svojih
podložnikov. lzjavijam tudi, da so vojaki
10. vojnega kora obkoljeni od agitatorjev,
kateri bi jih radi zavedli k dejstvom za-
radi katerih  je   potrebna v interesu di-
scipline najvecja   opreznost   in   odlocno
postopanje.   Feldcajgm«jster  Galgotzy ni
nikdar prestopil   mej svoje oblasti in ni
tudi nikdar  dopustil.   da bi   njemu pod-
rejeni vojaki storili kaj sličnega". „Arbei-
terzeitung"   pa   ponatiskuje   neki članek
iz „b'remdenblatta-1, v katerem se opisuje
Galgotzy kot angelj dobrotnik, kot pravi
oče svojih podložnikov,   zaradi   Cesar bi
ga vojaki nazivali z besedami dobri Toni.
Na   to   pa   vpraša   ..Arbeiter Zeitung" :
Kdo bi bil pač oni,   ki je dal Galgotzyju
tak pridevek!   Morebiti  jeden   izmed SO
vojakov,  ki so   si \zeli življenje;  ali pa
morebiti jeden   izmed   onih 70 vojakov,
ki so   se   poškodovali   ali   pa tudi jeden
izmod 72f) obsojenih v ječo ? Bolj verjetno
je, si odgovarja „Arbeiterzeitung", da je to
storil jeden izmed 44 zblaznelih vojakov.
Mladocehl
MladočeAki izvrševalni odbor je imel
v torek v Pragi posvetovanje o bodoci
taktiki mladoeeške državnozborske dele-
gacije. Posvetovanje je trajalo baje i"> ur
in se je sklenilo, da se mladočeški državni
delegaciji prepusti prosta roka, vsled česar
bo tudi zanaprej inladoceški klub dolo-
čeval svoje postopanje v državnem zboru.
od slučaja do slucaja. Vladni listi pa pi
š^jo, da bodo Mladočehi tudi gledö na-
Lodbe in državnega proračuna opustili
obstrukcijo.        #
Vojaski nabori na Ogrskem.
Te dni je razposlal ogrski domo-
branski minister vsem podrejenim obla-
stirn okrožnico, s katero jim naznanja,
da se vojaški nabori na Ogrskem ne
prično s prvim inarcem, kakor je bilo
določeno, marveč da se prenesö za ne-
določen čas, ker ni upanja, da bi bila
vojaška predloga v ogrskem parlamentu
pravofasno resena.
Slovani na Nemškem.
Dr. Ketzner je ravnokar izdal pod
naslovom „Deutsche Slaven" knjigo s te-
meljito narodopisno in kulturno zgodo-
vinsko študijo o vseh slovanskih plemenih
ki žive na Pruskem Iz te knjige je rar.-
vidno, da živi na Pruskem in sicer: Lit-
vinov 121.000, Letov 1000, Mazurov
260.000, luž. Srbov 110.000, Kašubov 137
tisoč, Slovencev 200, Poljakov 2.500.000,
Čehov 13000, Moravcev 57.000. Razun
Poljakov se najlepse razvijajo Litvini, ki
imajo 13 svojih časopisov in lastno lite-
raturo, ki se lepo razvija.
Trgovinska pogodba z Italljo.
V   Himu   so   se   seäli   te   dni   za-
stopniki vseh italijanakih kmetijskih dru-
ätev, da so   se   posvetovali  o   nasvetih,
katere naj bi dali   italijanski   vladi, zdaj
ko bo   treba   sklepati   z   Avstrijo   novo
trgovinsko pogodbo. Predsednik tega shoda
Cappelli je  govoril o  ozirih,   kateri   naj
vodijo Italijo pri sklepanju nove pogodbe.
Govornik je rokel,   da le slabe  potitične
razmere rnore.jo /aliti   dobre   trgovinske
odnožaje, nikoli pa se ne zgodi nasproino,
Govornik je rekel, da bi bilo Ualiji sicer
neljubo, ako bi se morale trgovinske vezi
z Avstro-Ogrsko   pretrgati, a napačno je
ranenje, da bi to  žkodovalo italijanskim
ribičem, da ti ribiči nimajo od avstr. tr-
jjovinf»   koriati,   temuCi   donaSajo iat« do-
bičku.   Gltivnit   naloga   llalijo }*' pa,  ako
hočo v  okoni   priti   najnovejširn konku-
renčnim   hojcm, «la pnvzdigne   konjerejo
jn rejo ovac.  V t>«  namen in (hi s<» pre-
bivaleem goratih krn.jcv pomaga, predlag.i
predsednik carino \i* lir nti n<* nbdolano
in 20 lir na  obdHano   volno,   nadaije f> i
lir na stavboni   les.   Za konji   nai   bi h<j
uvedla    carina,    kaknršrm   je v   Španiji,
narnreč   180   lir na   konja    Po govorni-
koveni mnenju, vin^ka klavzula s OaHoma
ne bi za   Halijo   itak   imela   prevelikega
pomena, ker se v Avstriji in posobno na
Ogrskt>m   vedno   \c.C- vina   pri<lcluj<\   Sr?
manj pomenn pa bode iniela vinska klav
ziiIh todai. Hko sc iala  dovoli tudi   Fran-
cozki in   Španiji, v kar se je baji» Avstrij'i
/avezal«.   Dasi  pa imn   Itulijn od   vinske
klavzulc Iü neznatne koristi, skoduje ista \
veliko posobno OgrHki, vsled c>s>ir se zdi
tudi llalijanom npor proli nji nn Ogrskem
popolnoma opraviiVn    Po govornikovem  ;
nuienju   odloO«lvHi>   bodo   naslednje   tri  j
lorke, od katerili  Üalija no oiMopi   I. da ;
se odpravi avstrijska carina na iwkatere |
jiižne    pridelke,   kakor   inandeljne,   lige, |
rastline   za   liSp;   -.    Avslriji   sc   prizna  i
prednosl   pri    uvn/.anju   le«n in konj; :i   !
Avslrija   inora    /-.a   to   dovoliti   prcdnOHt ,
italijanskiin   bclirn   in  rdečkastim    vinom
imed  12 in   lö alkobol. stopinj.)
Macedonskc reforme.
Tureija JH to!*('i vzprejela muummJom-
ske relorme, kakorSne slu ji imcrtali
Kusija in Avstrija Pa. že danes sogla.šHjo
vsi v tem, da ostanejo te reforme le na
papirju ter da jih Turčija nikdar ne iz-
vedo. Ne samo to ampak Turčija zvrača
zdaj vso odgovornost za dogodke v Ma-
cedoniji na Husijo in Avstrijo, ona sama
pa se pripravlja z vso hürostjo na vojsko
ter pošilja vedno več vojaških krde! proti
sevr-ru. Vsem valijem je naročilo, da zbi-
rajo denar za vojni zalog. Tega denara
je došlo v Carigrad doslej le nad 5 rni-
lijonov pijastrov. Vojaški nabori se ne-
prestano vrše po vseh turških pokrajinah,
celö med najdivjišimi narodi turškimi. V
Albaniji razsajajo Albanci proti vsem
tujcem in se zoperstavljajo proti vsaki
naredbi, ki miri na to, da se napravi v
Albaniji mir. V Carigradu pa pritiskajo
izvestni krogi na sultana, češ, naj bi tur-
ška vlada Albance pustila pri miru in
naj bi proti njim ne postopala.
Vojne priprave.
Angležkim listoinseporoča izMoskve,
da je začela Kusija v zadnjih dneh na
jugu pripravljati se na vojsko. V Kijevu
in v Odesi ne üobi ncbeden častnik več
dopusta. Častniki. ki so prideljeni general-
nemu ätabu, moraii so zadnje dni pod-
vreči se posebni prisegi. Vojaški oddelki,
ki se so vdpležili vojaških vnj pri Kursku,
pripravljeni so vsi za vojsko. V vseh pol-
kih, nahajajočih se na jugu države. se je
število častnikov izdatno pomnožilo. Čast-
niki, ki so bili bolehni so se premestili
ali pa so bili vpokojeni. Vse priprave za
mobilizacijo 100.000 reservistov iz prve
dobe in 180.000 reservislov iz druge dobe
so že končane.
Albanci In Srbi.
V lpeku, kjer prebiva 400 srbskih
inSOOalbanskib rodbin,zahtevajo Albanci,
da rnorajo Srbi prestopiti k turški veri
ali pa se izn.eliti v Srbijo in to lekom
meseua dni. Ruski konzul v Mitroviei je
proti temu protestiral pri o.n*. načelniku.
Domače in razne novice.
Papeževapetindvajsetletnica.
- V njiši skoiiji pni/nujcino petin-
dvajsetletiiicopapeževanjaLeona XIII.
jutršnjo nedeljo.
Leon XIII. so je rudil dne 2.
tnarca I. 1810. v meslecu Carpineto
iz groibvske rodoviuo Pcccijev. V
duhovnika je bil posvečen due .'VI.
d^cenibra 1837, uadškof je poslal
17. januarja 1848. kardinal 19. ja-
nujirja 185H, in za papeža izvoljeii
-0. t'eljruarja 1878, slovesno kronan
pa dne 3. marca 1878. Leon X1I1.
je 263. namestnik Kristusov na
zemlji. Iznied teh 263 papežev je
8Ü svetnikov, 35 mučenikov in sicer
vsi od sv. Petra do 1. 311. ülede
trajanja vlade je naš Leon tretji. Sv.
Peter je vladal cerkev 33 let, in
sicer od 1. 34. p. Kr. do 67. (v
Rimu nepretrgaiio od 1. 42. do 67.,
torej 25 let, 2 meseca 7 dnij), Pij
IX. od I. 1846. do 1. 1878. t. j. 31
let, 7 mesecev, 2 dni.
Izmed  vseh papežev je  vladalu
nad 20 let le  12.   .....   Tudi po sta-
roati je Leon XI11. tretji. Nad 93
let sta dosegla sv. Agato (f 682) in
av. Gregor IX. (f 1241.)
/a <'*ithit pelindvajsellcliifgit vl;i-
diiDJa Leona XIII. jc hilo na novo
iislanovljcnili: 2 palrijarhala. 13 nad-
školij. I iO skolij. 1 opaln niillius
(sainoslalna opala s ^kof'ovskiiiii pra-
vicami), f) aposlolskili delegacij, 50
upostolskih vikarjatov. 35 apostülskih
pret'ektur. Iz Ir^a razvidirnu. kak(j
vcliko je deloval la veliki uuy/. /.w
raz>irjaiije sv.   \»mc.
I'apezn Le<>nu XIII. su p«.)sehrn>
pii srcii tudi s I u v a n - k i roduvi.
Lela I 8H0 je izdal piclf.'po okroznicu.
v k;tteri navdu>en(j proslavja velike
/aslu^i1 svclili bralov (lirila in M«-
loda. ki sta iz Soiuna prine^la Slo-
vafioni pravu ver<j ter v doinarnn
jezikn tirila i'ojak»? v<'leeaslriih resnic
božjili. In ko so I. 1881. Slovam
rumali v Piim. zahvalil se za kra^no
okrožnico. dal je sv. Ore v spoinin
Icya potovanja v rcrkvi >v. Kldin'iita.
v kalt'ii poi'ivap) oslanki >a. l.inila.
postaviti na ^vuje i-.tro.skc (jllat na
cast sv. (iirilu. .Xepreshtno prizade-
vanje Leuna XIII. je. da hi se raz-
kolni Slovani zopct zjediuili > ka-
tolisko «crkvijo. X svojcm u^ovuru
.^lovahskili roiuarjcv I. 1 881. je ivkel :
' V o I) o Z j e in s k I e p u s e k a z c.
(1 a j e si o v a si s k i r o il p r i -
li r a u j e n /. a p o s e b u e u a -
in e n e. - Xa> slovenski narod je
opetoviiMu blajioslovil. /. vt.^eljeui
sprejenial poročila o verskem na-
predku ined  naini.
Vzroka dovulj. da tudi kot Slo-
vcnei in Slovani  ljubimo Leona XIII.
Slav a inn! Bog La živi že
mnogo let!
V proislavo papeževe petindvajset-
letnice bodo jutre po vseh cerkvah slo-
vesne siužbe božje. V Gorici nameravajo
nocoj bakljado, ki pojde izpred prvo-
stolne ccrkve, ter vabijo meščane, naj
bi razsvetiili okna.
Za „Solski Dom" so plačali pred-
sedniku: JurijPeternel, dekan v Kobaridu
10 K; Henrik Črnigoj, vikar v Vel. Žabljah
(po poštni položnici)  10 K.
Srčna hyala!
Veliki   pies  v  tioriSki  ntalniei
dne 22. t. m. uspel je po soglasni sodbi
udeležencev prav izvrstno. V bogato in
okusno L bujnim zelenjem okraženih in
sijajno razsvetljenih društvenih prostorih
zbrala se je takoj po napovedani začetni
uri prav mnogobrojna družba dam in go-
spodov v clegantnih opravah, družba, v
kateri so bili zastopani skoro vsi c. kr.
in deželni uradi, učiteijstvo šolskih za-
vodov, častništvo c. kr. tukajšnjega peš-
polka lined njimi g. stotnik U. z dično
gospo soprogo Slovenko) in inženerji bo-
hinjske železnice. Počastil je veselico s
svojo navzočnostjo tudi g. dvorni svetnik
in načelnik c. kr. okr. glavarstva, visoko-
rodni grot Henrik Attems. Od drugih na-
rodov bili so zastopani hrvaški, češki in
rusinski, nemški in laški, od drugih krajev
Trst, Tolmin, Sv. Lncija in Miren. Plea se
je začel s „polonezo", otvorjeno od pleso-
reditelja M. J z cast, gospo dr. P. in kaj
lepo aranžirano. Gospod reditelj je skazal
s svojim prihodom iz glede na pro-
metna sredstva, jako oddaljenega Tolinina
čitalnici svojo neomajano zvestobo in
naklonjenost; naj sprejme zato našo is-
kreno zahvalo. Obe dopolunočni četvorki,
katerih drugo je vodil jako spretno naS
domači aranžer VI. P., je plesalo po 28
parov, in razmerje med številom plesalk
in plesalcev je bilo popolnoma u^odno;
naravno, da je bila ob takih okolmMnah
zabava živahna in prijetna. Orneniti treba
še, da so plesalkam bili od odbora po-
darjeni elegantni, v modernem okusu iz-
delani ple^ni redovi. Uverjeni smo, da
bodo od njih hranjeni v spomin tega le-
pega večera. Pri polunočnem odmoru
zbrala se je družba deloma v društvenih
sobah, kjer je bil tudi napravljon čeden
butl'et, deloma v pritlični krčrnarjevi
dvoranici. Žal, da niina čitalnica prostor-
nejšega lokala za ta namen na razpolago,
kakor ga je imela v prejsnjem stanovanju
na Travniku; a kaj hočemo; saj §e raar-
sikteri izmed novozidanih inonumentalnih
narodnih domov tega nima.
