UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 94:90



KMETIJSTVO /

Tehniška gimnazija //

5

Tehniška gimnazija s slovenskim učnim 2

0

jezikom na narodno mešanem območju v . 2

9

slovenski Istri .

9

1



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI



IME PREDMETA: kmetijstvo



Izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri:

obvezni predmet (210 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Neža Čadež, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; Rok Demič, BIC Ljubljana; Jana Goršin Fabjan, Grm Novo mesto; mag. Marjetka Kastelic Švab, BC Naklo; Tjaša Klemen, BIC Ljubljana; Saša Kregar, Zavod RS za šolstvo; dr. Maja Paš, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; Tadeja Polajnar, BC Naklo; Mateja Prus, Grm Novo mesto; dr. Nataša Šink, BC Naklo



JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba



OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.



IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo



ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj



ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc



Ljubljana 2025



SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-kmetijstvo_teh-teh_si.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 251148291

ISBN 978-961-03-1182-9 (Zavod RS za šolstvo, PDF)





BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt kmetijstvo za izobraževalni program

tehniške gimnazije in izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri.

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu kmetijstvo za izobraževalni program tehniške gimnazije in izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA...................... 10 Obnovljivi in neobnovljivi naravni viri .......... 44

Namen predmeta Vplivi kmetovanja na agroekosisteme .......... 45 ......................................... 10

Temeljna vodila predmeta Biotska pestrost ........................................... 46 ........................... 10

Obvezujoča navodila za učitelje Vodovarstvena območja .............................. 47 ................... 11



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 12 Ekološko kmetovanje in ekološka reja .......... 48

Kažipot po didaktičnih priporočilih Ekoremediacije ............................................ 50 .............. 12

Invazivne rastline ......................................... 51

Splošna didaktična priporočila ..................... 12

KMETIJSKI PROSTOR IN NARAVNE DANOSTI ..... 52

Splošna priporočila za vrednotenje znanja ... 14

Kmetijska krajina ......................................... 52

Specialnodidaktična priporočila

področja/predmeta ..................................... 15 Tla in kmetijski prostor ................................ 54

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 21 Površinske in podzemne vode v kmetijstvu .. 55

NARAVNE DANOSTI IN OKOLJSKI VIRI V Varovanje okolja v kmetijstvu ...................... 56

KMETIJSTVU ..................................................... 22 TLA V OKOLJU................................................... 57

Kmetijstvo, okolje in trajnostna raba ............ 23 Zgradba tal ................................................... 57

Samooskrba in prehranska varnost .............. 24 Geneza tal .................................................... 59

Podnebni in talni dejavniki ........................... 25 Morfologija tal ............................................. 60

Kmetijstvo in varovanje okolja ..................... 26 Kakovost tal ................................................. 61

PRIDELAVA V GLAVNIH KMETIJSKIH PANOGAH . 28 EKOSISTEMSKE STORITVE TAL ........................... 62

Prehrana rastlin ........................................... 28 Ekosistemske storitve ................................... 62

Kolobar ........................................................ 30 Ekosistemske storitve tal v različnih rabah

Pridelava poljščin, vrtnin, sadja, vinske trte in prostora ....................................................... 64

krmnih rastlin .............................................. 31 Trajnostno upravljanje s tlemi za ohranjanje

Varstvo rastlin ekosistemskih storitev tal ............................ 65 .............................................. 32

ŽIVINOREJA Z OSNOVAMI ZDRAVSTVENEGA REPRODUKCIJSKI MATERIAL ............................. 66

VARSTVA ŽIVALI ................................................ 34 Generativno razmnoževanje rastlin in

Gospodarski pomen živinoreje ..................... 34 semenarstvo ................................................ 66

Vrsta in pasme živali Genska banka .............................................. 68 .................................... 36

Prehrana živali Vegetativno razmnoževanje rastlin ............... 69 ............................................. 37

Zdravstveno varstvo živali Žlahtnenje rastlin in selekcija ....................... 70 ............................ 38

Dobrobit živali Mikropropagacija ......................................... 71 ............................................. 39

Živila živalskega izvora Gensko spremenjeni organizmi .................... 72 ................................. 40

TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE NARAVNIH VIROV IN VARSTVO RASTLIN IN OKOLJA ........................... 73

