$tev. 20. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek II. maja 1928. - Leto VI Leto VI. Isshaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Maloma lista. Nattlor: Mali list, Trieste, ca-sella centro 87. — Urad : via Valdlrivo 19-111. Odgovorni urednik: dr. L. BERCE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo loto 10 L., pol leta 5 L., fietrt. leta 3 L. - IZVEN ITALIJE colo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 L. MALI TEDNIK ZA NOVICE I POSTfc-lTAlIANF OTIA O0XJI8OV Jlf OBJAV ■.jJUBs 'AN A , Ji . Papež in škofje so obsodili krive nauke tega gibanja in kdor se temu ne odpove, se mu odrečejo zakramenti in cerkven pokop. Neki grof Moncilly, že 83 let star, hud nacionalist, se ni udal. Župnik iz Bizenquille mu je odrekel sv. popotnico. Grof je ukazal, naj ga pokopljejo na njegovem travniku, ki je bil rodbini Mon-cilly v davnini podarjen od francoskih kraljev. Tako se je tudi zgodilo. Sedemstoletnioa. V četrtek 10. maja so imeli v Mariboru zahvalno službo božjo v spomin 700 letnice, odkar je bila ustanovljena lavantinska škofija (1228. 1.). Škofija je imela prejšnje čase svoj sedež v La-budski dolini (Lavant) na Koroškem v St. Andražu. Sedež je prenesel v Maribor šele veliki slovenski kulturni delavec Anton Martin Slomšek. Mariborske letošnje slavnosti se je udeležil tudi papeški nuncij PeHegrinetti iz Belgrada. Heinrloh Federer. 29. aprila je v Zurichu umrl nemški katoliški pisatelj H. Federer. Kot izboren pripovednik je užival sloves po vsej Evropi. Mnoge njegove reči so bile prevedene tudi v slovenščino. lx Trsta v Belgrad. Avstrijski generalni konzul v Trstu, Toennies, je prestaljen za poslanika v Belgrad. MIHEC : Kaj da tak dolgo sva molčala ? Sva za županom žalovala. JAKEC: V palači zdaj se nov župan naseli, Tržačani, bodite spet veseli! Praznovanje 1. maja. Delavski praznik 1. maja so po raznih državah letos precej mirno praznovali. Samo v Varšavi so si nekoliko krvi puščali. V Berlinu so se malo zboksali, pa ni bilo sile. Drugod je šlo gladko. Ponekod so bile javne manifestacije prepovedane. Nove lekarne. Na Gorišken se ustanove nove lekarne v Komnu, Bovcu in Cerknem. — Zdravilišče za jetične se namerava ustanoviti v Idriji. Velika dežela, veliko gorje. S Kitajskega prihajajo vedno slabe ve-! sli. Na polotoku Šantungu je strašna la-I kota. Deset miiiijonov ljudi strada. Po ; celih pokrajinah divja medsebojna vojska ! V nekem mestu so zmagovalci poklali 5000 ljudi. Generalske čete je težko razločevati od roparskih tolp. Na morju strašijo pirat je (morski razbojniki). Nedavno so eno ladjo zasedli in gnali ljudi v sužnost, da bi zahtevali zanje visoko odkupnino. K sreči je naletela nanje neka topničarka ter ladjo rešila. Tako se godi v »Nebeškem cesarstvu*. Pametnim ljudem se gabi. Po »kulturni» Evropi hodi zadnji čas neka zamorska plesalka Backer, ki proizvaja skrajno nedostojne plese. Bila je tudi na Dunaju, kjer je pri židovskem in socijalističnem občinstvu žela veliko prizmanje in še več denarja. V imenu katoličanov pa je proti njenemu nastopu ostro protestiral kardinal Piffl in odredil radi tega pohujšanja javne pobožnosti. Plesalka je hotela iti po priznanje in denar tudi na Ogrsko, pa so se tamošn.ji katoličani uprli proti temu in bodo najbrž tudi uspeli, da ne bo smela priti k njim prodajat pogansko sramoto. Ravno tako stališče proti njej so zavzeli tudi katoličani v Italiji. Praznoverje in preroštvo.;*;* V Novem selu v Medjimurju se je pojavil nenavaden prerok. Prerok zdravi ljudi z vodo, v katero vrže živo žerjavico, nato pa skuha v njej ovseno slamo. V kuhano vodo dolije vodo bolnika, ki jo mora nato ta piti zjutraj na tešče, opoldne in preden gre spat. Na enak način zdravi tudi živino. Razen tega more — kakor trdi sam — najti ukradene stvari, povedati kraj, kjer se nahajajo in uganiti osebo, ki je ukradla. Pri tem pade v neko zamaknenje, pri čemer ble-beče vse mogoče reči in oškodovanec mora iz tega blebetanja sam spoznati, kdo ga je okradel in kje se nahaja njegova last. Ta vaški prerok je dobil v kratkem času številne klijente in pristaše. Kdorkoli pride k njemu, ga mora nagovoriti z «gospod učitelj)), drugače ne dobi odgovora, kvečjemu kak prezirljiv pogled. Prihajajo pa k njemu ljudje iz vsega hrvaškega Zagorja, Podravine in Medjimurja. Pomen časopisja. V Italiji. Mesca marca letošnjega leta je papež Pij XI. sprejel odposlanstvo katoliške mladine v Italiji. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad tem, da se katoliška mladimi s takšnim zanimanjem in s tako vztrajnostjo bavi z vprašanji prosvete in kulture. Prava kultura je nemogoča brez vere. V prosveti je najvažnejše, da se izberejo velike smernice, velika večna načela, ki so človeku kažipot skozi življenje. Kar se dostaje časnikov, je sv. Oče poudarjal, da morejo postati mogočno sredstvo za razširjenje in pospeševanje vere. «Tisek je«, tako je rekel doslovno, (cv današnjih dneh ena izmed največjih sil, ker časniki morejo postati ali najdo-brodejnejša ali najpogubnejša moč v življenju sveta in cerkve. Zato je bila sveta misel vaših voditeljev, da so vas pravočasno podučili o tem. Nikdar ne boste mogli preveč storiti za dobro časopisje. I11 če tudi ne bi mogli kaj drugega storiti, nego samo to, da dobre časnike in liste razdeljujete, bi .