Krasen večer je zopet doživela naSa
čitalnica; pokazala se je kot neoporečno
pravo srediä(ie in zbirališče narodne in-
teligence, kot pozorišče olikanega kretanja
in čaatne reprezentacije nasproti neslo-
venpkim gostom. Poznalo se je, da ima
odbor v svoji sredi kaj čile in delavne
mlade moči, ki nam še marsikaj lepega
za ostalo dobo druätvenega leta obetajo.
Opoiuiii.          TukajSnji    magistrat
svari Tse ono, ki potrebujejo delavce, naj
no vzamejo na d^lo onih oseb, ki niso
preskrbljeno z delav^kimi knjižicimi,
ker bi inačc ruorali plačati j^lobo od 20
do SO K.
Voda /H (iorico. — Mcntni stav-
beni urad je izdelal načrt po kalerern naj
bi se napfljala p tna voda \l Cepovana
v  naze mesto.
I'ila in jcdl», a ni<" plarala sla
Ludvik Komel in France Nemec iz Bilj
v krčrni Karola M»scalchi. Napravila sta
7  K 44 viu. dolgrt  ter jo popihala
(es. kr. kinetijsko druätvo v
liorici raz«la^a : Hakreni vilrijol, kar j^a.
je nakupil nakupovalni odbor, j<* ves raz-
prodan, omenjeni odbor ne sniatra ug^dno
nakupiti sedaj druzega radi vclikih sprt^-
rnemb v conab, nadaljevalo se pa boile
vendar podpisnvati ali bre/. zaveze zh
ceno.
Pr«tep. Delavec Andrej Blažie
iz St. Andreža jf il v rifki krčrni a
svojimi tovHriši. Dokler so IjiIi v krčrni,
bilo je vse mirno Na putu pa so na-
pailli tovariSi lilažiča in so ga tako pre-
tepli, da so Li\ inorali potern prepeljati
v  bolnišnico
\esrtir;i. Onega Kelik-u Harlot«,
o katerem snu) porocali v zadiiji -Uevilki
nasega listn, da je na potu iz Kanala
proti Hode'u izgirnl ter da so na centi
nasli le tijegov klobuk, nažli so rnrtvega
v Soči 1'ri njem so nasli tudi denar in
druge re^i, katere je imel s seboj.
Požar v Kroinber^ii. V ne-
deljo med dopoldansko službo božjo
začela je goreti gmajna v Lokah. Ljudje so
hiteli gaait, ter ho obvarovali kar so
mogli.^kode je do 4000 K. Kako je ogenj
nasttxl, ni znano.
Katoliško sloveusku izobraže-
valno dru^tvo v DornberRii prircdi
prihodnjo nedeljo 1. marcija v prostorni
ot činski dvorani slovesnost z govori,
petjem in deklamacijami v proslavo 25-
letnice sv. Očeta Leona Xlll. Začetek
ločno ob 3 in pol uri popoludne. Vstop
je brezplacen. K pnjazni udeležbi uljudno
vabi                                              odbor.
Papeže\a -öh-tnioa v Dutuvljah.
— V Dutovljah so dne 22. t m. na po-
sebno slovesen način praznovali pape-
ževo 25letnico. Na predvečer bile so vse
hiše raz*vetljene in okrašene se zasta-
vami Tudi veO kresov je gorelo. Grmenje
topičev in zvonenje pa je to slavnost
poveličevalo. Godba je svirala pred cerk-
vijo, pred duhovniščem in potem po vasi.
Dne 22. t. m. pa je bila ob 10. uri slo-
vesna sveta maša s pridigo, h kateri je
prižlo silno mnogo ljudava od blizu in
od daleč.
V ToIikiiiu so aretirali 23 letnega
zidarja btetana Papica iz Crkvenice na
llrvatskem radi razžalenja Veličanstva
ter ga pripeljali v goriške zapore.
Premeščeiije velike voja^iiice v
Trstii. Kakor smo svoječasno poro-
cali, se je tržaška inestna uprava poga-
jala z vojaško upravo, da bi slednja od-
s'opila prvi prostor, kjer se nahaja velika
vojaäniea v Trstu proti temu, da priskrbi
mestna uprava vojaški upravi primeren
prostor. na katerem bi se gradila nova
vojašnica. Kakor eitamo v tržaških listih,
8ta 9e mestna in vojaška uprava v tem
pogledu konečno dogovorili in tako se
bode sedanja velika vojašnica opustila
ter sezidala na drugetn mestu.
Propovedi v tržaško-kopeioki
škotiji. —- V tržaško-koperski skotiji se
propoveduje zdaj ˇ 80 cerkvah v hrvat-
skem jezikn, v 72 cerkvah v slovenskem
jeziku in le v 30 cerkvah v italijanskem
jeziku.               •
0 lot ni fnutič odsi'kal svojeuui
17 mesečuemu bratu roko. — 6 letni
sinček posestnika Ceka iz Hrusice je te
dni odsekal svojemu 17 mesecev staremu
bratu s sekiro desno roko. Zgodilo se je
to tako-!e: 0 letni bratec je pred hišo
sekal drva. Nesreča je hotela, da je v
hipu, ko je ta zamahnil, da preseče pa-
lico, ubogi Krancek segnil za isto in je
vsled tega 6 letni deček, mesto paliee,
odsekal bratcu desno ročico. Ko se je
zgodila nesreča, bila je otrokova mati
doma v hiši, oče pa v gozdu.
Konja v lckarni. — V sredo zvečer
okolo sedme are in pol peljal je voznik
Campiotti po ulici Boseo v Trstu a par
konji kakih trinajst </ blaga. Tarn kjer je
klanec te ulice najbolj strm, utrgala se
je zavornica in voz začel je potiskati
konje naproj a tako močjo, da so se konji
splašili ter v divjeni teku dirjali po ulici
Madonina. Voznik tradil se je nekoliko
časa, da bi konje ukrotil, pa zastonj.
Konečno so se pa 3e vajeti utrgale, tako
da so postali konji popolnoma prosti.
Dirjali so po ulici Madonina in jo potem
zavili v ulico Barriera vecchia. Tu pa
so se  hkratu   zagnali v tarn  nahajajoCo
se lekarno in pobili so skoro vao poaodo,
v katftri ho hranijo zdravila.
Protcstantsk<> Rlbmji' v Avutrlji.
— V ProtCHtan^tvo je prestopilo I. 1902
1247 oseb, dočirn jih je prestopilo I. 1899,
,">C20 n«eb, I 1900 4252 oseb, 1. 1901 pa
celo ">722 oseb J'otprntakt'm se je letos
zmanjSaio slfvilo prestopov v protestan-
^tvo za 2170 u«»'b
Koni'trt \.-idiiit' Slavjnuske ua
hiiltauovem d\oru.          Ker počasti ta
sloveOi ruski p»*v-ki zbor v kratkem tudi
na^e rnesto. bi ut* gnilo na^e <"itatolje za-
niniati kako je isti zbor nedavno konc^r-
toval mi dvoru turSkega cesa-ia
Ko je Nadina Slavjanska pričela svoje
turnelje po balkanakih mestih. prisla je
najpr^j v (Jar^raij Sultan, izved^i o tem
povabil je zbor takoj z Xildiz-Kiosk da
koncertuje v dvornnm giedalisču in Nadina
je spr^jela povabil«» Koj ko je zbor Slav-
janske stopil v dvor, povabljen jo bil
na hogat obed
,.1'u koncertu'" j^ od^ovorila Slav-
janaka, „ker po j^'ii bi pevci ne peli dobro".
„Naj pa bo" je dejal sultan
Ob ;') popoludne so vstopili ruski
pevci v dvorano gledalisoa, ki sicer ni
veliko, a je zelo ukusno in bo^nto oprav-
Ijeno V srednji lozi nasproti odra je
sedel sultan, njegov naslednik in ruski
poslanik Zinovjev. I'od ložo, v n^kakih
kletkah: ograjenih l inrnAami. so sedele
sultanovf iene, v parterju pa je bila
turžka (^eneraliteta, dvorni dostojanstve-
niki, mladi plemiči, kadeti itd.
Pred koneertom je tnrski dvornik
opozoril Slavjansko. da sultan ne mara
za overture, zato da naj pevci kar pnr-no
izvajati ..program" in pojo dalje Aoliko
časa dokler se sultan ne naveliča poslu^cti.
In zbor začne prepevati ruske p^smi,
pel je in pel brez konca in kraja UDOgi
pevci so bili že strašno utrujeni. a sultan
se ie ni naveličal.
Nf»po9led zapoje zbor rusko pesem
,.11 u vrto". il u hastr...
„Dur!Dur!(Stoj!Stoj!izakliče sultan.
„Dur!u so začeli klicati za sultanom
vsi v gledališču
Zbor obmolkne.
Huski poslanik zakliče na oder:
„Njegovo Veličanstvo saltan ima
ljubiraca goslarja, ki zna gosti to rusko
pesem. Nj. Veličanstvo Vas prosi. Nadina
Dimitrijevna. da bi dnvolili, da goslar
gode to pesem na goslih a Vi da ga
spremljate na balalajki *j?odalo podobno
tamburici.)
„Tudi to morerno kar se mene tiče"
odgovori Slavjanska.
In na oder stopi zgrbljena figura v
sijajni turski uniformi, z zlptom vezani.
Sultanov goslar se je dolgo priklanjal na
vse strani in potem ob sprern&tvu bala-
lajke zagodel: „Vo sadu — li, v ogorode".
„Njegovo Veličanstvo sultan prosi
Vras Nadino Dimitrijevna, da zbor zapoje
himno: ,.Bože, Carja hrani;'
Vsi so vstali,   tudi sultnn je vstal..
Ko je zbor skončal himno, zašepne
sultan Zimovjevu nekaj na uho, in ruski
poslanik obnil se je proti Slavjanski in
s svojim gromovnim glasora dejal:
Nadino Dimitrijevna! Nj. Veličanstvo
sultan Vas srčno zahvaljuje za vzvišeni
užitek, ki ste mu sa priredili s svojim
petjem. Nj. Veličanstvo Vam ieli vedno
uspeha v bodočnosti*4.
Na to pa stopi na kraj odra Nadina
Slavjanaka, se obrne do sultana in glasno
spregovori tako-le:
,.V imenu celega zbora se zahva-
ljujem Vašemu sultanskemu Veličanstvu
za dobre in laskave želje. Veseli nas. da
smo Vam priredili mali užitek s svojim
skromnim petjem. Zelimo Vam, Vaše sul-
tansko Veličanstvo, dolgo življenje. a bo-
dite milostiv mnogim milijo-
nom Vaših kračanskih poda-
n i k o v !"
Za tem je priäel na oder jeden Turek
in na srebrnem krožniku je izrotiil Nadini
Slavjanski sultanov dar: 3öO turških l;r;
briljantno zvezdo reda Šefakata 11. \r-4e
za Rospo Slavjansko, red MeeUidiji» 11.
vrste za njenega soproga in vsukemu
pevcu jeden red „znanosti in umetnosti'.
Po koncertu pa je bil prirejen v
Jildii-Kiosku aijajen obed s šampanjcein
za celi zbor.
Iszyava.
Vsojam se slavnemu občinstvu na-
znanjati, da me ne zastopa g. Franc "Weiss
od 1. marcija t. 1. naprej v nika'.Lem
oziru vec\
Ob enem naznanjam svojim cenje-
nim klijentom, da bodem potoval o pri-
likah odslej vedno osebno po deželi, ter
sprejemal naroöila na vse izdelke t'oto-
gratske stroke, ter zagotavljam sol id no
in točno postrežbo v vsakem oziru.
Z odličnioi spostovanjein
udani
Anton Jerkič
l'otograf.
/q      Otroll^iniD       |!li   ^^1''*^'11''1   '"  |M*SY<»tllil|  Slsl\ llOstill
imOL   Oil wljUlljw    so   l)la>t \ <uo <lo \ ol.jiii i in priponnVni
edino le papirnati topiči (bombe)
knion   st»   izdeliijojo   v    p\ rolehničiuMii    Id bo rat or iju   pooblaseenopi   in    priznant^a
pyrotchiiika JFerdmauda JVtafcuea v Qoriei.
N. B.  100 (sto) topičev stane 20 gld. oziroma 40 K.
Javna zahvala.
"*'ii\ 'ut   .lonko   a lust ji- i/ka/.ala  j
Miili   : j-i   <luho\ niji  i:;   .»hčini   >\ nju
il.irt'/.iji \ o-l.   /iip;m-l\ (i jt> prijHo vn-
lilt»  |m»ix-i|.   n.  .\iatija .loiiko.   imiiiriY j
r.'iH)   i,;.)ii   /a   luk;ij>njti   ivve/e.   ki
liMilc   ili»lti\ all <m! Ic >\ - •!(> \ sakolflu»'
<'inc>li.  {¦¦. Tt'rc/ija.  utln\a .lonkn. jc .
|«(i'irlila   • i;i>i otI\\i  |iivkia>t'h   vcntv j
nkii':: humjt>ii>kt'L:a ki'i/a in 'J(M) kroii
/a  ifi k\eini   uhleko.                 In   (Italic. !¦. !
l.t'HpoIil   .Io1!Uo jt* /u|i»'l   |Mularil         j
[mhI    111;t_|11!11111    pu^ojt'lll                 .*)H()    ülil.
/a now  orglje \   t!lk;i)-liji   n'lkvi.   Za
If   hoyalf   ilaiow   liodi    i/iveeiia   td
\    iint'iiu    \>f    diitn»\ni|f   in    übcint' j
i^-ki't'iia /ali\:ila: \ > t-* i l 11 > si t > 0 m i  I Jut: ii;i| i
rajiifinn   i:u>|mm1ii  wrui   ni.r;   o^talim
pa   -\oj   Ida^u-lov.   da   -i   v   edinu^li
?ai.'tit(i\ ij'i >vu| pokli'- / (Iohriiin deli.