VAROVANJE OKOLJA ......................................... 41 Fitomedicina in varstvo rastlin ..................... 73

Ekosistemi.................................................... 41 Vrste in namen fitofarmacevtskih sredstev .. 75

Kroženje snovi.............................................. 43 Uporaba fitofarmacevtskih sredstev ............ 76



Varovanje voda, okolja in biotske pestrosti .. 77 Meritve okoljskih dejavnikov ..................... 106

Vpliv agro- in hidromelioracij na okolje in TEHNOLOGIJE PREDELAVE ŽIVIL ...................... 107

kmetijsko pridelavo ..................................... 79

Tehnologija predelave mleka ..................... 107

KMETIJSKO STROJNIŠTVO ................................. 80

Tehnologija predelave mesa ....................... 109

Osnovna ročna orodja .................................. 80

Tehnologija predelave živil rastlinskega izvora

Traktorji, priključki in pripomočki za .................................................................. 110

kmetovanje .................................................. 81

Higienski normativi pri predelavi živil ........ 111

Varnost in tveganja pri uporabi kmetijske

Dopolnilna dejavnost ................................. 112

mehanizacije ................................................ 82

PODJETNOST .................................................. 113

Kmetijske zgradbe in infrastruktura ............. 83

Zaznavanje in reševanje problemov ........... 113

LOKALNO KMETIJSTVO V POVEZAVI Z LOKALNIM

OKOLJEM Timsko delo ............................................... 115 ......................................................... 84

Ustvarjanje novih delovnih mest Prototipiranje ............................................ 116 .................. 84

Ohranjanje poseljenosti krajine Predstavitev idej ........................................ 117 ................... 86

Dopolnilne dejavnosti na kmetiji Socialno kmetovanje .................................. 118 ................. 87

Kratka oskrbovalna veriga NOVI IZZIVI V KMETIJSTVU ............................. 119 ............................ 88

Ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot Nova živila in tradicionalna živila ............... 119 .... 89

URBANO KMETIJSTVO Vključevanje novih živil v prehrano ............ 121 ...................................... 90

Urbano kmetijstvo PROJEKTNO/RAZISKOVALNO DELO ................. 122 ....................................... 90

Zelene stene Projektno/raziskovalno delo ...................... 122 ................................................ 92

Zelene strehe Aktualni izzivi ............................................. 124 ............................................... 93

Hidroponika ................................................. 94 PRILOGE ............................................. 125

Akvaponika .................................................. 95

Čebelarstvo .................................................. 96

BIOTA IN BIOTSKA PESTROST KMETIJSKEGA

PROSTORA ....................................................... 97

Biotska pestrost nadzemnega kmetijskega

prostora ....................................................... 97

Biotska pestrost tal in njena vloga v kmetijstvu

.................................................................... 99

Vzdrževanje biotske pestrosti v kmetijskem

prostoru ......................................................100

PAMETNA KMETIJA IN GLOBALNO KMETIJSTVO

........................................................................101

Robotizirana molža .....................................101

Uporaba tehnologije GPS, dronov in letal v

kmetijstvu ...................................................103

Pametna vas ...............................................104

Lokalno pridelana hrana in njen vpliv na

globalno segrevanje okolja .........................105





9


4

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

9

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA



Kmetijstvo je strokovni predmet v strokovni (tehniški) gimnaziji, smer biotehnologija, ki obsega 210 ur. Vsebine predmeta temeljijo na znanju, povezovanju in nadgradnji znanj, ki jih dijaki pridobijo pri predmetih, kot so biotehnologija, biologija, kemija, laboratorijske vaje in fizika. S svojimi vsebinami se navezuje na naravoslovne vede, kot so pedologija (veda o tleh), klimatologija in ekologija. Pri predmetu dijaki spoznavajo kmetijstvo kot panogo, ki doživlja dinamične spremembe. Poleg tega vzgaja in razvija pozitiven način sprejemanja kmetijstva z utrjevanjem zavesti o široki vlogi te dejavnosti v lokalnem in globalnem okolju. Ob tem dijakom omogoča spoznavanje naravnih virov v kmetijstvu ter osnov kmetijske pridelave rastlin in prireje živali ob sočasnem trajnostnem upravljanju naravnih virov in varovanju okolja.