že to bilo dobro delo«. V Afriki. V Južni Afriki so imeli nedavno od tega propagandno' nedeljo za dobro časopisje. Pri tej priliki je izjavil škof Del-lalle iz Natala: «Delo za dobre časnike dandanes nadkriljuje po svoji važnosti vsa druga ter mora biti na čelu dobrih del. Katoličani imajo dolžnost, da dobro časopisje podpirajo z vsemi močmi. Dober tisek mora premagati slabega. To pa je le takrat mogoče, ako so katoličani pripravljeni za žrtve«, škof Fleischer iz Marianhilla pa je izjavil to svoje mišljenje: »Katoliški časniki so ena najboljših trdnjav cerkve zoper napade sovražnika. Zato je njihova tisova slična oni našega Zveličarja in njegovih apostolov: zant- Kako je lfoiitve v Nemčiji. V nemški državi vrši volilna borba. Kmalu bodo vsi odrasli možje izrekli svoje mišlenje o državi in njenem vodstvu. Tudi zunanji svet zajema ta volilna borba, ker je Nemčija močna država, ki bo imela še veliko besedo v evropski politiki. Kakšne stranke gospodarijo na Nemškem, oziroma katere se rujejo za vladno moč? Oglejmo si jih nekoliko in razvrstimo jih po dosedanji številčni moči poslancev. Socialna demokracija. Ta je imela na podlagi volitev 1. 1924. 131 poslancev. Po vojni so se. bili razklali na ostre (radikalne) in zmerne socialiste; radikalnim je malo manjkalo do komunizma. Nemška prirojena treznost mišljenja je zadržala stranko od ____________PODLISTEK._____________ Goslačeva hči. 17 (Spisal T.) X Drugo jutro zgodaj je korakal po stezi čez polje Andrej z uklonjenima rokama, za njim pa je stopal orožnik z bajonetom. Pri Korenovih pa se je razlegal glasen jok. Plakala je cela družina. Juri je stopal ravno čez hišni prag, da bi še enkrat pogledal za Andrejem, in debele solze so se mu udrle po licih. «Za Boga, kam je zašel!« zastokal je tiho in izginil v hlev, kjer je stopil h konjema, kakor bi ju hotel tolažiti. »(Tako hudoben pa le ni bil naš Andrej!« vzdihne zopet in gre iz hleva. «Jurij, ali slišiš?« kliče mu mati s hišnega praga. «Molimo za rajno; že ji zvoni! Bog ji daj dobro!« »Gospod so se pred kratkim vrnili«, ODomni pobožno Micka, skozi okno zroč. »Hvala Bogu, zamudili niso!« dostavi mati, tožno povesi glavo in se pokriža. čujejo se, zlovoljno presojajo, celo od vernikov se z njimi sramotno ravna. Potrebno je torej nekaj duha Gospodovega in njegovih apostolov, da se kdo poteguje za katoliško časopisje. Vsakemu katoličanu. mora služiti v čast, da za katoliško časopisje nekaj stori ali pri njem sodeluje«. V Ameriki. Tudi v Ameriki vedno bolj zmaguje prepričanje o velikem pomenu dobrega, v krščanskem duhu pisanega časopisja in o dolžnostih katoliškega ljudstva napram takemu časopisju. V dokaz hočemo samo navesti «A meri kanskega Slovenca«, ki je glasilo slovenskega katoliškega ljudstva v Ameriki. Mesca februarja in marca letošnjega leta se je po raznih krajih slovenskih naselbin v Ameriki vršila agitacija za list, ki je imela namen pomnožiti število naročnikov in s tem tudi stvoriti možnost napredka za list. Agitacija je imela presenetljiv uspeh: 1200 novih naročnikov je list pridobil. Samo ena agitatorica za list, gospodična Lucija Gregorčič je pridobila 201 naročnika. Spričo tega razveseljivega dogodka piše »Amerikanski Slovenec«, ki je tako postal naj večji slovenski dnevnik v Ameriki, v svoji številki od 6. aprila: »Ravno ta sijajni uspeh utrjuje še večjo vero in %e močnejše zaupanje v nas, da naše slovensko ljudstvo res ni tako, kakor bi si ga kdo predstavljal po raznih krajevnih razmerah tuintam. Ljudstvo, ki se v tako slabih časih, kot so ravno v tej dobi, pa tako odzove za svoj list, to ljudstvo je dobro, je plemenito! Če kdaj, so to pot ameriški Slovenci pokazali javno, kaj so v pretežni večini, kakšnega mišljenja in kakšnega prepričanja. Armada prijateljev in somišljenikov okrog »Amerikans-kega Slovenca«, se stalno množi, medtem ko naprotni listi stalno padajo. Tu narod govori, kaj hoče in kaj noče«. 3 politiko. skrajnih neumnosti. Socialisti so ostali državotvorni. Čisti nauk očeta socializma, Karla Marxa, nima več kaj prida veljave pri socialni demokraciji. Postala je delovna stranka in gleda na stvari, kakršne so, ter sodeluje pri vsakdanjem vladanju države. Razdor v stranki je le koristil komunistom. Zato se je stranka za volitve v decembru 1924. zopet zedinila in izvo-jevala, kot že rečeno 131 poslancev. V rečeh zunanje politike se stranka zavzema za sporazum med narodi. Streseman-nova politika je imela v socialistih dobro zaslombo. Nacionalisti. Ko je prišel polom 1. 