Cerkveno oskrbnistvo io znpanstvo
v   Cez-Soci    dne   24.   februarja   1903. i
Najbolje  tamburice
izdeiuje nrazpošilja
Prva sisička    1
tvornica TAMBURAI
J. Stjepušin,
Sisak, Hr/atska.
Odlikovana na panzki svetovni   raz-
stavi !. 1896.
Cenike razpošilja na za-
iitevanje vsakeinu brzo in
brezplačno.
J   Prihoflüji teflen se otvori {
iw ¦•" nova
trgovina -w
iiiiiuiiliikliiii'o'a blaga,
Hedžet & Koritnik.
(Oiso Verdi in Šolske ulit*«'
v Gorici,
voj:t'l l>i>se okr. sutlnljc.
f Istotam sesprejmeučenca\
fr>._ ____ffii
NaioOfiin   mi   jc   /.;i«,t,inke   /.1 rnA.  liiv;iifn
a |il;ililc  priulajali   \u\ |.inlovu'iii   i-cni.   I'oiiujain
inifj ilcljc!t>, /.ein  trajajttiJf
/iuiske koni<Ui' iiL-ilito
¦ , izvrstno kakovosli. eorkc.
-.' vüliu'iu1. int'hkc /. barvn-
' nini ohroboiu. [hjrahljivr
*^! tudi za odi'jn. pD j;iki>
•» nizki coni. Vrsta A plalila
/.;> ili'kiva1. ==:\m /. harvanim ohroliom. 1 ±5 190-
dobre kakiivo?!:. kos po -i K. Vrsta B. siva plahta
^a üvosöeko /. rudeöimi in nimrinmi proiranii
1 ij 19U. prav dobre kakovosü. ko< po 5 K. \'rsta
(' double volnena gospo<ka plahla. siva l rudo-
čim ubroboin. dvovrstna. 150 2(Xi. najboljsa. kos
|iu K 7-.')O. Vrsta D Muiitan-plaliUi. siva z mo-
tirini obfoLiuni 150 190. izvrstne kakovosti. kos
po 9 K Vrsta E prima orna uinnibus-plahta.
155 120. krasiia in trajajoCa. kos po 10 K. I'o-
silju se proti povzetju. XcOilsrovarjajocp zanionja
ŠH linv. zadržka.
.Naslov:   31.    Kuii(li>akiu.    Duua.j,   IX..
Berggasse št. 'j 32'/.
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,   I
priporoča častiti duhovšeini in slavnema |
občinstvu v mestu in na deželi svojo j
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo :
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü
istiT.sko in dalmalinsko. Petrolej v zaboju
Sladkor razne vrsle. Moko St. 0, 1, 2, 3
4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in
drug« vrste, namreč no V» kila in od 1
funtu. Testenijie iz tvornice Žnideržič &
Valenčič v U. Bistrici. Zveplenke dru?-he
sv. Cirila in Met odt. iMoka iz M;t'(!ic^vga
rnlinu v Kranjd in z Jochrnann-nvcg» v
Ajdovšr-irn. Vse blago prve vrste.
Po pošti  se razpošilja   v   zahojčkih
najiufni«' po h K\i   na ve  kraje
obstoječe iz dveh sob in kuhinjo,   even- '
tueltio ene   sobe   in   kuhinje s pripadki, \
se išče               !
v mfstu  ali   bližnji   okoli':i  za slovensko
uradniško  družiro   brez   otrok.    LJselitev ;
najdalje   14. marca   t. I. —   Ponudbe   na
na^e upravništvo.
)  Jakob Miklus,  I
1  trgovec z  lesorn in opeko, zaloga  I
f  vsakovrstnega trdegu in mehkega
\   koroškega in kranjskega lesa ter  i
J  pohištvit, rakev itrugj, vinskih po-
j^  sod, stiskalnice za vino in  sadje
J  vsake velikosti
t         v Pevmi,
' za Soškim mosiom p. Gorica,
1 priporoča p.   n.   obOinstvu svojo
' bogato    zalogo,    zagotavlja   naj-
\ hitrejšo postrežbo in jako   nizke ,
)                        cene.                        '
Odlikovana delavnica!
"anYkrusic,
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
|f          Priporoča se si. občin-
% stvn v mestu in na deželi,
^ posebno čč. dohovščini. —
p Ima bogato zalogo blaga
p vsakn vrste in za vsaki stan,
^ ter opozarja na ravno doslo
M sveže pomladansko blago,
^ hstni hde\P:kgotovih oblek
H in površnih sukenj. Cene
mißrat' solidne!
Matevž Kralj
v  («oriel. \o\ i   moml si. IO.
priporoi'ti svojo
mizarsko delavnico
in
zalogo obkladkov.
Anton   Pečenko
Vrtna   ulica 8 (.(HU( A   Via Ginnlino  8
pristna    bela
in črna   vina
iz   vipavskih,
ffurlanskih,
briskih,   dal-
matinskih   in
isterskih  w t
noapado w.
Mostavlja. na iloin hi razpošilja po it'lc/.-
.lu'i na V9i« Krajc avstro-i'gerak*' inonarhije ˇ
sodili  od   5(>   litrov   iiaprt'j.   Na   zalitovo   posilja
tiuli  iizorcc.
Cene zmerne. Postrezba poilena.
icilralna [Kisijiliiinf
v Gorici,          '
registrovana zadruga i omujeno zavozo,
spi-fjfin.-i hranilne vloge, katm» o-
brt'stnji1 jio 4'/„ [) o In in c s c i> ii <>;
lU'v^iiigntMif obrcsti pripisujc koiicc Icta
h glavuici. Rontni davck pla^ujc poBO-
jilnica siiniH.
Daj<> posojila ndoin na oscbni
|  krcdit po 6°/,, in na vknjižbo poS'/j.
Sprt'jt'iim Llane l gl a v ni mi d <•-
1 c ž i po 200 K in i. o p r a v i I n i n\ i
il t> I c i i po 2  K.
Olvarja «Slanoni lekoöi1 ratJiiiu1, ,
katrrt1 obrcalnjc po dogovom. Za nala-
»aiijc in vratiaiijc so ni razpolago po- |
ložnicc c. kr. poštm* hraniliiU'<>, tako da ,
1 jc mogoiV poslali donar brci poätnih
stroäkov.
Uradne ureso vsak delavnik od8 12.
ure zjutraj in ob pondcljkih in četrtklh i
tudi popoludne od 2   4 v ulici Velturlnl 9.
J
U-^        rn svetem Antonu radovanskem              \
PRVA ZALOGA
cerkverfih oblek in nabožnih stvari.
Trst. Via Muda vecchia št. 2 (za mestno htšo)
Dobi so bogata izbira pianot, dalniatik, pluvial, Imtiicral, rolu'U)V
kvadratov, kolarjov l.co, prsnikov, misalov, bicvirjev, ritualov, diimiov in
nestevilno uabožnili nizlinio fino vezauili kiijiij, svoniikov, kri/cv, svolilnir,
kclihov, i'iborjcv sc srcbnio kupo.
Jedina zaloga za celo Primorje kipov o vsakovisiui velikosti
in kvalitcti, uiiicliiiško dolo v roiiKitiskctii kartonn, pripiuorljivih posebiii)
za vlažne cerkve.
Zaloga sveč iz čistega čebelnoga voska kakor Uuli uicsune
svci'o I. in 11.  vrste,  podob, veucov, kri/.rov in svetinj  vsakovrstnili.
Lastna izdelovalnica palm iz uinetiiili cvctlic in vsakovrstnili
drugih del spaclajočih k bogoaustju. izvršijo se vezenja (ricami) najfiiiejša
za zastave, pregiinjala i. dr.
Popravlja.  se vsakv. yrstae  stvari za ceuo, ==-        —               ==
—    —       —             — pri Kojej je izkljuöena vsaka konkurenca.
Naročitve se izvršijo točuo in hitro.
JI^T   Ob nedeljah in praziiikih je prodajalnica zaprta.   "THI
Z odličnim spoštovaiijem                        Anton J. Vogrič.
a___^__________.      ....      ...      ....      ....      . .   .1
Edina tovarna plina Acetylen
v Gorici,
dovoljenapo c. kr. namestnistvu v Trstit s dne I2.febr. /yoj, št.3462.
Podpisana sprejemata vsako delo za razsvetljavo stano-
vanj zasebnikov, delavnic, javnih prostorov itd. pojako zmer-
nihh cenah. Vsa naročena del» se izvrše točno !
Prevzemata tudi za izdelovanje vseh kleparskih in me-
denih (mesingastih) izdelkov, kakor moderne«esalke (|)iim|jo),
skropilnice, iveplalnike in  sploli   vs;i ilrupi hidravli<':n;i dola
Priporočstta ie z odlič. spoAtovanjem
R. Cioli A: L. Buttiimsclii,
Gorica, Riva Castello St. 4.
Vclikii /;iloi;.i šivalnih strojew \s;ikc  vrste /.;»   sivil.j»',  1
krojače in rcvl.jar.jc.
Edino zastopstvo
Pffafovih sivalnih strojev,
kateri so svetovno znani natrpežnosti in dobroti,
ter so najsposobnejši za vsake vrste  del, kakor
tudi  za  vezanje,   rekamiranje,   so   edini,  ki se
jameijo za 10 let.
Koukurenca je pri aas izlljräiia in nemopča!!
V zalogUimamo tudi
Imrska dvokolesa
ter
angležke ,Helikal Premier, in ,Regenf.
€ena je oil 1HO K   najM'ej.
Prodajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in
samokrese vsake vrste. Komat šivank za šivilje stane v
Gorici le 70 vin. — Edina mehanična delavnica za popravo
šivalnih strojev in dvokoles.
/,:i obiliiu iiaroiilm sc [iiiporocalii si. obäinsWii udaiiii
Saunig & Dekleva,   I
ulica Municipio St. 1.            J
Št. 17.
V Gorici, v sol>ot<r"((ln<|W'2K. frhruvarja  liM):{.
Letnik V.
l/.li:ij;i vs i         irk   in soliulo «»I•
II mi i |i|'imI|jhI I ii' /.:i iin'st'i Ii-t öl, ."'.. tin
I i |i ,'.:t ili'/.t'ln Aku ji:ii|i' n.i l:i <lnr.:i
|nn/.iiik i/i'li'tl.ui |)n'jnl)li /.vcivr. Stain-
|»u push pn-ji-in.in ah v (inrici n:i ditin
pwsilj.'in ci'loli'lnu S \. |ni||i>hn) i K in
iVlitii'tnu J. K l'n»il;i|:i M' v (iorici v I"
li;ikiirii;iu Sell war/, v Šolskih uln-:ili
.1 c I I c is i t./. v Xmiskili ulirali hi l.i1-
ban 11a  VciiJijcviMii lckaliiču p'> ri viu.
^Bto^^^F^I              ^|^_^^^r        I^^H^^^M      ^^^^^      •mS^Stttt         ^^^^ta^^T        I4^^^^fc    ^^^^H*Sfe
(YtMVriio i/thinjcl
I i edi)i>t\t> in upravilišUo s»-
r>ü liajata. v -Xiinnlin tiskiiriii».
i.lira  Vctturiiu  Ü   4t. y
hojjisi- ,•¦ i .i«il>>viti i :i un-dništvi).
Mi/las«- ü iiiii'iri ii,cj pa na upravriiätvo
»(iorni«. Oi/l.i-, if računijo po pntit-
vrHtaii in aio'i .. . M' tiskajo 1-krat po
It vui . 2-kra- ;¦. 10 vin . 3-krat po
8    vin    Ako   »¦•     ct':kr;tt   '.iikaju    raOu
IllJO   SP   pO   pij^u lljl.
l/.dajatelj in odgovorni  ureiinik Josip Marušič.
Ti^ka  „Narodna tlskarna" , udgov. J. MaruSič;.
hi ilr. I« id poratniki.
(Konec.i
Pororitu o tej pre/.animivi kazenski
obravnavi, katero smo kolikor mogoce
točno priobe.ili v svojem listu, naj do-
damo se svojo sod bo o dejstvu, da se je
v čislo slovvnski spornosti vrsilu obrav
navu  v   ilalijansfcem jeziku.
Gospod dr. K o j i c je /.o tnkrat. ko
je imcla slvar prvič hh obravnavo priti,
vac st o ri I, k a r s c j e dalo s loriti,
da bi si bil zagotovil slovenskeg-i /.ago-
vornika A v Gorici in v Trslu je /.anmii
trkal nu iJuri slovenskih odvetnikov; tu
in tain je, kakor je že v predzadnji šte-
vilki omenila ,.Gorica'1, obvladal slovenske
odvetnike tak pravni Out, da ni hotel
nobeden sprejeti zagovorniStva. In to ni
prvi slucaj, da so slovenski odvetniki v
Gorici v spornih zadevah, ki so se izci-
mile iz strankarskega boja, odklonili za-
govorništvo znanim poštenjakom, samo
ker so se bali zamere pri nasprotni
stranki in dosledne škode na lastnem žepu.
Zato moramo res iskreno želeti, da
se čimbrže naseli v Gorici dober naroden
odvetnik, kateri bode v polni zave<4i svnje
neodvisnosti opravljal svoj vzvišeni posel,
ne da bi se dal motiti po naklonjenosti
ali zarneri strank in po bratomornem
boju, ki so ga v našo največjo škodo
zanetili med Slovence brezvestni koristo-
ir?vci--
dopu  «s^akor je znano,   se je bilo vondar
nemu A\o,   da je dr. Kojic dobil za prvo
vreči navo. ki se je vršila 2. julija I. 1,
k i  m^
.'¦   . «skega    odvetnika   v   osebi    .t;. d.ra
jr;i jna v oddaljenem P u 1 j u ; a znano
je tu-.i, da je tožitelj dr. Turn a, pred-
sedn^c ,.narodno-napredne" stranke, slo-
venski de/elni poslanec itd. kot zvest
varuh narodnih svctinj, pri takratni obrav-
n»v; odklonil 6 slovenskih porotnikov —
>- kakor ae je zaničljivo izrazil proli
enčevemu odvetniku, ni mural, d a
b i s" o d i I i 1 j u d j e, k i z n a j o k o-
m a j b r a t i in p i s a ti. S tern je dr.
Tuma in ne dr. Uojic onemogočil
ne samo sestavo čisto slovenske pi^rotne
klopi. ampak sploh vrsilev porotne obrav-
nave. ker niso bili pripravljeni polrebni
prevodi za i t a I i j a n s k o obravnavo,
katerej .se prav po dr. Tuinovi krivdi
i)i '-"M) rnogoče ogniti.