TEMELJNA VODILA PREDMETA



Temeljno vodilo predmeta je, da kmetijstvo obravnava kot gospodarsko, večnamensko panogo, ki primarno zagotavlja primerne količine kakovostne hrane nacionalnemu teritoriju, trajnostno upravlja s kmetijskimi naravnimi viri (predvsem s tlemi in zemljišči) in varuje druge segmente okolja (površinske in podzemne vode, biotsko pestrost), sooblikuje in upravlja kmetijsko in polnaravno krajino.



Kmetijstvo je predmet, ki daje nove usmeritve pri predelavi hrane v kontekstu naraščajočega števila prebivalstva in okoljskih omejitev planeta v luči podnebnih sprememb. Pri dijakih razvija kritično presojo za načrtovano prehransko samooskrbo in kakovostno hrano.



S svojimi vsebinami se navezuje na biotehnologijo (znanje o tehnologijah predelave živil, vključevanju alg in mikroorganizmov v živilske produkte, mikropropagaciji ter genskem inženiringu), kemijo (znanje s področij analize tal, vode in krme ter kroženja biogenih elementov), laboratorijske vaje (izvajanje mikrobioloških, kemičnih in senzoričnih analiz, spremljanje biotehnoloških procesov ter monitoringe v lokalnem okolju), biologijo (znanja o agroekosistemih, biotski pestrosti, kroženju snovi v naravi, reprodukcijskem materialu, žlahtnjenju rastlin, varstvu rastlin, ogljičnem odtisu in bioniki), fiziko in informacijsko tehnologijo (znanja o uporabi novih tehnologij, kot so uporaba tehnologije GPS, dronov in pametne mehanizacije) ter nenehno razvijanje spretnosti s področij ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti.



Oblike vzgojno-izobraževalnega dela v interdisciplinarnih strokovnih sklopih (ISS) naj spodbujajo sodelovalno učenje in timsko delo dijakov. V okviru ISS je ključno povezovanje znanja različnih predmetnih (strokovnih) področij, reševanje avtentičnih problemov, opravljanje raziskovalnega in praktičnega samostojnega in



10





9


4

:

9

0

/

/

/



skupinskega dela dijakov (učenje z raziskovanjem) s poudarkom na njihovi aktivni vlogi ter spodbujanje razvoja 520 transverzalnih veščin.2.9.91



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE



V predmetu se prepletajo teoretična znanja s konkretnimi dejavnostmi na posestvu in v laboratorijih. Del ur je namenjen laboratorijskemu delu, ki omogoča dijakom predvsem razvoj kompetenc, ki so pomembne za raziskovalno delo ter večjo samostojnost pri delu, in s tem nalaga večjo odgovornost za rezultate njihovega dela. Del pouka je namenjen spremljanju dela na šolskem posestvu in/ali spremljanju dela proizvodnih posestev. Del pouka pa je namenjen izdelavi raziskovalno/projektne naloge na izbrano temo. Raziskovalno/projektno nalogo izdela dijak v pisni obliki in jo predstavi v razredu oziroma na prizorišču. Tematiko izbere sam iz nabora med seboj povezanih tematik, ki jih učitelj pripravi ali določi med učnim procesom. V raziskovalni/projektni nalogi zajame trenutno aktualne vsebine ali tematike, ki so v učnem procesu slabše zastopane, a potrebne. Dijak intenzivno uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in razvija kritičen odnos do informacij na spletu in v drugih medijih/virih.



11





9


4

:

9

0

/

/

/

5

2

2



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 0

.

9

.

9

1



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH

Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.



Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.



» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne

usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in

gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.



» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se

navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.



Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.



» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne

in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.



Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike



12

9

4

:

9

0

/

/

/



didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 520 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in 2.9 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .91 skupine ali oddelka.



Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:



» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;



» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in

potencialov;



» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;



» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji

vodenja in spodbujanja;



» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;



» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene,

(med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;



» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;



» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja;



» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov;



» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi

področji;



» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi

avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;



» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in

umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).



Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:



» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);



» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in

so dosegli cilj);



» pomena različnih dokazov o učenju in znanju;



» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;



» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.



Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju,



13





9


4

:

9

0

/

/

/



reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 520 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, 2.9 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .91 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.



Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:



» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;



» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;



» raznovrstnost in tempo učenja;



» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.



Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.



Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA

Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja.



V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).



Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:



» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja

standarde znanja;



» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti

in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;



14





9


4

:

9

0

/

/

» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 52/

zahtevnosti; 0

2

.

9

» spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 9.

1

itn.;



» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake

zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;



» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave;



» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti

lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);



» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje.



Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.



Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.



Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene.



Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA



PODROČJA/PREDMETA

Predmet kmetijstvo se poučuje v tretjem in četrtem letniku tehniške gimnazije, ko ima dijak že nekaj osnov iz kemije, fizike, biologije, biotehnologije in drugih naravoslovnih predmetov.



Poučevanje kmetijstva zahteva celosten, interdisciplinaren in praktično usmerjen pristop, ki omogoča dijakom poglobljeno razumevanje snovi ter razvoj laboratorijskih in raziskovalnih spretnosti. V predmetu se prepletajo



15

9

4

:

9

0

/

/

/



teoretična znanja s konkretnimi proizvodnimi dejavnostmi na posestvu in v laboratorijih. V pouk smiselno 520 vključujemo znanja drugih naravoslovnih in družboslovnih ved.2.9.9 Pouk izvajamo problemsko, z razlago in pogovorom med dijaki in učiteljem. Učitelj vodi razpravo o dilemah, 1

vplivih in tveganjih ter se sklicuje in odziva na aktualno problematiko kmetijstva. Dijake spodbuja k razmišljanju, odzivu, povezovanju znanj z drugih področij in iskanju rešitev.



Dijaki pridobivajo informacije iz različnih virov, analizirajo podatke, jih kritično presojajo in povezujejo s predhodnim znanjem. Pri tem razvijajo višje miselne procese, kot so sinteza, evalvacija in aplikacija znanja v realnih situacijah.



Pri celostnem pristopu poučevanja kmetijstva naj didaktične metode vključujejo tudi:



» eksperimentalno delo (praktične laboratorijske vaje, ki omogočajo razvoj eksperimentalnih veščin),



» projektno učenje (samostojno ali skupinsko raziskovanje izbranih problemov s področij biotehnologije in

kmetijstva),



» problemsko učenje (uporaba virov, okrogle mize »za in proti«, debatne tehnike),



» interaktivne in digitalne metode (uporaba IKT, izvedbeni modeli, simulacije),



» terensko delo in strokovne ekskurzije (spoznavanje realnih aplikacij s področja kmetijstva na šolskem

posestvu, kmetijah, v industriji in raziskovalnih ustanovah).



Pouk je fleksibilen in prilagojen aktualnim znanstvenim dognanjem, kar pomeni, da se lahko vsebine spreminjajo glede na nove dosežke v kmetijstvu, inovacije in relevantne aktualne družbene teme.



Izhodišča za predmet



Predznanje, ki ga dijaki pridobijo v predhodnih predmetih (biologija, kemija, fizika, naravoslovje), predstavlja temelj za razumevanje procesov v kmetijstvu na področjih biotehnologije, tehnologije in podjetništva. Pomembno je, da se dijaki naučijo interdisciplinarnega povezovanja znanja, izoblikujejo lasten uvid v probleme sodobne družbe, se naučijo podajati rešitve in razvijejo znanstveni način razmišljanja.



Ključni cilji predmeta vključujejo:



» razvoj eksperimentalnih in raziskovalnih veščin,



» povezovanje teorije s praktičnimi primeri s področja kmetijstva,



» kritično vrednotenje znanstvenih informacij in etičnih vprašanj,



» iskanje in uporabo trajnostnih rešitev na področju kmetijstva,



» uporabo strokovne terminologije in metodologije znanstvenega raziskovanja.



Didaktična načela



Za učinkovito učenje biotehnologije se upoštevajo naslednja načela:



» postopnost (od osnovnih konceptov h kompleksnejšim vsebinam),



16

9

4

:

9

0

/

/

» nazornost (uporaba vizualnih in eksperimentalnih pripomočkov), 52/

0

» .2

diferenciacija in individualizacija (prilagoditev vsebin, pristopov dela, preverjanja in ocenjevanja glede na 9

predznanje in sposobnosti dijakov), 9.

1



» interdisciplinarnost (povezovanje znanj različnih predmetnih področij),



» aktivno učenje (vključevanje dijakov v raziskovalne in eksperimentalne naloge, poudarek na delu v

dvojicah ali skupinah s poudarkom na medvrstniškem sodelovanju),



» samoevalvacija in samoregulacija učenja s poudarkom na formativnem spremljanju znanja.