1918., so nemški nacionalisti morali molčati. Vse je valilo krivdo nanje in na njihovo ošabno politiko tekom vojne. Ko so se pa sklepaje Huje se danes ni godilo nikomur, nego Rezi. V sobico se je zaprla in ihtela, da se je materi zdelo odveč. Jere torej ni bilo več med živimi. Ko so se sinoči ponočnjaki vračali domov,, našli so jo poleg ceste nezavestno. Hipoma se je streznil šiinen, spoznavši svojo ženico. Naložil jo je na ramo in nesel domov. «Jojmene, jojmene! Jera, kaj pa ti je? Za pet božjih ran, kaj ti je?« stokal je celo pot prav do doma. Položil jo je na posteljo in sklical sosede vkup, a nihče je ni mogel predramiti. Barba, ki si je dala največ ž njo opraviti, poslala je brž po duhovnika, da je bolnici v skrajni sili podelil dušno pomoč. Da je kol, katerega so našli ob ranjenki na polju, povzročil nje smrt, o tem sc ni nihče pomišijeval, in da je Andrej zločinec, o tem tudi nikdo ni dvomil, najmanj pa Šime n. Sinočni, najboljši prijatelji so še isto noč pričali zoper svojega dobrotnika, ki sam ni vedel, kako in kdaj je to prišlo, da ga je drugi dan že oklepala temna ječa. Pogrebcev je imela Jera obilo. Barb.i, mirovne pogodbe in so se Nemci čutili ponižane, se je počasi nacionalni duh zopet obujal. Bivši oficirji in uradniki, grofje in junkerji, za njimi tudi precejšen del kmetov, sestavljajo to stranko Stranka je za povrnitev cesarja, za odpravo demokracije, za maščevanje nad Francozi in Poljaki. V verskih rečeh je za protestantizem in proti Judom. Ta stranka je imela v zadnji zbornici 111 posla ncev. Centrum. «Čeritrum» je stranka zavednih katoličanov. Moč ima seveda le v katoliških deželah. Stranka ima krepko organizacijo in najbolj zavedno volilstvo, zato ni podvržena velikim številčnim spremembam ob volitvah. V zadnji zbornici je imela 69 svojih ljudi. Čeprav je številčno šele na 3. mestu med strankam, je pa po svojem položaju vodilna stranka, ker hodi po zlati srednji poti. Odklanja komunizem, odklanja tudi nacionalizem. Socialisti, dasi mnogo številnejši, so ji morali prepuščati vladno krmilo, da ne bi z nepopustljivostjo ubili parla.ni n-ta in republike. Nacionalisti pa tudi niso mogli priti na vlado, ker bi zaropotala Francija. Tako je vodstvo pripadlo centru. Ta stoji v socialnih rečeh na stališču, ki ga zastopajo krščanski socialni pisatelji; zastopa idejo demokracije, ljudskega sodelovanja pri vladanju. V verskih rečeh zastopa centrum jasno katoliško stališče. Glede zunanje politike meni centrum, da je treba podpisane mirovne pogodbe izvajati, naloženo pokoro opraviti, pridobiti si s poštenjem zaupanje v svetu in tako počasi pa varno pomagati nemški državi na noge. Tudi v centru pride včasih do razlike v mišljenju. Wirth je bolj nagnjen k radikalnim socialnim načelom. Za njim stoje bolj delavske organizacije. Marx pa je bolj zmeren realist, za njim stoji uradništvo. Obe struji sta se vendar zedinili za te volitve; nekaj so morali Odjenjati konservativni elementi, nekaj pa radikalni. ^Bavarska ljudska stranka. Naštevamo jo takoj za centrom, ker tudi ona stoji na katoliški verski in kulturni podlagi in sodelnje s centrom v parlamentu. Odcepila se je od njega 1. 1918., ko so bile na Bavarskem velike zmešnjave in se je bavarskim katoličanom zdelo bolje, da se postavijo na lastne noge kot posebna stranka. V zadnjem državnem zboru je ta stranka imela 19 zastopnikov. Ljudska stranka. Volskpartei. Tako se imenuje stranka, v kateri je najznamenitejša oseba vnanji minister Stresemann. Stranko drže indu-strijalci, liberalci. Ta ljudska stranka je prijazna monarhistom in nacionalcem, vendar jo Streseinan zadržuje od skrajnosti, tako da služi republiki. Število Stresemannovih poslancev v državnem zboru je bilo doslej 51. ki jo je tudi čuvala pri mrtvaškem odru, stopala je med prvimi in na 'ves glas motila. Nazaj grede je govorilo vse le o Jeri in Andreju pa Šimnu, ki je jokal ob grobu. Najglasnejša je bila zopet Barba. ki je mlado in staro pobožno svarila, naj se varuje pregreh, zlasti ponočevanja. Sicer je bilo njeno svarjenje nepotrebno, zakaj dogodek sam je opominjal in svaril najbolje. Jurij je mimogredč 'položil Mani, kako žalostno je doma, odkar so Andreja vzeli. Dekletu se je solza ulila po licu, in ničesar ni mogla odgovoriti. Stari Koren je ležal med pogrebom v svoji sobi in pazno poslušal mrtvaško zvonjenje, živeje kakor kdaj mu je stopila smrt pred oči. Težke misli so se mu podile po glavi Globoko se je odhahnil, ko je stopila v sobo žena, vrnivša se od pogreba. «No, Lucija, kako pa je bilo?