. / ozirorn na to taktiko svoje^a na-
sprotnika moral se je dr. Rojic pripraviti
za novo obravnavo. Povabil je zopet svo-
jega prejšnjega zagovornika, naj ga pride
zaatopat iz daljnega Pulja; a odgovor je
obaegal take pogoje, ki so jasneje govo-
'"iliod najodločnejše odklonitve. Dr. Kojic
je lakoj vedel, koliko je ura bila, ter je
puljskemu odvetniku odgovoril /. molkom.
„Un bel tacere non fit mai scritto''. Obo-
rožil se je sam z orcvJjem resnice in pra-
vice, pritegnil k obravnavi goriškega od-
vetnika g. dr. Kaimonda Luzzatta — ter
se z nioškim pogurnom postavil pred po-
rotnike, katerim je jasno in verodostojno,
°PH na veljavna dokazila, povedal in
razložil vse, česar je trebalo v svojo
obrambo proti zatožbi dr. Tume.
Dr. Rojic se je do zdaj v svojem
javnem;delovanju že vsikdar pokazal pra-
vim, zavednim narodnjakom; — on bi
bil tudi tu, ko je šlo za obrambo njegove
časti, njegovega političnega poštenja, prav
gotovo najrajže v svojem .;eziku govoril
in bi se ne bil nikdar odmaknil od tega,
da bi  ne bilo sio ravnn za to   - zu kar
v »Irtiiem polozaju, ko je sedelo na po
fotni klopi med dvunajstimi šcst mož..
kateri mo razumeli a a m o italijanAcino,
doijim so vHi slovenski porotniki več ali
munj tudi razumeli ta jezik in ko je
^lo ravno za obrambo najdrHžega
bise r a vsakega prave^a mozri, ni mogul
drugaoe, rie<<>> poslužili se v svojo obrambo
jo.'.ika, ki so ga vsi razumeli. In govoril
j.», kakor je mogel, a tako, da so ga po-
rotniki in posluAalci popolnoma, da, bolje
razumeli, kakor je bilo ljubo dr. Tumi.
Kdor j«' siisal ali po/.neje v „Gorier'
čital dr. Koj(':ev zagovor, naredil si j»
laliko svojo sodbo. Mi danes ne moremo
o tern dalje govorili, ker je dr. Tuma
proti sklepu sodnega dvora, po katerern
se j<> y.ato/.ba zavrnila kol zastftrela. vložil
tožbo nienosti in torej ni izkljuOeno, da
pride ta zad«»va se enkrat pred porotnike,
kar bi bilo prav za prav v prilog stvari
želeti. a to moremo zatrditi, da je
bila ta kazenska obravnava dobrodejna,
našo politicno ozračje razkužujoča ne-
v'lita. Hazkrila nam je dr. Tumo tacega.
kakoršen je kot človek, bivši učitelj in
uradnik in krit sodanji poslanec, odvetnik
in voditelj „narodno-napreilne" stranke.
Vsakdo vidi in ve zdaj lahko, če ni du-
ševno popolnoma slep in gluh. kako mu
je soditi o njegovi osebi in o njegovem
delovanju.
In v tern ravno tiči velika, da, ne-
! precenljiva vrednost porotne   obravnave
z dne 11. tebruvarja 1903.
;           V-akdo,   kornur  je   blagor   sloven-
skega ljudstva na srcu, mora biti dr.
RiijicHi hvaležen, da se ni dal upogniti
niti prestrašiti po velikanskib ovirah. ki
so se inu stavile od mnogih strani, ampak
da je vstrajal kot jeklen, neomadeževan
značaj v borbi za «vojo cast in poätenje
Da, vžtevati mu moramo v posebno,
neoporečno zaslugo, da je ^lednjič r a z-
k r i n k a 1 dr. Tumo.
Na vroah tleli.
Kadar   se   vzbudijo   s;le   ognjenika,
todaj jib  ne vzdrži nobena moč, marveč
udarijo na dan   in   pokončajo   vsp,   kar
dosežejo s   svojimi   gorečimi   rokami . . .
Ta primera velja o sedanjih dogod-
kih na Balkanu, odnosno   v   Macedoniji.
V dneh potovanja ruskega ministra
] grol'a LflmsdortVu   na   Balkan   in   v   Av-
: strijo je bil   svet   še   nekako   napolnjen
i nade.   da    mogočni   Avstrija    in    Kusija
, prepnAčita usodepolne   dogodke   ter   za-
! jedno    omogočita   urejene   odnošaje   za
macedonsko rajo.   Posebno   prebivalstvo
Macedonije je z zaupanjem zrlo k obema
zaščitnicama, dasi je — in   umestno   je,
da to danes povdarjamo        to prebival-
stvo  po   svojih   zastopnikih   bilo   dokaj
vznemirjeno vsled hhdnega in skoro pre-
zirljivega  zadržanja  Lamadorüovega na-
sproti    voditeljem    macedonske    stvari.
Vzlasti ko se je izvedelo, da nameravata
obe državi   nastopiti   energično   pri
porti za uvedbo človekoljubnih reform v
Macedoniji, zavladalo je med ustaši upa-
nje, da   bode   dosežen   nameravani   cilj
brez   prelivanja   krvi.   Kajti   ni-
jedna   kršoanska   duža   v   tej   pokrajini
gotovo ne ljubi orožja in ran, in se pr-
vega poslužuje le v največji sili.   Ker je
ta sila prikipela do vrhunca,   zato se je
tudi ogorčenje in  volja   za   samoobrano
tega ljudstva vzdignilo z ono elementarno
močjo, katere   ni   vec   mogoče   zadržati,
ako stopi iz svojih strug. In ba3   ta   or-
v/.kipel ^daj ^ podvoJK-no silo, ko ^e ;e
h kratu /.at'ulo, da vsebina avstru ruskih
zahtev pri pt^rti ni ona, kakorsna se je
naglaSala iz poOetka, marveč da je taka,
(la se ji Turčija ne le ne protivi, marvec
se ji  tudi  lahko          meje.   V  ieh   refor-
mnih uacrtih predloženib porti dne 20.
t. in se mej drugirn zagotavlja porti, da
Turc'ija ue Lud«' imeia nobenega uzrokn
opirati se na revoiurijonarno gibanje v
Macedoriji in tudi ne na druge «junoiije, ki
bi jej mogli dati povod. da n'1 vzprejme
načrtov. /e to nagla^anje na racun rna-
L-edonskega prebivalstva v kriiicnem tre-
nutku, ko turSki valiji na svojo roko vo-
dijo prav.) incsarako klanje v vaseh Ma-
cedonije. je osupnilo macedonske odbore.
5e bolj pa je presenetilo iste dejstvo.
da v relonnnih načrtih nikjer ni zahteve
po razoroženju najnevarnej^ih elementov
t. j   Albancv.
Dej«tvo, da "ta Avstrija in Husija
tako odnehali Turčiji, je napolnilo ne-
sreöno ljudstvo s -umnjo, da za vsem
tern tiči neki drugi taktor. In res, izve-
delo «e j", da sta Avstrija in Husija v
toliko «premenili svojo taktiko, da ne
nastopata več samostojno, marveč le kot
izvrševalki želj in zahtev vseh vele-
vlasti, ki so podpisale berolinsko po-
godb>~>.
Vsled te spremembe so se stvari
na Balkanu h kratu drugace zasukale.
Macedonski odbori so pomnožili svojo
d^l^.vnost in predno napoči pomlad, je
pričakovati najhajžiL stvari.
Velevlasti so hotele preprečiti pre-
livanje krvi in uduSiti gibanje z lepimi
besedami, doöim se TurČija 5e nadalje
oborožuje in požilja vojake na rnejo ;
— ali baš to vedenje velevlasti je do-
vedlo macedonsko ljudstvo do prepriča-
nja, da je hoceta Husija in Avstrija pre-
pustiti brez pomoč-i svoji usodi. Zato je
sklenilo samostojno nastopiti ter zmagati
ali pa umreti, — as tem gotovo prisiliti
velevlasti, da bodo morale storiti to,
čemur so se hotele izogniti.
Bolgarski politiki so se celo opri-
jeli mnenja, da Kusija vodi nasproti Bol-
gariji nelepo in neiskreno politiko in
mislijo, da Kusija hoče celo Bolgarijo
spraviti v vojno s Turcijo, na to da dela
ne samo v Carigradu, marveč tudi v So-
liji. Zato da je vojna neizogibna, Rusija
pa da hoče v odločilnem trenntku nasto-
piti kot posredovalec in rešitelj Bolga-
rije, ali tedaj bi ne bilo več samostojne
Bolgarije, ker bi postala avtonomna
rusk a pokrajina. Mnenje je, da hoče
Husiia porabiti prvo priliko, da zasede
luki Varna in Burgas.
To se smatra za tajne vzroke temu,
da se je ruska balkanska politika sp re-
in e n i 1 a. Iz te zadrege vidijo bolgarski
politiki samo jeden iihod, namreč : h i-
tro se pripraviti za boj. Vta
namen zamore vlada razpolagati s (iO
milijonov frankov, ki so vloženi v narodni
in poljedelski banki. Vlada da mora pod-
vzeti vse korake, da si Bolgarija pomaga
sama in ne da prilike Rusiji, da postane
njena „nesebična" reäiteljica. Potem bi
morala Bolgarska spremeniti svojo vnanjo
politiko, pa če treba v sporazumu a
TurČijo, katera bi se a tern rada zado-
voljila. Ko bi Bolgarija postala vazalna
država Husije, potem bi bilo hitro konec
turškega gospodstva v Kvropi.
Tako mnenje vlada — po dunajski
„Information" - med bolgarskimi poli-
tiki, katerim na čelu stoji knez sam. Vse
ba5 ta poloAaj dela kne^u velike nepri-
jetnosti   - - Va ludi   ^rbiJa   ic          tako
ve povedati „Inlormation" pripravlja
na boj. Vlada je narocila v avs.trijskib
tovarnah pod jainstvorn budipeštanske
nacijonalne bank*- veliko množino voj-
nega materijala. >rbija si je s tem na-
prtila zopet veJik državni »lolg, ker je
prisiljena, da placa naroi'ene pu>ke in
drug matt'rijal za U) do '.A) od sto (: e z
p r a v o vrednost
Glasovi o razrn»*rab v Macedoniji se
glase Oedalje resneje. Krancozko in an-
gležko novin>tvo izraža mnenje. da se
bližajo nevarni poiitični dogodki na Bal-
kanu. Ti listi trdijo, da oui, ki so pod-
uOeni o razmerah na lieu mesta. nikakor
ne verujejo v kak uspeh reform in av-
tonomije
Tudi je težko verjeti. da bi porta
z lepa pustila Macedoniio iz krempljev ;
da bi pa moglo biti bolje tudi ako bi
stala'pokrajina pod npravo kak^ druge
velevlasti, toda to je istotako težko ver-
jeti oh tako mešanem prebivalstvu po
narodnostih. kakor je ta Macedonia. Ti
listi mislijo. da mir v Macedoniii zamo-
reta narediti le Bolgarija in Srbija s
pomočjo Rusije.
Iz vsega tega je razvidno. da so
Balkan v r o č a 11 a ter da bi se ta zem-
Ija v političnem oziru tudi lahko nazi-
vala — vulkan. Ako pa se človek v vse
to uglobi, pa pride do prav zanimivih
zaključkov.
Ru9ija je namreč že davno sprevi-
dela, da se male balkanske driavice ne
morejo za stalno vzdržati same kot prave
slovanske države, ker, ako so tudi
otete izpod turškega jarma pa je v
nevarnosti njih samostojnost pred dru-
gimi sovražniki. Zaradi tega je namen
Rasije, da vzame pod svojo zaščito vse
te države in to Še zaradi tega. da se ne
izgubi na Vztoku slovanski upliv. To
spremembo hoče Rusija izvesti, pa če se
na glavo postavijo oni politiki, ki imajo
svoje zavetje v „Information" in drugih
takih glasilih, politiki, ki hujskajo na
..neodvisnosf Bolgarije, Srbije itd. pod
kako nemško ali madjarsko patronanco.
Posebno značilno je vedenje onih bol-
garskih politikov. kateri bi naposled rajši,
da še ostane turška strahovlada v ev-
ropsko-turških pokrajinah, nego pa da bi
postala Bolgarija od Rusije odvisna dr-
žava, zavarovana tako proti Turčiji ka-
kor tudi proti izvestnim evropskim kul-
turonoscem. Da Nemec Koburžan želi
ostati samostojen vladar Bolgarije in še
nadalje delati na Škodo slovanskega pre-
bivalstva za -— nemško stvar v B( !^a-
riji, a da bi naposled postal tudi rad
kralj Zjedinjene Bolgarije — vse to je
iahko verjeti njegovim politikom. Resnica
pa je zopet, da se je Rusija naveličala
dajati denarno potuho zapravljivcem v
izmolzeni kneževini, ter da hoče storiti
jedenkrat „čisti račun^.
Ako bi pa konečno šlo po želji
hujskačev iz Berolina in Budimpežte, bi
se Bolgarija in Srbija danes obrnili proti
svoji reäiteljici Rusiji in ne proti Turčiji.
Ako se upoäteva vse to, potem pa se
skoro ni öuditi, da se je spremenila po-
litika Rusije na   vročih   balkanskib   tleb.
Shod na Libušnjem.
V nedeljo 22. t. m. je priredilo
„Slovensko katoliäko politicno in gospo-
bička.   Glavna   naloga   llalije je pa, ako
hočP v  okom   priti   najnovfijSirn konku-
renčnim   bojem, il.i p'wzdi^nc   konjerejo
in rejo ovac. V t:i namnn  in da se pre-
bivalcem goratih kr»j>v pomaga, pmlla^i
predsednik carino 1;> lir na  ne obdHano
in 20 lir na obrlelano   volnn,   nadaljo ;"»
lir na stavbeni   les.   Za konji   nai   bi se
uvedla    carina,    kakoršna   je v    Spaniji.
nanireO   180   lir na   knrija.   Po govorni-
kovern mnenju, vinska klavzula s časoma
ne bi za  llalijn   itak   imela   prevelikejja
pomena, ker se v Avstriji  in  posebno na
Ogrskoui   vtnJno   več  vina   pridrlujp..  So
man.)  pomenn pa bode imela vinska klav-
zuIh tedaj, ako so istvt  dovoli t.udi Kran-
cozki  in   Spaniji, v kar se jo bajc Avstrijn
zavczalu.   Dasi jut inrm   Italija od   vinsko
klavzule I« neziiHlne koristi, škoduje isla '
veliko posobno Ugrski, vsled eesnr se zdi I
ludi  Italijanom upnr prnti nji na Ogrskem j
popolnoma opravk.en    Po  «jovurnikovem .
innonju   odlocovale    bodo    naslednjc   tri ;
torko, od katerili Ihilija ne odstopi  I. da ;
s<3 odpravi avstrijaka carina na  nekatere !
južne    pridelke.   kakor   mandoline,   lige, j
rastline   m   lisp;   2.   Avstriji    se   prizna ;
prcdnost   pri   uva/anju   lesa in  konj; 'i  j
Avstrija   mora   /.a   to   dovnliti   prcdnost ;
italijanskim   belim   in  rdeOkastim   vinorn
uned  12 in  \h alkohol. stopinj.)