Učna diferenciacija in individualizacija



Dijaki dosegajo različne stopnje znanja in spretnosti, zato je ključno prilagajanje učnih vsebin:



» možnost izbirnih vsebin glede na interese in sposobnosti dijakov,



» delo v heterogenih skupinah, pri čemer si dijaki medsebojno pomagajo in krepijo timsko delo,



» podpora dijakom z več ali manj predznanja (dodatne razlage, prilagojeni viri, podpora pri načrtovanju in

izvajanju projektnih nalog),



» razvijanje naravoslovne in okoljske pismenosti in sposobnosti reševanja problemov s področja

kmetijstva.



Preverjanje in ocenjevanje znanja



Znanje dijakov preverjamo in ocenjujemo na različne načine, ki spodbujajo razumevanje in ne le pomnjenje podatkov:



» pisni in ustni preizkusi (poudarek na analizi, interpretaciji in uporabi znanja),



» seminarska naloga,



» projektno delo in raziskovalne naloge,



» samoevalvacija in vrstniško ocenjevanje (spodbujanje refleksije in odgovornosti za lastno učenje).



Cilj ocenjevanja je podpreti dijake pri njihovem učenju in razvoju ter jih spodbuditi k raziskovalnemu pristopu in samostojnemu kritičnemu razmišljanju.



Dijak načrtuje in samostojno izdela seminarsko nalogo na aktualno temo. Seminarsko nalogo izdela v pisni obliki in jo predstavi. Tematiko izbere sam iz nabora med seboj povezanih tematik ali jo predlaga sam.



Medpredmetno povezovanje in interdisciplinarnost



Interdisciplinarni pristop omogoča dijakom celostno razumevanje ter oblikovanje lastnih stališč do uporabe sodobnih tehnologij v kmetijstvu.



Interdisciplinarni strokovni sklop (ISS) je priložnost za uvajanje sodobnih didaktičnih pristopov. Z izvedbo vsebin v okviru ISS zagotovimo interdisciplinarno povezovanje vsebin in ciljev različnih strok ter tako pri dijakih razvijamo razumevanje kompleksnosti, povezanosti in soodvisnosti pojavov in procesov različnih strokovnih



17

9

4

:

9

0

/

/

/



področij. Oblike vzgojno-izobraževalnega dela v ISS naj spodbujajo sodelovalno učenje in timsko delo dijakov, 520 pa tudi sodelovalno poučevanje in timsko delo učiteljev.2.9.9 V okviru ISS je ključno povezovanje znanja različnih predmetnih (strokovnih) področij, reševanje avtentičnih 1

problemov, opravljanje raziskovalnega in praktičnega samostojnega in skupinskega dela dijakov (učenje z raziskovanjem) s poudarkom na njihovi aktivni vlogi ter spodbujanje razvoja transverzalnih veščin.



Šola lahko načrtuje ISS v tretjem in/ali četrtem letniku, tako da vsebine in cilje ISS črpa iz izbirnih tem učnih načrtov najmanj dveh izbirnih strokovnih predmetov tehniške gimnazije, pri čemer znotraj ISS zagotovi realizacijo obveznih tem učnega načrta izbranega izbirnega strokovnega predmeta tehniške gimnazije v obsegu 140 ur.



Za celostno razumevanje kmetijstva je treba učne cilje povezati z:



» naravoslovnimi predmeti (biologija, mikrobiologija, kemija, fizika),



» matematiko (statistika, analiza podatkov),



» biotehnologijo (biotehnološki procesi, genski inženiring, tkivne kulture),



» družboslovjem (etika, vpliv kmetijstva na družbo, zakonodaja),



» informatiko (bioinformatika, uporaba programskih orodij za analizo podatkov).