« vpraša nekako plaho. ((Veliko ljudi je bilo, prav veliko«, odgovori mu. «Nisem mislila, da se nas bo toliko, steklo. Ni imela tako malo prijateljev Jera, kakor bi si kdo mislil«. «Saj ni bila slaba ženska to«, meni Komunisti. O teh je znano, da imajo povsed največ pristašev med delavstvom. Njih program je popoln prevrat, vsega dosedanjega in potem diktatura in strahovlada njihove stranke. Ravno to pretiravanje jim škoduje pri razsodnejših ljudeh. V decem-berskih volitvah 1924. so nemški komunisti nazadovali od 62 na 45 zastopnikov. Demokratje. To je stranka staroliberalne sorte. Največjo zaslombo ji dajejo Judje s svojim časopisjem. Programa nima takega, da bi bilo vredno govoriti o njem. Poslancev je imela doslej 32. ManjSe skupine. V berlinskem parlamentu je bilo poleg glavnih naštetih strank še 17 zastopnikov Gospodarske stranke, 14 narodnih socialistov-fašistov in 4 poslanci ;z tla novra. Med naštetimi strankami gre volilmi boj seinintja. O uspehu bomo poročali, ko izrečejo mnenje volilci. Se o prehrani. Zadnjič smo povedali nekaj splošnih misli o telesni prehrani. H koncu članka smo pokazali, kako veliko škodo povzroča ljudskemu zdravju nezmerno uživanje alkoholnih pijač. To je največja rana našega ljudstva. Edina pa ni. Danes se ozrimo še na druge stvari, ki tudi spadajo k predmetu našega razmišljanja pod gornjim naslovom. Med najboljše hranivo spada gotovo mleko. Narava sama ga pripravlja kot okusno, lahko prebavljivo in tečno hrano. Pametni zdravniki ga zelo priporočajo. Iz skušnje vemo, kako je koristno. In razmeroma niti drago ni. Po deželi mu gre cena v sedanjem času od 60 stotink do 1 lire za liter. V mestu stane 1.40 L. Za liter vina moramo dati v gostilni najmanj 4 L. Glede hranilne vrednosti pa se liter vina sploh ne more meriti z litrom mleka. Po kmetih se širijo mlekarne, katerih namen je, mleko vnovčiti. To je dobro in koristno, a le do pravo mere. Prav je, da dobi kmet priložnost čim uspešneje v denar spraviti pridelke svojega gospodarstva, ki preostajajo od domače potrebe. Če se pa v denar spravlja, kar bi se za resno potrebo doma použilo, je tako gospodarstvo falitno, ničevo. Pregovor pravi: Bog je najprej sam sebi brado ustvaril. To pomeni, da je vsak sebi najbližji. Ali bi ne bilo neumno, da bi kmet ves svet redil, sam pa stradal? Dejansko se je ponekod godilo tako, da so kmetje mleka stradali, samo da so ga več prodajali. Ponekod, kjer se v mlekarni dela maslo, pa domačini uživajo le posneto mleko in tako manjvredno sirotko nalivajo otrokom v kavo. Namesto celega daru božjega, kakor se namolze, pije kmečki otro'k tisto milo čorbo, ki komaj želodec napolni. Otroci ostajajo bledi, slabokrvni, nagnjeni k oče. «Ob grobu moramo vse pozabiti«, dostavi žena s čudnim povdarkom. Oba se zamislita. «Luci'ja!« povzame zopet bolnik besedo in nemirno pogleda po sobi. «No, Joža, česa pa želiš?« oglasi se ona plaho, vedoč, da zve nekaj posebnega. »Lucija!« povzame zopet bolnik bese-mož in nestrpno preloži svoji suhi roki. Bridek jok mu je odgovor. «Saj je že Jurij dorasel; priden in pošten je, on mi ne dela skrbi. Lucija, čemu torej jokaš?« še bridkejši jok nastane. ((Zakaj bi jokala? Saj pojdemo vsi, Lucija, tudi ti ne odideš!« «Joža, saj še nisi tako slab! Kdo ti je to povedal? Se jaz grem lahko pred teboj v zemljo. Glej Jero!« hoče tolažiti soproga, a še huje jo jok posili. »Kakor je božja volja! Toda Lucija, moje ure so štete«, vzdihne bolnik in si o te r c solzo. Žena sede na skrinjo in še vedno skriva obraz v predpasnik. , «Srečen sem, da imam takega sina», nadaljuje oče. »Dober gospodar bo; da jetiki. Ponekod so za dopoldanko ali popoldansko malico vpeljali namesto tečnega mleka vse hrane prazni ruski •čaj. Kar je v ti pijači hraniva, ga moraš v obliki sladkorja drago kupiti, potem ko si mleko poceni prodal. Povej mi, ljubi kmet, ali ni to vse zaradi mode? In zdaj reci, da ni moda, tudi jedilna moda, strašna tiranija in giupo suženjstvo? Vse mode so med seboj zvezane kakor naglavni grehi. Na svoje štirnajstletne dekli čice mora kmet obešati drage svilene krpe, oblačiti jih mora tako, da veliko stane in da otrok vendar ni zadostno oblečen. Da se dobi denar za to, »nora otrok pristradati. Ko ima dekle 18 let, ko bi se morala razcvesti kot gorska roža, je pa vsled slabih oblek ali vsled nezadostne prehrane ali vsled drugih nerodnosti -— jetična. Ko umrje mora pa kmet še vence kupovati za pogrebni Sv. VIŠARJE. Zopet se bliža čas naših romarskih poti k prečisti Devici na lepe in svete Viša rje, kjer *se skoraj nebo dotika zemlje, kjer uživa srce planinski in še lepši božji mir. Tudi letos, kakor že več let po vojni, se bo ta božja pot odprla na Kres 24. junija (letos pride na nedeljo). Na to naj bodo opozorjeni vsi, ki bi morda hoteli romati na Sv. Višarje že takoj po Vnehohodu, da ne pojdejo zaman; takrat bo še vse prazno in nič sv. maše. Cerkveno oskrbništvo. POSTOJNA. Specialisti za vrtanje blagajn so nepričakovano obiskali Postojno v petek 28. aprila ponoči. Ker obisk ni bil napovedan, smo doznali zanj šele po odhodu neljubih gostov. Stroške za obisk nosi znana lesna družba Selabsa. Tatje so v nočni tišini vdrli v hišo, navrtali železno blagajno po predpisih in odnesli čez 70.000 lir vrednosti. Pri odhodu so pustili nekaj orodja in rokavice; teh so se gotovo poslužili zato, da ne bi pustili na blagajni prstnih odtisov. Odpeljali