Macetlonske ret'orme.
Turčija je tore) vzprejela maccdon-
ske retbrme, kakoršne sta ji tutcrtali
Rusija in Avstrija. Fa že danes soglusajo
vsi v tern, da ostanejo to rr forme le nu
papirju ter da jih Turčija nikdar ne iz-
vedo. No samo to ampak Turčija zvraOa
zdaj vso odgovornost za dogodke v Ma-
cedoniji na Musi jo in Avstrijo, ona sama
pa se pripravlja z vso hitrosljo na vojsko
ter pošilja vedno vpč vojaških krdo! proti
sevrru. Vs<»m vulijem je namcilo, da zbi-
rajo denar za vojni zaloj^. Tega denara
je došlo v Carigrad doslej že nad o mi-
lijonov pijastrov. Vojaški nabori se ne-
prestano vrše po vseh turškib pokrajinah,
eelo med najdivjisimi narodi Lurškirni. V
Albaniji razsajajo Albanci proti vsem
tujcem in se zoperstavljajo proti vsaki
naredbi, ki miri na to, da se napravi v
Albaniji mir. V Carigradu pa priliskajo
izvestni krogi na sultana, češ, naj bi tur-
ska vlada Albance pustila pri miru in
naj  bi proti njim ne postopala.
Vojiie priprave,
Angležkim listoinse poroča izMoskve,
da je začela Husija v zadnjih dneh na
jugu priprttvljati se na vojyko. V Kijevu
in v Odesi ne dobi nobeden častnik več
dopusia. Castniki, ki so pridelj^ni general-
nemu stabu, morali so zadnje dni pod-
vrec;i se posebni prisegi. Vojaški oddelki,
ki se so vdHežili vojaških vaj pri Kursku,
pripravljeni so vsi za vojsko. V vach pol-
kib, nahajajocih se na jugu države, se je
žtevilo čtistnikov izdatno pomnožilo. Čnst-
niki, ki so bili bolebni so se premestili
ali pa so bili vpokojeni. Vse priprave za
mobilizaeijo 100.000 re^ervistov iz prve
dobe in 180.000 reservistov iz druge dobe
so že končane.
Albanci in Srbi.
V Ipeku, kjer prebiva 400 srbskih
in 3O0albanskih rodbin,zahtevajo Albanci,
da morajn Srbi prestopiti k turški veri
ali pa se izseliti v Sr^ijo in to tekom
rneseca dni. Ruski konzul v Mitrovici je
proti temu protestiral pri okr. načelniku.
Domače in razne novice.
rapeževapetiiidvajsetlctnica.
¦— V naši škoiiji praznujeino pelin-
dvajsetlelnicopapeževaiija Leona XIII.
jutršnjo nedeljo.
Leon XI11. se je rudil dnt' 2.
inarca I. 1810. v mestecu Carpiuplo
iz grolbvske rodovine Peci-ijev. V
duhovnika je hil (»osveceii due 81.
decembra 18^7, nadškus je posUil
17. jaiiuarjji 1848, kardinal 19. ja-
nujirja 1858, in za pnpeža izvuljen
20. februarja 1878, slovesno kronan
pa dne B. nuirca 1878. Leon Xlll.
je 26J3. naiucstnik Kristusov na
zeinlji. Izmed teli 263 papežev je
89 svetnikov, 35 mucenikov in sicer
vsi_ od sv. Peti-a do 1. 311. Ülede
trajanja vlade je naš Leon tretji. Sv.
Peter je vladal cerkev 33 let, in
sicer od 1. 84. p. Ki\ do 67. (v
Rimu nepretrgano od 1. 42. do 67.,
torej 25 let, 2 mcseca 7 dnij), Pij
IX. od 1. 1846. do I. 1878. t. j. 31
let,  7 mesecev, 2 dni.
Izmed vseh papežev je vladalo
nad 20 lei le 12. .— Tudi po sla-
roati je Leon XI1L tretji. Nad 93
let :4a dosegla sv. Aaalo (t 682) in
Za časa pelindvajselU*tnegii vh-
(l.uij.L Looiia Xlll. jc hilo na novo
usljjnovljfiiili: 1 patrijarhala, 18 ua<l-
školij. 140 rtkolij. 1 opala > niillius -
(sanioslalna u[>ala s skofovskimi pra-
vicami), Ü aposlolskih dclegacij, 50
aposlolskih vikarjatov. 35 nposlolskili
pi'elcktur. Iz U^a razvidimo, kako
veliko je (ieloval la vf.'liki mož za
raz^irJMiijf sv.  V(;re.
Papežn L<'()im Xlll. so posebno
|)ii src.ii ludi s I o v a ti s k i lodovi.
Lcla 1880 je izdal prHepo okroznico.
v kaleri n:iv<ln>('iio pi'oshi vj;i vclik"
zaslujj«' >\clih i)i-alov C.irila in ,\|i-
loda. ki sla iz Soluna pi'incsla Slo-
vanoni pravo vcio U*r v «loina^ciii
jeziku urila I'ojak'1 vrlcra^hiih refine
liozjih. In ko so I. 1881. Slovani
I'oinali v I'ini. zahvalil sc za krasno
okroznico. dal jc sv. Ore v >|»omi!i
|i"j;t polovanja v ciMkvi >v. Klcnit'iilii.
\ kalcii pocivajo o>la?iki >v. (.iirila.
poslavili rui svojc r^Lro^k** ollai na
(';a^l sv. Urilu. Xeprestanu pri/ade-
vanjr Lcuna Xlll. je. da hi sc raz-
koliii .Slovani zopct zjedinili - ka-
tolisko ccrkvijfj. V svujf'iii i>i>ovorn
>lu\anskili runiarjt'v 1. 1 8K1. j»'ivkH :
IJ o I) o ž j ¦* in s k I fj j) u se k a / »\
»I a j (¦ - I i) \ a n s k i r o <l |j c i -
ti r a si j c n / :r p u s c h ji c ii a -
in c ii c. XaA blovcnski narod jf
o[j(*tu\ain> hlauoslovil. /. v<?s(*lj(Mii
sprejenial poručila u verskuni na-
predku   iimm! nanu.
\'zroka ilovolj. da ludi kot Slu-
\ t.-nct "in Slo\ani  Ijubinio Lfona Xlll.
Slava inn1 Bo^ üa živi >c
innogu   let !
V prosla\o papeževe petindvajset-
letnice bodo jutre po v,oeb cerkvah slo-
vesne službe božje. V Gorici nameravajo
nocoj bukljado, ki pojde izpred prvo-
stolne cf-rkve, ter vabijo mesčane, naj
bi  razsvetlili okna.
Za „Solski Dom" so plačali pred-
sedniku: Jurij Peternel, dekan v Kobaridu
10 K; Henrik Črnigoj, vikar v Vel. Žabljah
l^po poštni položmcij  10 K.
Srčna hvala!
Veliki   pies  v  goriški  eitalnici
dne 22. t. m. uspel je po soglasni sodbi
udeležencev prav izvr^tno. V bogato in
okusno z bujnim zelenjem okrašenih in
sijajno razsvetljenih društvenih prostorih
zbrala se je takoj po napovedani začetni
uri prav mnogobrojna družba dam in go-
spodov v elrgantnih opravah, družba, v
kateri so bili zastopani skoro vsi c. kr.
in deželni uradi, učiteljstvo šolskih za-
vodov, častništvo c. kr. tukajšnjega peš-
polka i med njitni g. stotnik U. z dično
gospo soprogo Slovenko) in inženerji bo-
hinjske železnice. Počastil je veselico s
svojo navzočnostjo tudi g. dvorni svetnik
in načelnik c. kr. okr. glavarstva, visoko-
rodni grot Henrik Attems. Od drugib na-
rodov bili so zastopani hrvaški, čeaki in
ruainski, nemški in laški, od drugih krajev
Trst, Tolmin, Sv. Lucija in Miren. Pies se
je zadel s „polonezo", otvorjeno od pleso-
reditelja M. J z cast, gospo dr. P. in kaj
lepo aranžirano. Gospod reditelj je skazal
s svojim prihodom iz,          glede na pro-
metna sredstva, jako oddaljenega Tolmina
čitalnici svojo neomajano zvestobo in
naklonjenost; naj sprejme zato našo is-
kreno zabvalo. Obe dopolunočni četvorki,
katerih drugo je vodil jako spretno aaš
domači aranžer VI. P., je plesalo po 28
parov, in razmerje med Žtevilom plesalk
in plesalcev je bilo popolnoma ugodno;
naravno, da je bila ob takih okolšeinah
zabava živahna in prijetna. Omeniti treba
še, da so plesalkain bili od odbora po-
darjeni elegantui, v modernem okusu iz-
delani plesni redovi. liverjeni sino, da
bodo od njih hranjeni v spomin tega le-
pega večera. Pri polunočnem odmoru
zbrala se je družba deloma v društvenih
aobah, kjer je bil tudi napravljen čeden
buffet, deloma v pritlieni krčmarjevi
dvoranici. Žal, da nima citalnica proator-
nejšega lokala za ta namen na razpolago,
kakor ga je imela v prejžnjem stanovanju
na Travniku; a kaj hočemo; saj äe naar-
sikteri izmed novozidanih monumentalnih
narodnih domov tega nima.
Krasen večer je zopet doživela naša
čitalnica; pokazala se je kot neoporečno
pravo središče in zbirališče narodne in—
teligence, kot pozoriäce olikanega kretanja
in ča«tne repreientacije nasproti neslo-
venskim gostom. Poznalo se je, da ima
odbor v svoji sredi kaj čile in delavne
mlade moči.   ki nam   še marsikai leüeca
Opomin.          lukaj.^nji    magiMtrat
svari vse one, ki potrftbujejo dclavce, naj
ne vzHmejo na dnlo onih oseb, ki niso
preskrbljen« z delnv^kimi knjižicami,
ker bi inače morali plačati «lobo od 20
do 80 K.
Voda /a (»orico. — Mestni stav-
beni urad je izdelal načrt po katerem naj
bi se napeljala p tna voda iz Ciepovana
v nase mesto.
Pila in jt'db, a ni<* plarala sta
Ludvik Kornel in France Nernec iz Hilj
v krčmi Karola Mnncalchi. Napravila sta
7 K 4i vin. dolga ter jo popibala.
(es. kr. kinetijsko druStvo v
(iorici razglaša: liakreni vitrijol, kar ga
je nakupil nakupovalni odbor, je ves raz-
prodan, omenjeni odbor ne Hrnalra ugodno
nakupiti sedaj druzega radi v<*likih apre-
mprnb v c-'nah, nadaljevalo He pa bode
vendai podpisovati ali brez zaveze za
ceno.
Pretep. Delavec Andrej Hla/.iö
iz St. Andreža je pil v noki krsimi s
svojinii tovitri.ši. Dokler so bill v krčini,
bilo je vse mirno. Na potu pa so na-
padli tovariSi Hiažica in so ga tako pre-
lepli, da so #a morali potem prepeljati
v bolnišnico
Xesrera. Onega Keliksa H^rlola,
o katerem smo pi;rr>čali v zadnji številki
nasega lisla, da. jf na potu iz Kanala
proti Piode'u izginil ter da so na cesti
našli le njegov klobuk, nasli so mrtvega
v Soui I'ri njern so naSli tudi denar in
ilruge reči, katere je imel  s seboj.
Vuiixr   v   Kroinbermi.        V ne-
deljo med dopoldansko službo božjo
začela je goreti gmajna v Lokab. Ljudje ^o
hitoli gasil, ter so obvarovali kar so
mogli Skode je do 40CX) K. Kako je ogenj
na>t«i, us znant».
Katoliško slo\fiisko Izubra/e-
valuo driistvo v Dorubertiu pnredi
prihodnjo nodeljo 1. marcija v prostorni
obOinski dvorani slovesnost z tiovori,
pftjem in deklamacijami v proslavo 25-
letnice sv. Očeta Leona Xlll. Zacetek
točno ob 3 in pol uri popoludne. Vstop
je brezplačen. K prijazni udeležbi uljudno
vabi                                               odbor.
l'apeže\a 251t'tuica v Dutovljah.
— V Dutovljah so dne 22. t. m. na po-
sebno slovesen način praznovali pape-
ževo 25letnieo. Na predveeer bile so vse
hiše raz^vetljene in okrašene se zasta-
vami. Tudi ver kresov je gorelo. Grmenje
topičev in zvonenje pa je to slavnost
poveličevalo. Godba je svirala pred cerk-
vijo, pred duhovnisčem in potem po vasi.
Dne 22. t. m. pa je bila ob 10. uri slo-
vesna sveta maša s pridigo, h kateri je
prižlo silno mnogo ljudsva od blizu in
od daleč.
V Tolmnui so aretirali 23 letnega
zidarja Štefana Papiča iz Crkvenice na
Ilrvatskem radi razžalenja Veličanstva
ter ga pripeljali v goriske zapore.
Premt's^eiye velike vojnšnice v
Trstu. — Kakor smo svoječasno poro-
cali, se je tržaška mestna uprava poga-
jala z vojažko upravo, da hi 9lednja od-
stopila prvi prostor, kjer se nahaja velika
vojaSnica v Trstu proti temu, da priskrbi
mestna uprava vojaški upravi primeren
prostor. na katerem bi se gradila nova
vojašniea. Kakor čitamo v tržažkih listih,
sta se mestna in vojaška uprava v tem
pogledu koneCno dogovorili in tako se
bode sedanja velika vojažnica opustila
ter sezidala na drugem mestu.
