KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 86 (2)
INDUSTRIS!<E SVOJINE
IZDAN 1 APRILA 1936
Jugočeška Jugoslovansko—češka tekstilna industrija d. d., Kranj, Jugoslavija.
Postopek za izdelovanje krep-tkanin iz umetne svile, katere se ne mečkajo.
Prijava z dne 6. junija 1935.	Velja od 1. septembra 1935.
Znani so že neki postopki, s katerimi naj se odpravi ali pa vsaj zmanjša mečkanje tkanin iz umetne svile. Dotični postopki obstojajo v bistvu v tem, da se s pomočjo kemičkih reagencij skuša podeliti nitkam tkanine taka elastičnost da se niti ne lomijo, kar bi pomenilo, da se tako preparirana tkanina praktično ne mečka. V praksi se je pa pokazalo, da vsi dosedaj predlagani postopki te vrste ne izpolnjujejo svojega namena. Po teh postopkih dobljena tkanina se namreč še vedno mečka, razven tega pa zahtevajo taki postopki komplicirane in zelo drage aparature.
Predmet izuma je postopek za izdelovanje krep-tkanin iz umetne svile, katere se ne mečkajo, in obstoja v bistvu v tem, da se omenjena lastnost tkanine dobi s posebnim načinom vezave tkanine, tako da torej odpade vsakršna kemična obdelava tkanine v to svrho.
Znano je, da je krep-tkanina iz umetne svile kot taka dokaj trda in da se mečka. Prijavilka je vsled tega skušala podeliti krep-tkanini še nek element, ki napravi to tkanino bolj voljno in obenem tako, da se ne mečka. Pri tozadevnih poskusih je prijavilka našla, da se dobijo presenetljivo dobri rezultati, sko se v osnovi in v votku tkanine uporabljajo menjaje krep-niti in odprte (ne-sukane) niti, pri čemer so krep-niti menjaje sukane v desni in levi smeri. Dejstvo, da se na opisani način izdelana tkanina ne mečka, se more razlagati akole: Kakor znano, se krep-tkanina pri naknadnem omočenju surovega blaga, kakršno pride s statve, skrči. Tkanina se skrči v prečni smeri za 15-18%, v podolžni smeri pa za 5-8% dolžine. Vsled tega skrčenja postanejo krep-niti do neke mere valovite, kar podeljuje tkanini tipični
negladki izgled. Pri krčenju krep-niti pa postane v še večji meri valovita tudi odprta nit, katera se v smislu izuma uporablja med krep nitmi vjjjvotku in osnovi. Dočim trdo sukane krep-niti (2200 zasukov na 1 metar) niso dovolj elastične, da bi po vsaki deformaciji, kakor n. pr. mečkanju, zavzele zopet svoj prvotnU'položaj, ne velja to za odprlo nit. Ta namreč ostane elastična in to v taki meri, da se po deformaciji vrne v prvotni položaj, t. j. rastegne se v prvotno lego, pr čemer obenem raztegne v prvotno lego tud sosedne krep-niti, katere same po sebi v to niso sposobne. Valovita odprta nit se tudi ne lomi, tako da se tkanina, izdelana po zgoraj opisanem načinu, praktično ne mečka.
Kot najbolj ugodna vezava za tkanine, izdelane v smislu izuma, se je iskazala ona, pri kateri si sledijo v osnovi in v votku 1 levo sukana krep nit, 1 odprta nit, 1 desno sukana krep-nit, 1 odprta nit, 1 levo sukana krep-nit i t. d. Ugoden rezultat se tudi dobi, a ko se v osnovi in votku obdrži isto zaporedje kot zgoraj, vend&r se vzameta vedno po dve niti ene vrste, ali ako se pri istem zaporedju uporablja za osnovo po ena, za votek pa po dve niti. Vmesne kombinacije so seveda tudi možne in dajejo — z ozirom na način vezave — bolj ali manj ugodne rezultate.
Patentni zahtev:
Postopek za izdelovanje krep-tkanin iz umetne svile, katere se ne mečkajo, označen s tem, da se v osnovi in v votku menjaje uporabljajo krep-niti in odprte (nesukane) niti, pri čemer so krep-niti menjaje sukane v desni in levi smeri.
Din. 5.