so se v avtomobilu; ljudje so slišali okoli 3, zjutraj avtomobil. Oblastva pridno iščejo sled za zločinci. PODNANOS. Lovčevo pismo. Nerad pišem v liste. Pa včasih se je vendar treba kaj oglasiti y svet. Tostran meje nas je 18 lovcev v službi kneza Windiscligraetza. Živimo večinoma v gozdu, zato nimamo velike posvetne ozobrazbe. Sicer nam pa za to delo zadostuje tudi manjša. Lovci smo in delamo po navodilih predstojnikov, lovci bomo ostali. Zato bi se morali zavedati, da smo si po stanu in poklicu enaki, če je kdo kaj več bral, je to njegova korist, a se ni treba s tem spakovati. žalibog je med nami tudi tako seme. Takega bi rad opozoril za sedaj tako nasplošno, da ne bo mislil preveč o sebi. Lovec. KUBED. Kje so pa fantje, nekdanji korenjaki? Če je po mizi udaril s pestjo, je vogal odletel. Zdaj pa kakšno harmoniko cijazi okoli, ali bicikel, v ustih pa mu visi smrdljiv «španjolet». Dela se boji, od kmetije beži in v mesi ne brloge ga srce vleče. Kje je nekdanja mogočna pesem zdravja, moči, življenja, ki je kar 'kipelo kot mlado vino? Ali ni tudi tukaj moda neusmiljeno razkopavala? Tudi jedilna moda? .la, praviš, kje bomo pa denar vzeli? Jaz pa tako pravim: dokler denar slnii služi zdravju in življenju — je prav. Ko pa denar gospodari — ko mora zdravje in življenje denarju služiti - tedaj smo na poti pogube. Zdravje je od Boga, denar je od vraga. Pa še eno misel, prijatelj: denar ti veliko lažje in hitreje poberejo kakor zdravje, Zato nabiraj raje zaklade zdravja in imel boš nejpotrebnejiši podlago zemeljske sreče, stilne, ki se ji pravi po domače «Pri Sodri«, in zavili noter na pol litra vina. Hitro nato pridrči od Črnikala avto in se ustavi pred gostilno. Bil je g. JDušan ši-škovič. Vprašali smo ga, če nas bi hotel peljati v Kubed. Ugodil nam je in šli smo v avto mi trije in še nekaj fantov; vsega vkup nas je bilo 12 oseb. Avto je odpeljal z veliko naglico proti Kubedu. Ni še prevozil dobrega pol kilometra, ko se je na nekem ovinku prekucnil. Tisti, ki niso bili nič poškodovani, so pomagali avto postaviti zopet na cesto, nakar je g. šiškovič odpeljal nazaj proti domu. žalibog so bili štirje ranjeni. Vaški načelnik kuibejski je umrl v bolnišnici v Trstu dne 2. maja. Pokopan je bil na tržaškem pokopališču v soboto 5. maja. Zapušča 5 otrok. Močno je bil poškodovan še eden, kateremu so v bolnišnici odrezali levo roko; tudi z njim bo težke kaj. Dva druga sta dobila lažje poškodbe. VOGRSKO. V nedeljo je prišel obiskat našo vas novi občinski predstojnik, g. Franciolinii iz Dornberga, v spremstvu tajnika, kateri pregleduje račune. Vaščani so g. po-deštata ob tem prvem obisku prijazno sprejeli in pogostili. Glede občinskih računov se sliši, da so v velikem neredu, odkar je bila naša občina pod Renčami. prva6ina. Odkar spada naša občina pod Dorn-berg, imamo večkrat opraviti v Dorn-bergu. Zato tembolj občutimo pomanjkanje prometne zveze, ko nam je narasla Vipava odnesla brv. Tudi Vogrci se pritožujejo, zato prosimo, naj g. podeštat Ukrene, da se brv čimprej zopet obnovi. ZALOŠČE. Deževno in mokrotno vreme nam je v veliko nadlego. Marsikatero delo je zastalo. Mokrota bo škodovala sadju, posebno črešnjam, pa morda tudi trti. Za krompir se še ne more kaj gotovega reči, a zakasnel bo vsekakor zaradi takega vremena. Sena se obeta obilen pridelek. Vinska kupčija gre pri nas dobro. Cena gre od 2.20 do 2.50. Žal da je že skoraj vse odprodano. S POMJANA. pr. v našo cerkev. Med sv. mašo vlada notri velik nered. G. župnik zaman opominja. Nekateri kar med seboj govore ali se suvajo kakor v krčmi. G. župnik je še pred oltarjem, moški že dero v gostilno igrat na karte. Vse hodi v gostilno, mlado in staro, od 15. do 80. leta. Pa ne samo od nedeljah, ampak tudi cele tedne naprej tako. Razume se, da ne vsi, a'le preveč jih je te vrste. Oče popiva po gostilnah, doma pa družina strada koščka kruha. Pijanec ne ve ne za slabe letine, ne za slabe čase. Ne briga se za časopis ali za knjigo. Ni čuda, če je potem tako, kakor je. ŠKOCJAN pri Divači. V nedeljo 13. 1. m. bodo svetovnoznane škocijanske jame čarobno razsvetljene od 10. do 10. Ljubiteljem naravnih lepot se nudi ugodna prilika, da si za vstopnino 5 lir ogledajo te podzemeljske prostore. Svirala bo godba iz Herpelj. ZANIMIVOSTI. Zakladi pod vodo. Čim bolj napreduje tehnika zavarovanja blagajn, tembolj napreduje tudi vlomilska spretnost. Tatov ne zadrži več noben zid in noben jekleni oklep. Sedaj so ameriške banke krenile na drugo pot, da zavarujejo svoje blagajne. Pod bančnimi prostori zgrade velike, do 4 metre globoke nepredušne vodnjake, katere napolnijo z vodo. Na dnu leže blagajne, ki se dajo s pomočjo bistroumnih naprav brez težave dvigniti. Vlomilci ne morejo do blagajne, razen v potapljaški opremi. To bi bilo zaenkrat skoraj neizvedljivo. Vendar, kdo ve, kaj si sedaj izmislijo tatovi? Rekord v stenografiji. Rensko-vestfalska zveza stenografov (stenografija je posebna, okrajšana in hitra pisava) je na svojem zborovanju v Kssenu priredila tekmo pod nadzorstvom 12 oseb. Hellmut Stief je napisal v treh minutah 480 zlogov na minuto, skupaj torej 1440 zlogov. Stenogram je nato prepisal v kurzivni (t. g. navadni) pisavi v eni. uri in imel samo štiri napake. To je doslej v stenografiji največji uspeh. 