Propuvedi   v   tržaško-koperski
škotiji. — V tržaško-koperski škotiji se
propoveduje zdaj v 80 cerkvah v hrvat-
skom jeziku, v 72 cerkvah v slovenskem
jeziku in le v 30 cerkvab v italijanskem
jeziku.
<i letni fanti^ odsekal svojenni
17 mesethiemu bratu roko. — 6 letni
sinček posestnika C»?ka iz Hrušice je te
dni udsekal svojemu 17 mesecev staremu
bratu s sekiro desno roko. Zgodilo se je
to tako-le: 0 letni bratec je pred hižo
sekal drva. NesreOa je hotela, da je v
hipu, ko je ta zamahnil, da preseče pa-
lico, ubogi Francek segnil za isto in je
vsled tega 6 letni deček, mesto palice,
odsekal bratcu desno ročico. Ko se je
zgodila nesreča, bila je otrokova mati
doma v hiši, oče pa v gozdu.
Koii.ja v lekarni. — V sredo zvečer
okolo sedme ure in pol peljal je voznik
Gampiotti po ulici Bosco v Trstu s par
konji kakih trinajst q blaga. Tam kjer je
klanec te ulice najbolj strra, utrgala se
je zavornica in voz za<5el je potiskati
konje naprej s tako močjo, da so se konji
splašili ter v divjem teku dirjali po ulici
Madonina. Voznik trudil se je nekoliko
časa, da bi konje ukrotil, pa zastonj.
Konečno so ae pa še vajeti utrgale, tako
da so postali konji popolnoma prosti.
Dirjali so po ulici Madonina in jo potem
zavili v ulico  Barriera   vecchia.   Tu   pa
se lekarno in pobili so skoro vso posodo,
v kateri se hranijo zdravila.
Pn»top iiumI \M'ii«'lliM'nlki.       V
df trtek je pnslo na Dunaju do pretepa
mej katoliškirni in nernsko nacijonalnimi
dijaki, kateri so napadli katoliškc dijake.
Več dijakov je ranjenib. Policija je po-
segla vrnps in arftirala nckaj dijakov.
Koncert Nndine Slavjauske uh
sultanovein dvoru. — Ker počasti ta
sioveči ruski pevski zbor v kratkem tudi
na$e mefsto. bi ut^gnilo naše čitatelje za-
nirnati kako je isti zbor nedavno koncer-
toval na dvoru turskega ccsarja.
Ko je Nadina Slavjanska price ta svoje
turnelje po balkarwkih mestih, pri^la je
najprej v Cargrail Sultan. izvedSi o tem
povabil je zbor takoj z Xildiz-Kiosk da
koncertuje v dvonifm ^Ujdališču in Nadina
je sprrjela povabil-t Koj ko je zbor Slav-
janske stopil v dvor. povabljen jfj bil
na bogat obed.
„Vo koncertu!*4 jp odgovorila Slav-
janska, ..ker po jedi bi ppvci ne pelidobro"'.
^Naj  pa bo" je dejal sultan.
Ob f>. popoludne so vslopili ru^ki
pevci v dvorano gledališca, ki sicer ni
veliko, a je zelo ukusno in bog'Uo oprav-
Ijeno. V srednii loži nas.prot! odra je
sedel sultan., njegov naslednik in ruski
poslanik /inovjev. Pod ložo, v nfkakih
kletkab, ograjenih i rnrežami. so sedele
«ultanovp žene. v parb^rju pa je bila
luržka g^neraliteta, dvorni dostnjanstve-
niki, rnladi plemiči. ka<ieti  itd.
Pred koncertom   je   turški dvornik
opozoril  Slavjansko.   da   sultan ne mara
za overture, zato da naj pevci kar prii'no
izvajati   ..program"   in   pnjo   dalje toliko
| casa dokler ?e sultan ne naveliea po^lu^ati.
In zbor začne prepevati ruske pesmi,
pel je in  pel brez konca in  kraja. Cbogi
pevci so bili žc stra^no utruj^ni. a sultan
| se ie ni  naveliča!.
Naposled zapoje zbor rusko pesem
,.11  u  vrtu''. il u hftsti"...
„Dur! Dur'iStoj!StojH zakliee sultan.
..Dur!- so začeli klicati za sultanom
vsi v gledalisču.
Zbor obmolkne.
Ku?ki poslanik zakliče na oder:
,.Njegovo Veličanstvo sultan ima
ljubimca goslarja, ki zna gosti to rusko
pesem. Nj. Veličanstvo Vas pro^i. Nadina
Dimitrijevna, da bi dovolili, da goslar
gode to pesem na goslih a Vi da ga
apremljate na balalajki godalo podobnn
tamburici.)
,.Tudi to moremo kar .-e mene tiče'1
odgovori Slavjanska.
In na oder stopi zgrbljena tigura v
sijajni turSki uniformi. z zlatnm vezani.
Sultanov goslar sejedolgo priklanjal na
vse strani in potem ob spremstvu bala-
lajke zagodel: ,.Vo sadu — Ii, v ogorode'1*.
..Njeeovo Veücanstvo sultan prosi
Vas Nadino Dimitrijevna. da zbor zapnje
himno:  „Bože, Carja hrani;'
Vsi so vstali,   tudi sultsn je vstal...
Ko je zbor skončal bimno. zašepne
sultan Zimovjevu nekaj na uho, in ruski
poslanik obrnil 96 je proti Slavjanski in
s svojim gromovnim glasom dejal:
Nadino Dimitrijevna! Nj. Veličanstvo
sultan Vas srčno zabvaljuje za vzviseni
užitek, ki ste mu ga priredili s svojim
petjem. Nj. VeliOanstvo Vam želi vedno
uspeha v bodočnosti"'.
Na to pa stopi na kraj odra Nadina
Slavjanska, ae obrne do sultana in glasno
spregovori tako-le:
,.V imenu celega zbora se zahva-
Ijujem Vašemu sultanskemu Veličanstvu
za dobre in laskave želje. Veseli nas. da
smo Vam priredili mali užitek s svojim
skromnim petjem. Želimo Vam. Vaše sul-
tansko Veličanstvo, dolgo življenje, a bo-
d i t e in i 1 o s t i v m n o g i m m i 1 i j o-
nom Vaših kršOanskih poda-
n ikov !"
Za tem je prišel na oder jeden Turek
in na srebrnem krožniku je izročil Nadini
Slavjanski sultanov dar: 3:">0 turskih lir;
briljantno zvezdo reda Šefakata II. vr^te
za gospo Slavjansko, red Medzidijc 11.
vrste za njenega soproga in vsakemu
pevcu jeden red „znanosti in umetnosti'.
Po koncertu pa je bil prirejen v
Jildiz-Kiosku sijajen obod s šampanjcem
za celi zbor.
Lgava.
Vsojam se slavnemu obd'in^tvu na-
znanjati, da mene zastopa g. Franc Weiss
od 1. marcija t. 1. naprej v uiknkem
oziru več.
Ob enem naznanjam svojim cenje-
nim klijentom, da bodem potoval o pri-
likah odslej vedno osebno po deželi, ter
sprejemal naročila na vse izdelke l'oto-
grat'ske stroke, ter zagotavljam solidno
in tocno postrežbo v vsakem oziru.
Z odličnim spostovanjem
udani
Anton Jerkiö
na LibuSnjem. Shodu je predsedoval dru-
ätveni odhornik, g. Anton Bajt iz Sele.
hruStveni predsednik in deželni po-
slaner, g Ivan L a p a n j a, je zbranim
zborovalcem v prav poljudni besedi ra/.-
ložil sestavo de/.elnega zbora ter opisal
stranke, ki zastopajo v njem avoje po-
sebne koristi. Omenjal je posebno delo-
v» . slovenske kat. narodne stranke, ki
stoji pod umnim vodstvom pre/aslu2nega
g. dr. Antona Gregorčiča tZivio-kliei.)
Žalostno je, pravi govornik. da v dosego
ljudskih koristtj poslaneem kat. narodne
stranke ne otežkočuje stališča toliko ita-
lijanskn ?tranka, kakor neki gotovi slo-
venski poslanec. ^Klici: „Preč ž njim!u
„To je ti*l:, ki ni hotel Bovčanom dati
mlekarja!"  ,.Tuma!"i
G. poslanec je na to opomnil pod-
pore. ki so jo po dr. Gregoreieevem in
njegovem prizadevanju dobili Libušenjci.
Govoril je o zavarovalci /a govejo živino,
katero bo dežela sama vzela v svojo
oskrb, pripofočal je samostojno /vezo
mlekarskiti /.adrug kobariskega okraja in
pokazal na koristi take zveze, poiasnil
je ustanovo dezeine hipotecne banke ii.
povdaril nje velik gospodarski pomen zu
ljudstvo. Z ozirom na Vrsno, kj^r nimajo
učitelja, je g. poslanec pojasnil tudi de-
/.elni solski zakon glede samostojnega na-
sUvljanja učiteljev in učiteljic. Svoj poučni
politično-gospodarski govor je končal z
zatrdilom, dase bodo poslanci kat. narodne
stranke vedno potegovali za koristi za-
puščenega kmeta.
Burno pritrjevanje med govorom in
živio-klici ob zaključku so bili izraz za-
hvale govorniku za njegov trud in ponk.
Sledilo je nato od g. poslanca še
poročilo o delovanju cestnega odbora,
kHkoršno se razvija po celena okraju, in
cegar dobrote izdatno cutijo tadi Libu-
äenjci, dasi nimajo v tem zaztopu nobe-
nega nioža. Gestni odbor ho^e po svojih
moceh vedno zadostiti potrebam eelega
okraja.
Potem, ko je g. poslanec dal pojas-
nila na razne interpelacije, je društveni
tajnik, g. Ciril Metod Vuga, govoril
o druätvenih gospodarskih prizadevanjih,
katera pa morajo društveniki skupno in
zvesto podpirati, da dospejo tako tudi
do skupnih koristij. Omenjal je razdor-
nega delovanja Jiberalne*4 stranke, kazal
je na edinost in požrtvovalnost kat. na-
rodnih poslancev, pozivljal je k čuječnosti,
odločnosti in vstrajnosti ter slikal škodo
strupnega lažiliberalnega časoj i ja. S pozi-
vom, da vsakdo podpiraj le katoliške liste
in krepko deluj le za katoližko stvar v
propast lažiliberalnega zmaja, je zaključil
svoj govor.
Zbrani zborovalci po k sklepu s
trikratnimi živio-klici sprejeli zaapnico
p. Ivanu Lapanji in svojemu rojaku, velec.
g. dr. Antonu Gregorčiču, kot načelniku
kluba kat. narodne stranke.
Stevilo druStvenikov na Libušnjem
je na zadnjem shodu naraslo od y9 na
110. Ta shod je bil Aiv izraz probujene
katoliške zavesti vrlih Libušenjcer Živeli!
D op isi.
Z dežele.         t K 1 e r i k a 1 c i  z a
s o I o.)   Pod tem naslovom se je   zagnal
Kramarjev Dreje   v  12.   številki   svojega
trobila ,.Sočeu zopet   enkrat v te šmen-
tane nazadnjaške ,,kavceil   in gotovo po
pravici; saj je , sploh   notorično,   da  so
naši klerikalni katoliki naBprotni vsakemu
napredku in omiki", kakor trde ogorčeni
učitelji v 13. ätevilki istega   lista.   In   za ¦
dokaze ni bi) Drejc kar   nič   v  zadregi.
Segnil je kar v  —   Švico   po   ravnokar  ,
izdam m  itatističnem letniku, iz katerega  ¦
je razvidno, da   je   izdal   v   pretečenem
letu protestantovski   kanton   Bazel   pov-  '
prečno 230 frankov   za   u^nca;   najpo-
božnejSi katoliški kanton Wallis  pa  ko-
maj — strmite!   —    17   frankov.   Ergo,
pklepa naš žurnali^t; katoliki v Švici so
BRlaminsko zabiti nazadnjaki, ker so manj
izdali za šolstvo   kakor   protestanti.   On
namreč taksira ljudsko omiko po denarju,
ki se ga izda  za  šolstvo,   čemor  se  pa
ne «memo čuditi, ker je sam „gšeftsman",
in pritegne le tje,  kjer  kdo   kaj   da  in
kjer nese.  Mi bi mu torej   tega soti^ma
no zamerili, aamo če bi nam zraver r-»ga
slantje, vemlar pokn/alt) p r i i /. k u a n j i
v o j a a k i li ii o v i n c c v v š v i c i, da
so najbolj ii^olani „rekruti" iz katoliäkih
„reakcionarnih" kantonov Wallis in Krei-
burg. „Prosvilljeni" eurski kanton je v
tem oziru daleč ostfll za njima Pričakn-
jemo torej, g. Gabr^ček, da prihodnjic
poveäte tudi to novico 9vojim vernim
ovčicam!!
Čudno je pa vsekako, da se nasi
„liberalci"' gredo vselej. kadar se hočejo
a k«»kiin napadom na katolike osmešiti v
tujino — b I ami rat. n. pr. v tem slu-
Oaju v — Svioo, ko imajo /a to vendar
dovolj prilike doina. Le poglejte gor na
Tolminsko. Tarn je več takozvanih sol
za silo, katere pouLujejo redno duhovni-
ucitelji. In da ti možje v tem poslu nič
ne zaostanejo za rednimi ucitelji, nam
svedoči najbolj dejstvo, da so se mero-
dajne osebe izražale opetovano, da za-
pažajo bolj^e in Ippše uspohe na š Iah
za silo kakor na rt'dnih solan Po „So-
činem" naeelu bi torej ti gospodje mo-
rali dobiti vsuj toliko nagrade, kakor
imajo ueitelji place, če ne več. V resnici
pa dobe za svoj trud letno nagrado v
znesku 200 K !!
Zdi se pa tudi, da celo gg. ueitelji
sami niso enih mialij i Gubršeekom, da
bi se ljudsko omiko merilo po izdanem
denarju za So'stvo in narobe. Ko je bilo
namreO predlagnno, naj bi se bivšemu
g. vikarju-učitelju na Peč-inah razun let-
nih 200 K nagrade prisodila še en-
kratna r a s t n a nagrada v znesku
100 K, ker je pri pouOevanju v šoli do-
segel izvanredno dobre uspeho, je pred-
log — pudel, najbrže ¦— kakor se sumi
z naporom nazadnjaških. pardon!
„n a p r ed n i h" (?) udov-ut'iteljev okr.
