BREZ FIG ZA HRBTOM
Letošnje poletje je bilo pa čisto zares in v vseh potankostih vroče. Ne samo, da živo srebro kar ni hotelo zlesti v znosnejše lege, tudi go&podarska, ekonomska ¦klima je bila zlasti v avgustu tako soparna kot že dolgo ne.
Najprej je biila cela vrsta podražitev. Naj-huje je udarila spet Bafta s svojimi derivati, ki kajipak potegnejo za seboj celo verigo po-dražitev. Potem smo ugotovili, da se nam bo uvozno-izvozna tehtnica čisto zvila, ne samo izravnotežila — in sprejeli smo ukrepe glede omejevanja uvoza. Seveda, to smo pozabili povedati tahtnica se je skrivila zato, ker smo tako poskočno uvažali, pa tako sramežljivo izvažali, da bi nas nadaljevanje takšnega po-četja lahko pripeljalo v izredno nevarne vode.
Potem smo, iprav tako v prekrasnem po-]etju, potegnili črto ter spoznali, da so cene odbezljale že daleč, daleč prek vseh dogovor-jenih meja — in dobMi smo tako imenovano maksimiranje cen. Po starem, ampak ]e čisto dobesedno po starem, bi se temu ukrepu reklo tudi zamrznitev cen, kar Ijudje nekako ra.je slišijo in bolje razumejo.
Seveda pa razlogov za kakšne posebno glasne vzdihe olajšanja kljub omenjeniin u-krepom ni. Če ismo namreč ustavili rast cen, to pomeni le kratek premor, med katerim bomo lahko zajeli zrak in se cen lotili z dru-ge strani, dolgoročneje in učinkoviteje. Kajti tako »zamrznitev« kot omejitev uvoza sta le na prvi pogled »dobra« ukrepa. Iz dosedanjih izkušenj Jahko vemo, kakšno verigo težav so navadno sprožili takšni postopki. In, ne na-zadnje, administrativni ukrapi na sedanji stopnji razvitosti našega sistema dogovarja-
n.ja in sporazumevanja nikakor niso priljub-ljeni in ne vem kako dobrodošli...
Toda en korak naprej smo vendarle sto-rili. Ceprav nam listanje po starih časnikih kaže, da smo še skpraj vsa poletja nekaj let nazaj doživljali najrazličnejše zamrznitve in drugačne administrativne posege v družbeBO-ekonomsko dogajanje, je bilo tokratno vse-eno bistveno drugačno. Ni namreč šlo za li-nearno zaporo uvoza (ki nam je sicer že ne-kajikrat prinesla vdike preglavice), temveč za odločitev, da se bo združeno delo odgovor-neje in dosledneje kot doslej dogovarjalo o tem, kaj bmo uvažali in česa ne — seveda prek samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino (SISEOT). Tudi ni šlo za linearno »zamrznitev« cen, temveč za prožno in prilagodljivo reagiranje na ne-varno divjanje cen, pri katerern so utemelje-ne in dobro argumentirane izjeme vendarle možne. Slednje je vsekakor odvalilo kamen od srca organizacijam, ki jih grabijo za vrat predvsem velike podražitve surovin in jih zgolj s svojimi notranjirni rezervami nikakor ne bi mogli nadoknaditi.
Skratka, v jesen stopamo s spomini na precej burno poletje in (vsaj uparno, da je res tako) bržkcme dodobra streznjeni. Prišli smo namreč do stopnje, ko nas lahko sle-herno omahovanje, nepotrebno čvekanje in hvalisanje ter tarnanje le ovira pri reševanju problemov. Cilj je jasen: do konca leta mo-ramo zunanjetrgovinsko bilanco vrniti v nje-ne okvire, glede cen pa vsaj za prihodnje leto pripraviti resnejši sistem politike, pri kateri ne bom že pri podpisovanju dogovo-rov — za hrbtom kazali fige ...