17 let privezan na verigo. V Budimpešti je sodišče razpravljalo proti posestniku Andreju Gulyasu, ki je imel svojega 27 letnega sina 17 let privezanega v hlevu. Gulyas se je zagovarjal s tem, da sin ni zdrave pameti in se je na ta način zavaroval pred njim. Ostale sinove pa da je dobro vzgajal. Prvo sodišče je očeta sicer oprostilo; najvišje sodišče pa sodbe prvega postopka ni moglo razumeti in je obsodilo brezsrčnega očeta na 6 mesecev ječe. Illllllltlllllllllllill!!lill!lllll!l|]||!llllllll!lllllilllll!lllllllllllllllllll|[lllj|lj|lll|j||!lllll!lilll!llll!fllll![|| Varčna nisi Ako nakupiš mnogo hrane, ki jo dobiš po ceni, ki pa nič ne izda! Kupi je rajši manj in ta naj bo redilna. Zapomni si to, ko kupuješ testenine. Zahtevaj Pekatete v originalnih zavojih po V2 kg. z napisom Pekatete. IIIIIIIIIIII ||.1:||| IIIIIIII mri III iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V nedeljo 30. aprila se je zgodila v naši bližini velika avtomobilska nesreča. Očividec je pripovedal o tem: Bili smo po opravkih na potu trije možje, • med nami vaški načelnik. Prišli smo do go- Mi se redkokdaj oglašamo v liste, pa ludi pri nas ni vse v redu. Poglejmo n. sl»-evod. Kaj nam z dežele pišejo bi le dobil tudi dobro gospodinjo. Izbral sem mu jo že; menim, da bi bila prav zanj. Prinesla bi tudi nekaj seboj. A naj bode, silil ga ne bom. Pameten je dovolj, sam naj si voli«. «Za Boga! Mati. kaj pa je, da tako jokate?« vpraša sin, prestrašen v sobo stopivši. ((Jurij, prav da si prišoln, nagovori ga oče. «Sem-le stopi bliže k menit« «No, oče, česa želite?« »Sin, vidiš, kako mi j e!» začne oče slovesno. «Qd danes do jutri sem. Več ne bom zdrav. Dnevi so se mi stekli«. . Juriju zarosita očesi. "Oj, oče, še čvrsto boste vozili in orali, prav gotovo, pa kmalu«, opomni navidezno uverjen o svoji trditvi. «Da, oral... pod zemljo!« preseka mu govor oče, bolestno se nasinehnivši. «Ne, ne> Jurij! Jaz vem, kako je z menoj! Božja volja je tako, da te moram zapustiti, zapustiti ljubi dom, kjer sem srečno preživel vse življenje. Sedaj je prišel čas, da ga izrpčim tebi. Poznani te, da si pošten, marljiv, skrben mladenič, ter upam, tla z božjo pomočjo tak tudi ostaneš kot gospodar. Doslej je bil vedno blagoslov božji v naši hiši, dasi ga nismo vselej zaslužili; upam, da Bog tudi tebi ne odtegne svoje dobre roke. Povem ti še kaj, ko se zopet pokrepčam, sedaj me je utrudilo govorjenje. Le nekaj ti moram precej sedaj povedati, kar pa »e sam veš. Gospodinje ti bo treba, Jurij, ki bode tvojega duha — skrbna in poštena, kakor si ti. Izbral sem ti že tako; ako želiš, povem ti jo. Ne prišla bi prazna pod našo streho. Sicer pa izbiraj slo-bodno po svoji volji. Nečem, da bi bil kdaj jaz kriv tvoje nezadovoljnosti in nesreče. V par dneh, mislim, naznaniš mi, kaj si sklenil«. Molk je nastal, ker sc nobeden ni mogel zdržati solza. «Oče», oglasi se čez dolgo časa Jurij, «pravite, naj si slo-bodno volim gospodinjo. Nimam več kaj voliti. Goslačeva Mana bo moja žena; ta jo zame, pa nobena druga«. Oče upre oči v sina. Vidi se mu, da ni zadovoljen z odgovorom, »Zakaj pa ravno ta?« vpraša mirno karajoč. «Ta pride prazna h Korenu«. «Ne pride prazna«, ugovarja mladenič. »Prinesla bo pridne roke in pošteno, zvesto srce. Da je Mana poštena, ve vsa župnija. Korenova hiša ne more dobiti boljše gospodinje«. «In jaz ne boljše naslednice«, pretrga mu mati besedo. «Joža, saj poznaš Mano. Brez goslačevih tisočakov bo pa naša hiša vedno lahko živela«. Oče se pomišljuje; ne more se sprijazniti s sinovim sklepom. «Jurij, premisli dobro; čez tri dni mi poveš, kakšen je tvoj sklep«. Vroče je bilo sinu, ko je stopil pod milo nebo. Tako resnih pogovorov ni še imel, O nevesti pa se ni prav nič pomišljal. Med tem je tudi materina beseda preverila in omečila očeta, in tretji dan je bila zaroka sklenjena, še isto jesen je bila poroka, Vsi so častitali zaročencema in soglasno sodili, da lepšega in boljšega para še niso videli. Stari Koren je toliko okreval, da je zapustil posteljo. S Tomažem, ki je prišel z Mano h Korenu, bila sta si tovariša v bolečini, najboljša prijatelja. Zima je Kobilice. V avstralski di'žavi N e\v-S o u t h - W a 1 e s se je pojavil nedavno oblak kobilic, ki je širok 32 km, dolg pa 16 km. Živalice uničujejo z neznansko požrešnostjo vso letošnjo travo. !llllllll!l!!ll!lllllllllllll!lllll!llllllllllllll!ll!!l!ll!ll!!lllllll!!JIII!ll!!l!||!||||||||!!l!