šolskega sveta! Zakaj? Zato, ker niso
Gabrščekovcga rnnenja. da naj bi se
ljudska omika merila z izdanim denar-
iem. Doma v svoji deželi se si torej mo-
ral blamirati, dragi Drejc! s svojim ,.na-
prednim^ „merilom" omike, in ti ni bilo
treba segati v — Svico !
Iz Trente. — (Z a n d a r j i n a
Mojstroki ^Vršecu.) Trentarji ima-
mo bliživ Kranjsko Goro kakor v Bovee,
ako izvzamemo spodnji del Trente ob
novi cesti, ker Trenta je kakor London,
tri ure dolga. Seve, pot v Kranisko Goro
je težavniša, ker vodi. čez Vršec ali pre-
laz Mojstroko, ki je visok krog 1700 m,
in je zlasti od kranjske strani precei
hudo stnna na nekaterih krajih. Po leti
je ta pot, oziroma steza zelo prijetna radi
h'nega zraku in pa divje romantike, in
zatö ni čuda, da se j« „nemško plan.
društvo'1 podvizalo zgraditi na Vršcu pla-
ninsko kočo, katero turisti dokaj pridno
obiskujejo; posebno pa služi f.a koča,
,.Vossova", mnogoätevilnim kranjskogor-
skim letoviščnikom kot izlet.
Po tej stezi so Trentarji zlasti
v časih, ko äe ni bilo ceste v Bovec,
znosili na trdnih svoiih plečih vse po-
trebščine iz Kranjske gore, in kar je go-
renje Trente, hodijo še zdaj od kraja
raje kupovat tja nego v Bovec, ker je
bliže in — ceneje.
Po leti, kakor omenjeno, je lepo
čez prelaz, ne pa tako po zimi, kadar
leži 4-5 m snega in vrh tega še huda
nevihta razsaja ter gromt- plazovi; tedaj
pač ni človek niti življenja varen. Tedaj
jenja üez prelaz vsak prornet, in dokler
sneg rnalo ne strdi, si tudi Trentar ne
upa čez. Zgodilo se je vže večkrat, da
si je upal ta ali oni iz potrebe v takem
slučaju Čez vrh, a kmalu se je moral
vrniti. bodi radi orjaškega viharja aii pa
radi tega, ker se mu je sne<? udiral ter
<4& moral gaziti do pasu.
Po tej poti morajo parkrat na leto
patrulirati tudi bov^ki orožniki, in sicer
do ,.Vossove koče*'. Po leti jim pac ni
hudo, zlasti, ker se lahko odpočijejo ne
samo v koči, ampak povsod, kjer hocejo
-  na Huhem.
Nekemu Trentarju, ki je ael pred
kratkim po opravilu čez Vršec, se je pa
cudno zdelo, kako da morajo ubogi žan-
d a r j i po tej poti patrulirat tudi p o
z i m i , ko ni skoraj nikakega prometa.
Po zametih hoditi, kjer se udira še zdaj
do kolen, se pač niti navajenemu Tren-
tarju dosti ne ljubi, še manj pa p o č i-
vati in ležati v snegu, kakor so
bili prisiljeni žandarji ta dan, utrujeni
dolgega pota iz Bovca in pa utrudilnega
hoda. ,.Hpj, hü ste priäli na ibungeV" jih
je prašal mož s pomilovanjem. Hvala, za
take „ibunge!"
No, ta dan je bio na Vršcu äe If po
vreme, na katero se ne more nikdar za-
naäati od danes do jutri. — Kakö je pa
bilo drugi žandarski patruli par
dnij prej pri sreu, ko se je morala
na Vräcu vojskovati z velikim viharjem,
ki je polnil, kakor amo videli iz Tronte,
ozračje s celimi meglami snega, ne vemo,
sodimo pa lahko,   da   ne   prav prijetnol
out________*„!_,«  i„.   f..j:   i..„j__;:
ni]O patrulical v I« «li oni kr:*j, morajo
[>»ö i reinislili, ali je lo res potrebm» in
ali nima morda to nikakt^H namena
razven mučenja. Pomialiti je pri tem
tudi. da v takih krajih najdejo pot ob
nevihti in radi velikih zatnetov konuij
vajeni domacini, kdo drug, ki ni vajen,
pa zelo lahko pot zgreši in zgodi se lahko
tudi. da placa i «lavo ali pa ^i nakoplje
bolezen.
Ako pa morajo žandarji na vsak
n a (j i n , kar se do zdaj, v kolikor
se vt\ š v n i /, god i lo. tudi po zimi
patrulirati po Vršocu, naj jim priskrbe
pristojne oblasti vsaj ključ do „Vossove*1
koče. da se bodo mogli odpočiti in malo
okrepcati. zakaj od Loga v Trenti, kjer
imajo prenočišče do Yrsca in nazaj, po-
rabijo žandarji celih 8 ur, kur je gotovo
vsakemu človeku po sneženih zametih
več kot preveč, in to tem bolj, ako ho-
dijo žandarji mogoče ^ledat samo ,.Vos-
sovo"  kočo, ali še stoji.
T r e n t a r.
Iz JPra^e. [J 1 i r i j a" Vrcli-
1 i c k e ni u v p r o s 1 a v o n j e g a v e,
p e t d e s e 11 e t n i c e ) Pret.ekli teden,
ko je Pragu in celi češki narod slavil
petdeseti rujstni dan svojega ljubljenca,
pesnika Jaroslava Vrchh\'kega, mo?, i. ki
ima ne samo kot duhovit pesnik in tlra-
maturg, ampak tudi kol neumoren pro
vajalec velikanski pomen za oeško slovstvo
in upliv na razvoj isfega v poslednjih
desetietjih, stopilo je tudi slov. akad.
drustvo „llirija" v vrsto slavljončevih eti-
stilcev in priredilo dičnemu pesniku na
enst slavnostno društveno sejo pri obiini
udeležbi vzornih gostov in polnostevilne'n
obisku svojih elanov.
Slavnostno sejo je otvoril predsednik
,.llirije" g. jur. hlgon Stare, ki je v dru-
žtvenem imenu v kralkih besorlah izrazil
svoje veselje, da zamore tudi „llirija"1
poklanjati slavnemu pesniku svoje ce-
sti tke. Nato je sledilo zanimivo preda-
vanje člana družtva, g. jur. Žižke i Troc-
nova o razvoju, delovanju in pomenu
Vrchliekega za češko alovstvo. Burno
plofikanje je bilo pohvala in priznanje
za temeljito in skrbno izvršeno delo. Ni
še jenjalo pohvalno ploskanje, ko se vrata
odpro in naš slavljenec se je prikazal
spremijevan od nekaterih društvenikov.
In ko so gostje in člani „Ilirijc' zagledali
tega moža, neznatnega po postavi, ode-
tega v navadno sivo suknjo, prihajajoeega
v vsej svoji priprosti, prijaznosti in
ljubeznivosti, vzkipelo jim je sree in nav-
dašeni „slava-l in „živio" klici so se raz-
legali po dvorani. Isti klici so se ponav-
ljali, ko je predsednik „Ilirije" podal slav-
ljpncu s slovenskimi narodnimi barvami
odičpno palmo, nakar se je isti v pre-
srčnih besedah zahvalil in izrazil svoje
odkritosrčno veselje, ''a mu je mogoče
prežiti iiekaj ur v slovenski družbi, kar
je dalo gostom in drustvenikom povod,
da so se mu s to prearčnejšo ovacijo
zahvalili za njegovo naklonjonost. Po tern
prcsrčnem sprejemu je deklarnoval gosp.
jur. J mko Pretnar nekai lastnih pre-
vodov najlepših pesnij Vrchlickvjevih. Z
vidnim zanimanjem je sledil slavni pesnik
deklamovanju svojih poezij, ki jih je mladi
pesnik presadil na slovensko polje in
nato častital prevajalcu na posrečenih
prevodih in izrazil svoje veselje, da se je
orlprl s temi prevodi njegovi poeziji širši
kro'4 spoznavanja. Tudi g. Žižki se je nato
slavljenec zah^alil za skrbno predavanje.
Za pevsko zabavo je skrbel pod vodstvom
g. Mirka Korsic a pevski zbor društva
„Ilirije", ki je resil svojo nalogo častno
in nepričakovano dobro. (iela dvorana
je napeto poslušala divne zvoke naaih
pesmij in z burnim ploskanjem izrazilu
svojo priznanje. Tudi pesnik slavljerec
sam se je opetovano izrekel, da jo petje
krasno.
Pri lej zabavi nam je utekala ura
za uro. Bilo je že pol ene po polnoči,
ko ne je slavni pesnik ločil iz na^e sredß
in med „živio" in „slava" klici zapustil
dvorano.
,.llirijail zre s ponosom na Vrchli-
ekega večirek. In to s pravico; saj se
slavni pesnik pri nobeni slavnosti po
vodom petdesetletniceni zadržal 'akodolgo
kakor pri naši! Čutil se je prostoga kon-
vencijonalnih spon, tako domačega v mili
družhi, kakor s^ je sam izrazil. Ni bilo
navdušenih oficijelnih govorov in napituic,
navduše.u je bil vsak posameznik aam,
čuteč se vznešenega v bližini velikega,
zaBluženega, slavnega Slovana, zraven pa
Jjubeznjivega, priproatega moža.
V   znak  priznanja za prirejeno mu
oslavo je daroval slavni  Vrchlicky  svoja
najboljSa dela knjižnici  „Ilirije".
Politiöni pregled.
GoöpoBka zbornlca.
V    četrtek je   vzprejela    gosposka
Nmlvüjvüill na polovanju.
Nailvojvodi grodo na polovanji». Nad-
vojvoda Kran Kerdinatul hc je s svojo
soprogo kneginjo llolienberg odpoljal v
Trst, ddkoder pojde v Kgipt. Nadvojvoda
Otnn in dva druga nadvojvodi so $\\ v
Monlo  Clurlo.
A sera Galgotzy.
V  svojem poročilu o zadnji seji po-
slanakc» /bornice ornenili smo tudi  neko-
liko inest   iz   govora poslanca Kldersclia
in tudi nekoliko psovk, s katerimi je med
tem govorom obsul poslanec Pernerstorfer
poveljnika   desetega   vojnega   kora  I'eld-
cajginajstra Galgotzyja. Te clni  pa  priob-
čujejo  dunajski listi brzojavko, kal^ro je
vsled   teh napadov (Jalgolzy  dopoalal voj-
ncniu    ministru.   Ta   brzojavka    ^lasi se
taki>-le: .,Z ozirom na naein, na kateri se
je v  poslanski   /bornici žalilo rnoje  inie
ter z  ozirom na izjavo de/.olnobranskega
ministra v seji poslanske zbornice z dne
ti. novembra 1902, da pri sedanjih okol-
nostih    taki   napadi   niso   v slanu   žaliti
arniade in njenih   i-lanov,   se   ne   cutim
žaljenega in zato tudi ne tožim poslancu
Pernerstorferja. Sodbo o .svoji delavnosti
kot korni poveljnik   prepuščam onim, ki
so  v  to opravičeni,   potem   svojim voja-
Skim  tnvarišem   in   pa   svojim podložni-
kom!"  llkratu s to brzojavko pa priobču-
\o']o dunajski listi   tudi   to-le izjavo voj-
nega ministra: ,,K(» objavljam besedilo le
brzojavke izjavljam,   da  uživa korni po-
veljnik v vsej armadi najvecje spoštovanje.
On ni le od podrejenega mu vojaštva v-
soko  eislan, marveč c:olo oboževan in to
^aradi    njegove   pravičnosti   kakor   tudi
zaradi    njegovegii   rahločutja   do   svojih
podložnikov   l/.javljam tudi, da so vojaki
10. vojnega kora obkoljeni od agitatorjev,
kateri   bi jih radi zavedli k  dejstvom za-
radi katerih   je  potrebna v   interesu di-
scipline največja   opreznost   in   odločno
postopanje.   Keldcajginujster   Galgotzy ni
nikdar  prestopil   mej svoje oblasti in ni
tudi  nikdar   dopustil.   da bi   njemu pod-
rejeni vojaki storili kaj sličnega".  ,,Arbei-
terzeitung"   pa  ponatiskuje   neki  članek
iz ,.Fremdenblatta", v katerom se opisuje
Galgotzy kot angelj dobrotnik, kot pravi
oče svojih podložnikov,   zaradi   česar bi
ga vojaki nazivaü z besedami dobri Toni.
Na   to    pa   vpraša   ,.Arbeiter Zeitung" :
Kdo bi  bil pač oni,   ki je dal Galgotzyju
tak pridevek!   Morebiti  jeden   izmed 80
vojakov,   ki so  si \/eli življenje;   ali pa
morebiti   jeden   izme-d   onih 70 vojakov,
ki so   se   poškodovali   ali   pa tudi jeden
izmed 725 obsojenih v ječo ? Bolj verjetno
je, si odgovarja „Arbeiterzeitung", da je to
storil jeden izmed 44 zblaznelih vojakov.
Mladočehi.
Mladoč^ški izvr^evalni odbor je imel
v torek v Pragi posvetovanje o bodoci
taktiki mladočeške državnozborske dele-
gacije. Posvetovanje je trajalo baje f) ur
in se je sklenilo, da se mladočeški državni
delecraciji prepusti pvosta roka, vsled česar
bo tudi zanaprej mladočeški klub dolo-
čoval svoje postopanje v državnem zboru.
od slučaja do slučaja. Vladni lieti pa pi-
šajo, da bodo Mladočehi tudi glede na-
godbe in državnega proračuna opustili
obätrukeijo.     t
Vojaäki nabori na Ogrskem.
Te dni je razposlal ogrski domo-
branaki minister vsem podreienim obla
stim okrožnico, s katero jim naznanja,
da se vojaäki nabori na Ogrskem ne
prično s prvim rnarcem, kakor je bilo
določeno, marveč da se prenesö za ne-
doloeen čas, ker ni upanja, da bi bila
vojaška predloga v ogrskem parlamentu
pravo^asno resena.
Slovani na Nemskem.
Dr. Ketzner je ravnokar izdal pod
naslovom „Deutsche Slaven" knjigo s le-
meljito narodopisno in kulturno zgodo-
vinsko študiio o vseh ^lovanskih piemenih
ki žive na I'ruskom 1/, te knjige jo r«z-
vidno, da živi na I'ruskem in sicer: Lit-
vinov 121.000, Lotnv 1000. Mazurov
260.000, luž. Srbov 110.000, Kašubov 137
tisoc, Slovencev 200, Poljakov 2.500.000,
Čehov 13.000, Moravcev 57.000. Razun
Poljakov se najlepäo razvijajo Litvini, ki
imajo 13 svojih časopisov in lastno Hte-
raturo, ki se lepo razvija.