||||Klllll!l||||||||||in MALI OOLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 6. DEKLE’, z dobrim spričevalom, želi vstopiti kot pomočnica v trgovino mešanega blaga v mestu ali na deželi. — Naslov pri upravi. V NAJEM bi vzel posestvo v Trstu oz. okolici. Naslov pri upravi. Naši molitveniki. L) ((Oče našn 126 strani, cena: L 2.50, 2.70, 7.—, 8,- -, 8.50, 9.—; 2.) »Kam greš», 200 strani, cena: L 3.70, 4.—, 5.50, 9. . 11—; 3.) »Angelčekn, 192 strani, cena: L 2.50, 3.50, 4.50, 6 , 6.50. 6.80. 7.50. 8.50, 9.—, 10 —, 11—; 4.) u 7. godi se tvoja voljan 424 strani, cena L 6.50 9—, 12—, 14—, 15.—- 16.—; 5.) uZdrava Marijat , 200 strani cena: I. 4. 70, 6.50, 10—, 14— 15.59 16.-- 20.—; 6.) «Za Je :aso 111», 256 strani, cena: L. 4. . 6.50, 6.80, 9—; »Reši d ašon, 396 strani velikanske črke, cena: L 7—, 8—. Ima na prodaj Katoliška Knjigarna v Gorici, Via Carducci 2. POŽJOK! Zaloga vsakovrstnih rakev, vencev, sveč in žalnih predmetov I. II. in III. razreda. 25% ceneje kot povsod drugod. I. Saksida - Dornberg 3. POTREBŠČINE I houaČB, mehaniHe in mizarje samo pri PELLER KAHAN & C.o d. z o. z. TRST - Via S. Nioold štev. 12 LaNtnu skladišča t prosti luki. TOVARNA REMSCHEID - NEMČIJA IVAN KRŽB ima v zalogi vse raznovrstne kuhinjske in hišne potrebščine iz stekla, aluminija, lesa, emajlirane prsti itd. — Krogle za igro iz ameriškega lesa, W Nizke cene "M Zf^SZ. Piazza S. Giovanni št. 1 bila zunaj in bolezen pri Korenu, a vendar so bili vsi srečni in zadovoljni. Ko je prva pomlad pomladila svet, ozdravel je stari Koren vseh bolečin, smrt ga je otela. Še isto leto, ko> je listje venelo po drevju, šel je za njim tudi Tomaž, kar je Joži že naprej povedal. Bridka žalost se je vselila radi tega v Korenovo hišo, a tudi ta je minula, ko so o sv. Juriju krstili malega Jurčka — Korenovega. Barba, ki se je na izrečno željo obeh mladih Korenovih preselila v njiju hišo, in Lucija sta se časih skoro sprli, katera bo Jurčka pestovala, tako sta ga ljubili. Micka je še vedno služila pri Korenu. Reza pa se je kmalu potem preselila nekam daleč in slednjič, kakor pravijo, vendar-le postala žena Andrejeva, ko se je ta vrnil iz ječe. Poslej je bil res pameten mož, o čemer je bila Reza že davno prepričana. Tudi vdovec šimen se je spreobrnil: marljivo je lovil žabe in se ogibal krčme. Pri Korenovih je bil kakor domač do svoje smrti. — KONEC — Gospodarstvo Reja kokoši. Reja kokoši in sploh domače perutnine ni le gospodinjam v zabavo in gospodarjem v nadlego; razumna reja prinaša precejšno korist. Biti pa mora zares umna reja. Nič ne škoduje, če podamo nekaj naukov o ti gospodarski panogi. Mešanje krvi. Neredko dobivajo gospodinje leto za letom kokošji naraščaj izključno od kokoši domačega dvorišče. Vsaka žival, in tudi kura pa izgublja vrednost, se dobro ne razvija in ne znese, kar je glavno, obilo jajc, ako se domači rod ne poživi s tujo krvjo. Mnogo je odvisno tudi od «sorte». Ako hočeš zarediti dobre jajča-rice, si boš nabavila par živali ali jajca španske kokošje pasme «Minorka», ki znese letno nad 200 jajc. Če pa je gospodinji na tem, da polagoma vzredi velike kokoši, bo kupila vrsto «Kočinčina» ali «Bramaputra», ki dosežejo, prav negovane, neredko težo do 7 kg. Seveda se priporočajo tudi druge vrste. Jajca za valenje. Jajca za valenje morajo biti sveža in samo od dobro razvitih kokoši. Ako so jajca stara nad tri tedne, se ne priporočajo za valenje. Dokler jih ne podložiš, jih čuvaj v zračnem in hladnem prostoru in obrni jih vsak tretji ali četrti dan. Ako so nečista, jih umij v mlačni vodi in obriši s čisto krpo. Podklada se 12 do 10 jaje po velikosti in zmožnosti odbrane koklje. Kurja jajca se izvale v 21-23 dneh, purja v 27-28, gosja v 28-30, račja v 28-32 dneh. Gnezdo. Napravi koklji gnezdo iz svežega sena ali slame. Treba je, da je gnezdo mehko in prostrano, da so v njem jajca lepo razvrščena. Da ne bo koklje vznemirjala kurja uš, potresi gnezdo z lesnim pepelom in še z mrčesnim praškom. Gnezdo napravi v napolmračnem prostoru, ki ni presuh, raje nekoliko vlažen. Ako je gnezdo v preveč suhem kraju in podložiš poleg tega še jajca z debelo lupino, bodo piščanci pozneje težko prekljuvali lupino in se lahko zaduše. Koklja. Ni vsaka koklja uporabna za valenje, zato prve dni ogleduj, ali leži vztrajno ali ne. So seveda izjeme, ali navadno dobro leži in vali le ona kokoš, ki je na spodnji strani, s katero pokriva jajca, popolnoma brez perja. Nekatere prislili.š k ležanju, ako jih nekaj dni zagrinjaš z dovolj velikim rešetom ali kako primerno košaro. Vsak drugi dan mora kokoš raz gnezdo in tedaj ji daj pšenice, ječmena in čiste vode. Nedaleč od gnezda pripravi zaboj s peskom, da se kokoš po potrebi lahko kopa in tako očisti. Ako je hladno vreme, pokrij za čas, ko kokoš je, jajca s krpo, da se preveč ne ohlade. Često se dogodi, da dobi koklja med valjenjem izliv (grižo); v takem slučaju potisni koklji daleč v kljun košček zelene galice in nato ji daj malo mlačne vode. Tržaška trgovska banka. (B. Commcr-ciale Triestina) je imela 79. občni zbor 26. aprila. Delniške glavnice je 100 milijonov. Dobička je bilo v letu 27 9,190.000. Dividenda bo znašala 7%. Za bančne običaje dokaj skromno-. Poročilo načelstva tudi omenja razne momente, ki so v preteklem letu neugodno vplivali na bančno poslovanje iu dobiček. Mlekarske zadruge na Češkoslovaškem. - Koncem 1. 