Trgovln8ka pogodba z Italljo.
V   Rimu   so   se   sešli   te   dni   /.a-
stopniki vseh italijanskih kmetijskih dru-
Stev, da so   se   posvetovali   o   nasvetih,
katere  naj bi dali   italijanski   vladi, zdaj
ko bo    treba   sklepati   z   Avstrijc   novo
trgovinsko pogodbo. Predsednik tega shoda
Gappelli jo   govoril o ozirih,   kaferi   naj
vodijo Ualijo pri sklepanju nove /jogodbe.
Govornik je rekol,  da le slabe   politične
razmere morejo /.aiiti   dobre   trgovinske
odnožaje, nikoli pa se ne zgodi r asprotno.
Govornik je rekel, da bi bilo Ualiji sicer
neljubo, ako bi se morale trgovinske vezi
z Ävstro-Ogrsko pretrgati, a rapačno je
ranenje, da bi to škodovalo  iialijanskim
11\ oiroliciniQ |iri (mi^>('nii1 nii»«»^• t*thuisismiostiii
im\X   vll wll QJ IIV    x»   l»lii>t\(MMMlo\oljciii in pripnron'iii
edino le papirnati topiči (bombe)
kattM'i   "(j   iztlHujt'jo   v    pvrotehniOnem    Liboratoriju   poobla^ctMit't^i    in    pri/.nan^a
pvroteknika jferdinauda JVtafcuca v G[oriei.
N   B   100 (sto) topicev stane 20 gld   uziroma 40 K
^^.    .^Bv    ^^^.   j&     ^^^.   ^^^.    ^m^   ^a^.   ^a^   ^^^.   ,^m±.   .^a^.   .^^^.    .^a^   ^t^   ^^.   ^^    ^^     .^^*.    ^^^.       --         -         -
Javna zahvala.
M;i\i';i   I»Miki>\ .t ln>a jf i/ika/.tla   ;
linli   ii;t-i   iintio\ mji   in   (»heun   >\ op>
il.tif/ljitit-t.  /npaii^ho ;<• pnjfli» \u-  '
lilf pukoj. ^.  MaJija .lunki).   n;iiiiit'(- :
ll'HH   kruii   /a   tiikaj^njt'    i't»\cžt'.   ki  i
bitdii   dul'iNiili im I It' >Voti' \>;tkoltjtiii'
o!>lr.-!i.   (i.   h'nvija.   ll«i<>\ a Jonkn. j>-
pnilt'lila   liii-i iri*k\i   |Mvkra>iMi   vciirr
ukidi: ii!i>iiim>kt'ua kii/a in 'JOO kroii
/ai   (i'i'k\ Olio  ohleki).                    In  ilt'dir. ^.
Li'o|Mi|tl   .luiiko ji'  /Opel   jmilaril
|hm1  iiiiijliniin   pDiiujfMii         .")."JO   Jil.
/.a ! io \ * *  oiulje v tiikaj-nji   ri'ikvi.  /;i  ;
It*   luxate   <iai"u\t'   hutii    i/romia   In
\         Illlt'lill       \M'        tlllll(l\ Ilijt"'       ill       ulx'il!!1
i-klciia /alnala: \'>t'1 ui»i^oOni llou daj
cajiiriiiii i:o>|m)<|ii vt'Oni mil1: o-lalim
j»;i -\uj lilau'»>lov. da >i v o<iiiio>!.
/ai:ii!u\iJM ?vuj poklir Z tlnbiiln] tii'li.
Cerkveno oskrtaistvo in žnpanstvo   \
v   Čez-Soči   (ine   24.    februarja   1903. i
Najboljß t^mburice
izdeluje nrazpošilja
Prva sisicka    {
tvornica TAMBÜBAI
J. Stjepušin,
Sisak, Hrvatska.
Odlikovana na parižki svetovni  r^z-
stavi I.  1896.
Cenike razpošilja na za-
htevanje vsakeuiu brzo in
brezplačno.
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,   j
priporoea častiti duhov^čini in slavnema  «
obOinstvu v mestu   in    na    deželi   svojo i
trgovino   jpJilnega   blaga    n.   pr.   kavo :  ;
Santd-, Sandominu'n. Java, Cejlon. Porto-
rico   i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Kortu
istcrsko  in dalmatin^ko. Pf trolej v zaboju
Sladkor razne vrstf.   Moko st. 0, 1, 2, H
•it, 5.   Več   vrst riža.   Mil.jsveče   prve   in
dru^c vrstf», namrvč  po   '/,   kila in od 1
funta. Testcninf iz tvornice Žnideršič &
Valenčič v 11. Bistriri.   Zveplenke družbe
sv. Cirila in Metoda.  Moka  iz MujdičPv^a
mlin?i v  Kranju in   z   Jochmann-ovega v
AjdovšOm:. Vse blago  prv(?  vrslc.
Po  poAti  se razpoäil.ja   v   zaliojckih
najaianic po :;  K\i   na vi-e  kraje.
S.taaoYaio|e
obftojcce iz dveli sob  in kuhinjo,   even-  !
tuelno ene   sobe   in   kuhinj« s pripadki,  ¦
se išče              i
v rn^stu ali   bližnji   okolici za slovonsko
uradniško  družirui   brez   otrok.   U^ditev
najdalje  1 \. marca   t. I. —   Ponudbe   na
nuš(- iipravništvo.                                         !
)   Jakob Miklus,
1  tr^ovec L lesorn in opeko, zaloga
r   vsakovrstnega trdega in rnehkega
k   koroskega in kranjskega lesa ter
J   pohi»tva, rakev (tragj, vinskih po-
ll  sud, stiskalnice za vino in aadje
J   vsake velikosti
k        v Pevmi,
r   za Soškim mottom, p. Gorica,
1   priporoea p.  n.   občinstvu svojo
r   bogato    zalogo.    zagotavlja  naj-
k  hitrejöo postrežbo   in jaku  nizke
^V*       ^^PV^^P*       ^^P"«^PB       *^^P"^b. ^V^^P*       I^Pl^P»       -^^—^^^      M       ¦
>  Prihodqjl tedeo se otvori (
we mr nova
trgovina -*i
niiiniiliinipffa lijrii,
HedŽGt & Koritnik.
(imso Vordi in Šolske ulicc
v Gorici,
vouH I)i\si» okr. sodnije.
* Istotam sesprejmeučenca*
.\:irnr-t'iii) mi jc /;islai:kf /i!ni/.. loviin-n
/a. \<\:i\\w prn.laj.iti po pi.lov ii"i:i r^iii. I'omr.iin
11»r. - j  iii<bflt>, /flu trajajnC'c
zimske konjsko plalito
r      iivrsun1 kakuvn.iti.   linrl;<'.
vuliioiii1. inehke   /.   b;irva-
iiini   obrdboin.   piirahljivt1
s-     tuili    /.a   odfjn.    pci   jak'i
.   --           ¦     ni/.ki   o*ui.   \'rsta A   pialila
za ili.'iavei1. »iva /. harvaniin uhrnhniii. 1 to 19l).
dubrt- kakovoati. kos po 1- K.. \'rsta l>. siva plulita
/a i/.voäi}cko /: rudeOimi in ruuipniiiii jiroaaini
l+f> 19(J. prav dobre kakovusli. kos po fj K. \ rsta
(i douLle volnona iosposka plahta. .-.iva /. nidi--
ijiin obrobom. dvovrstna. 15U 2l(U, najboljia. kib
1-Mi K 7'JO. Vrsta D Montan-plahta, siva /. mu
driiü obroboiii 150 19ü, izvrstiif kakovosti. ko^
po y K. \ rsta K prima Cnia oinnibus-pkthta.
155, 1ÜU. krasna in trajajoiia. kos po lU K. Pt,
.-ulju so proti puv/.ftju. Xi'OiiifuvarjajuO't' /ainciija
if  b:v/ /adržka.
\asltiv: )]. Ktiii(il>:ikin. Duuaj, IX..
lifi-ysfassi-  St.  A A'2«.
Odlikovana delavnica!
antTkruši^
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
Priporoča se si. občin-
slvu v mestu in na deželi.
posebno čč. duhovscini. —
Ima bogato zalogo blaga
v^ako vrste in za vsaki stan,
ter opozHrja na ravno došlo
svežc pomladansko blago.
hstni \z(\p\(*k goto7<i/i oblek
in f)O7usitih sitkenj. (cue
/>ra?' solirfiic !
Matevž Kraij
i
prif'onti'M  ^vojd
mizarsko delavnico |
in                                   '
zalogo obkladkov.
Anton   Pečenko
Vrlna   ulujt S  {.()K!( A   Via  (nardino S
vrwovoi.i
pristn:*    bela
in trnu    wina
\T     WipaWSKlli,
furlanttkih,
briskih,   dal-
matinakih   in
iftterskih   v i
nugradov.
l>i»Hla\ Ij.t na doin in raipo^ilja po it'li«/.-
• in'i na vsr krajc avslro I'grrskc jiii>ii:ir!iiji* T
s"1'1'1  «"I    i>ti   litrov   napn'j.   \a   /.ahtcvo    |H!$iIj.h
Uiili   ii/.ori-i1.
Cene interne. Fostrttžn.i  poÄtena.
i ,ji!i'»iliia losojilob"
>              v Gorici,
"    reybtruvana zaitruya z omejeiM) 7av»f/o,
'    apr»\|iMn:i   hranilne vloge,   katcri' o
;     In-filiijc   po    4',,        p (i I ii m <» s c «5 n o;
'     iit'v/.digiKMic obri'sli  pripisuji' konrr It'ta
>'   h ijlavnici. RtMittu davi'k   plii^ujf pono
|     jihiica  saina
I'ajc   posojela    uilom    na   oscbni
,     kri'dit  po 6''.0 in  nuvknjiibo po 5'/y-
I              Spivji'iiiH 6lane /. L I a v n i m i d «*
'     111). i  po  '1W   K   in    /.    o prav i 1 n i m i
I     ii i- 11> /. i  po U K.
1             (Mvarja t^lanoiii I t» k o iv ••  ra^uiic,
i     Kali-re  ol)rfslujc po (io^ovorn.  /.a nala
!     iMiij»1  in   vrni>}iiijc s:>  ni   ra/.pola^o po- i
>      loZnu'-' I-, in   pošlnr hrnnilnii'c, lako An
[     ji1   inoijot*»'   poslali   iltMUir   lire/,   poitnih
i     slroäkov.
>              Uradnu ure so vnuk iltilavnik od8    12.
\     urc 7jutraj in ob |io!idel|klli   In   uetrtklh
;     tuJi pupoludne ud 2   4 v u!ioi Vetturlnl 9.
j                                                                                                                                                                                                    . j
l^i   ill I II Slli »Ml mi 111 III 11)11 III UK 11)1)1 till Kll lOllOO
^-^        Pri svetem Antonu Padovanskem               vt
PRVA ZALOGA
cerkvenili oblek in nabožnih stvari.
Trst. Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo)
Dobi se bogata izbira pmiiot, ihilinnlik, pluvial, luiineral, rokotov
kvadratov, kularjcv Leo, prsnikov, niisalov, brevirjev, ri"ialov, diurnov in
ncštoviliio nabožnili različno lino vczaiiili kiijiu", svcčiiikov, križcv, sveliliiic,
kelihov, ciborjcv so srebrno kupo.
Jedina zaloga za celo Prim or jo kipov o vsakovrstui velikosti
in kvaliteti, unictnisko delo v roiiiaiiskem kartonu, priporoeljivili posebno
za vlazne ecrkve.
Zaloga sveč iz čistega čebolnega voska kakor tudi mesane
svečc I. in II. vrste, podob, vencov, kri/.eev in svetinj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlie in vsakovrstnih
drugili del spadajoeih k bo^ocaslju. izvršijo se vezenja (ricaini) najfinejša
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstne   stvari za ceno,-------------           ------
——       .=------pri Kojej je izkljuöena vsaka konkurenca.
Narocitve se izvrsijo ločno in hitio.
3P^"*   Ob uedeljah in praznikili je prodajalnica zaprta.   "^pfi^
Z odlifnim spostovanje.li                         Anton J. VogriÖ.        ,
' "*¦    -     m    i«fci iti-    i     <fc it     «             -   *•      -     - -         —   *-      -- ji ii     m*   f\    ^ii<1»     ^  tm «si« tin    ^a*i fT»i~Tr^^
Edina tovarna plina Acetylen
v Gorici,
dovoljvmi f>o c. fcr.nttnirstništvn vTrstu z dnc iJt.Ji'br. Jtjoj, st.jJtiJ.
Podpi3ana sprejemata vsako delo za razsvetljavo stano-
vanj zasebnikov, delavnic. javnih prostorov itd. pojako zmer-
nih   cenah.  Van naročena dela, se izvrše točno !
Prevzemata tudi za izdelovanjo vseh kleparskili in me-
douih (inosingastih) izdelkov, kakor modernes«salke (p.'inpc),
skrouilnice, žveplalnike in  »]> 1 >>I)  v^<i diu^a  hidruv!ini;i  ili-l.i
IViporocatH ie z. ndlič. spošlovanjctn
lt. (ioli A  L. Hittlituischi.
Gorica, Riva Castello St. 4.
Vclika /alo^;i siwalnih strojew \-.;iUc \ rstr /a siviljc
krojaT'c in «•cvljaij«1.
Edino zastopstvo
Pffafovih šivalnih strojev,
kateri so svetovno znani natrpežnosti in dobroti,
ter so najsposobnejši za vsake vrste  dol, kakor
tudi   za   vezanjo,   rekamiranje,   so   edini,   ki  se
jamčijo za 10 let.
Kouliraca je pri is izključena in nemonoCa!!
V zalogi imamo tudi
tor
angležke ,Helikal Premier, in ,Regent'.
€ena je od IHO K  naprej.
Protlajata tudi slamoreznice in stiskalnice, puške in
samoki-üSB vsake vrste. Komat äivank za živilje stane v
Gorici le 70 vin. — Edina mehanična delavnica za pupravo
šivalnih strojev in dvokoles.
/,;t iibilno  n:in»0.lni sr   priporoiiilii sl. (ibcinsU n   ndana,
Saunig & Dekleva,