1927. je bilo na Češkoslovaškem 360 mlekarskih zadrug, torej 124 več kakor leta 1920. Po narodnosti je 200 čeških in slovaških, 5 madžarskih in 155 nemških. Zadru-garjev je bilo koncem leta 1927. okrog 20.000, ki so oddali zadrugam okrog 200 milijonov litrov mleka. Italija in Jugoslavija.V letu 1927. je Italija prodala v Jugoslavijo blaga za 307 milijonov lir, Jugoslavija v Italijo pa za 613 milijonov lir. Razdolževanje. V Jugoslaviji so razni politiki imeli na predsedstvu vlade posebno sejo, kako bi se uspešno pomagalo kmetu iz dolgov. Skupščini bo predložen zakonski načrt o ureditvi kmečkih dolgov. Vinske cene po Istri, č r no vi n o : Koper 220-240, Motovun 200-220, Oprtali 180. Bale 190, Rovinj 170-190. Belo vino: Koper 180-210, Motovun 180-220, Oprtalj 160, Vižinada 130, Rovinj 150-170. Semenj v Herpeljah 2. IV. Prignanih je bilo 80 volov, 170 krav, 30 telet, 120 prašičev. Cene: voli 300-350, krave 280-300, teleta 350-380 po živi -teži; prašiči po- 100-130 glava. Kupčija za živino slaba. Semenj v Bujah 24. IV. Prignanih 133 volov, 109 krav, 9 telet, 6 konj, 182 oslov, 239 prašičev, 9 ovac, 3 koze. Cene: voli 300-350, krave 230-280, teleta 400-450 po živi teži; konji 800-1600; osli 300-700, prašiči 100-150, ovce 100-130, koze 110-140 glava. Kupčija slabotna. Cena soli je bila s kralj, ukazom znižana za razprodajalce od 720 na 360 L stot, za občinstvo od 800 na 400 L. Splošna zavarovalnica (Assic. Generali) v Trstu je imela 25. aprila 96. občni zbor. Glavnica znaša 60 milijonov. Podjetje je plačalo v 1. 1927. samo na davkih okoli 27,350.000 L. Čistega dobička je bilo 25,742.174 L. Dividenda se razdeli tudi letos po 150 L na delnico, t. j. 30%. Denarni obtok, Koncem meseca marca 1928. je znašala svo-ta vseh italijanskih bankovcev 17 milijard in 755 milijonov lir. Obtok se je znatno znižal v primeri s prejšnimi leti in je ta svota .po vojni najnižja. — Državni dolg znaša- koncem marca 86 milijard 11 milijonov lir. ■lili: apni Or. SARDOČ ZOBOZDRAVNIK TRST 1119 S. LflZZflKO za, I!. J Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št. 5 (Podruž. Sv. Mar. Magd. zgor. štev, I.) ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. KNONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. S llllllllll!llllllllillllHI!lll!l!lll!ll!llllllllllllllllllllllllllllllll!ll!llill!llll!lliillill!ll|||||||||!||||||||||t namilil ZDRAVNIK Dr. FRAN GRUDEN ordinira v TRSTU Via S. Lazzaro 23 II n. (zraven kavarne Roma) od 10 in pol predp. do 13 V NABREŽINI ord. sanio popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.) Gospodinje S l’ri_ nakupu manufakturnega blaga zasluži prednost veliko skladišče v Trstnr via Genova (prej Campanile) št. 21 (blizu srbske cerkve) IVIa da Accerboni via Genova 21. V zalogi ima nove bogate dohode perila za neveste po 2 L, domačega platna po 3.90 L, finega platna, 150 cm visokega, po 5.50 L, narodno nošo po 2 L, vsake vrste nogavic po najnižjih cenah. Najboljša postrežba! Kar dobite drugod, dobite tudi v ti Irgovini. Trgt, via Genova 21. ................ IT 800000013010100000000« Kje pa vi kupujete obutev? 0 U Najboljšo čevljaruico v Trstu ima y | Matija Palior T>st — Vin Arcata 14> — Trst LASTNA IZDELOVALNICA Čevlji delani samo na roko Tvrdka znana po vseh želskih sejmih. Velika izberi Prijazna postrežba — Zmerne cene. 0 na u o r*a. || K3Gsaoeoeoc3C3Bai9aaaat3i Tipogrnfia Fhatei.li Mosettig - Trieste. Pri nakupovanju vpoštevajte trgovce, ki oglašajo v Malem listu. Iizšel je ŠTOKOV VEDEŽ za leto 1928 cena v platno vezan L. 3.60 ! ? S l? Pojasnila prebivalcem goriške pokrajine daje zastopnik tvrdke VITTORIO JONSON - Via Contavalle 4 II. Tudi za, najmanjšega kmetovalca se izplača v najkrajšem času nakup posnemalnika ..DldBOLO" je prvo vrsten in svetovni izdelek, je priprost, močan in vztrajen. Plačilni pogoji so ugodni. Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastopniki se iščejo. Ceniki in katalogi so brezplačno na razpolago. Knut ionson - Bolzano. 1 s 1 GORICA Čevljarmica FORCESSIN Trst ZobozdravniSki ambulatorij Dr. G. LAURINSICH g TEST — Via delle Sette Fontane 6 — TRST j| Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slo-|| vencem z dežele poseben popust za potne stroške. |š| Govori se slovensko. Delo zajamčeno. Cene ljudske. | Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12. f > i -i, i n . ■,. ,.. . ■ . —~ _._ _ ___ _ odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijoi diplomo in zlato svetinjo via Caprin 5 pri Sv. Jakobu — Trsti Starši! Botri! Birma bo. Treba je preudariti, kje si boste omislili novo obutev zase in za otroke. Najbolj boste zadovoljni če poskusite - pri - :: FORCESSINU »