Laboratorijske vaje



V tretjem letniku je za predmet kmetijstvo predvidenih 20 ur laboratorijskih vaj na skupino, v četrtem letniku pa 15 ur. Učitelj laboratorijske vaje razporedi med sklope glede na materialne možnosti in organizacijo pouka. Laboratorijske vaje potekajo v skupinah z največ 16 dijaki. Zaradi varnosti pri delu v laboratoriju je potrebna prisotnost laboranta. Vrsto vaj in način dela izbere učitelj glede na temo, na katero se navezujejo vaje, opremljenost laboratorija in organizacijo pouka. Izbira teme za laboratorijske vaje je odvisna od sklopa (obveznega in/ali izbranega izmed predlaganih izbirnih sklopov). Ker se teme laboratorijskih vaj tesno navezujejo na teoretične teme, učitelj lahko hkrati s preverjanjem teoretičnega znanja preverja tudi znanje, pridobljeno med vajami. Za uspešno raziskovalno/projektno delo je vloga mentorja ključnega pomena pri načrtovanju, usmerjanju in podpiranju dijakov, pri izvajanju dela ter za spremljanje napredka in sprotno povratno informacijo.



Razvijanje področij skupnih ciljev



V podporo pridobivanja kvalitetne splošne izobrazbe so med predmetnimi cilji in standardi ter v didaktičnih priporočilih umeščeni skupni cilji s petih različnih področij, ki jih lahko med seboj tudi povezujemo:



» jezik, državljanstvo, kultura in umetnost,



» trajnostni razvoj,



» zdravje in dobrobit,



18

9

4

:

9

0

/

/

» digitalna kompetentnost in 52/

0

» .2

podjetnost. 9

.

9

1

V učnem načrtu so skupni cilji označeni s kratico SC in številko ob posameznih učnih ciljih. Realizacijo skupnih ciljev naj učitelj vključi v pouk kmetijstva v povezavi z doseganjem učnih ciljev.



Razvijanje bralne pismenosti, jezikovnih kompetenc in uporaba strokovne terminologije



Bralno pismenost in jezikovne kompetence razvijamo z vključevanjem različnih bralnih strategij s poudarkom na pomenu razumevanja in uporabi strokovne terminologije. Pomembno je, da dijake spodbujamo k natančni rabi strokovnih pojmov pri pisanju besedil in ustnem izražanju.



Razvijanje kompetenc za trajnostnost



Pri razvijanje kompetenc trajnostnega razvoja (VITR) učitelj spodbuja učence h kritični presoji in iskanju trajnostnih rešitev na lokalni in globalni ravni.



Učitelj lahko realizira skupne cilje trajnostnega razvoja v povezavi z različnimi učnimi cilji in standardi ter v povezavi z drugimi skupnimi cilji. Pri umeščanju VITR izhajamo iz zavedanja, da področje vključuje povezovanje okoljskega, družbenega, etičnega in gospodarskega vidika.



Učitelj v poučevanje smiselno in postopoma vključuje posamezne cilje trajnostnega razvoja, ki so osnova skupnih ciljev o trajnostnem razvoju (GreenComp, 2022; dostopno

na https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf).



Razvijanje kompetenc za zdravje in dobrobit



Pri pouku kmetijstva v okviru učnih ciljev poudarjamo družbeno-etični pomen in doprinos kmetijstva na področjih zdravja, telesne, socialne in duševne dobrobiti posameznika in celotne družbe.



Pri praktičnem delu je pomembno upoštevanje načel varnosti in spoznavanje zaščitnih ukrepov za ohranjanje zdravja.



Razvijanje digitalne kompetentnosti



Digitalna pismenost vključuje razumevanje medijev, spretnosti iskanja informacij, kritične presoje najdenih informacij ter komunikacije z drugimi z uporabo različnih digitalnih orodij in aplikacij. Osnova skupnih ciljev razvoja digitalne kompetentnosti je Okvir digitalnih kompetenc za državljane (DigComp 2.2, 2022; dostopno

na https:// aplikacijaun. zrss.si/ api/link/n0n2c3c).



Razvijanje kompetenc podjetnosti



Učitelj lahko razvija kompetenco podjetnosti pri učencih v okviru praktičnih vaj, projektnega dela ali z različnimi didaktičnimi pristopi znotraj posameznih tem, saj se podjetnost povezuje z vsemi področji kmetijstva. Pomembno je vključevanje raziskovalne dejavnosti, ki temelji na reševanju avtentičnih problemov, timskem delu in ustvarjalnem ter kritičnem mišljenju.



19

9

4

:

9

0

/

/

/



Skupni cilji kompetenci podjetnosti so povzeti po modelu EntreComp (EntreComp: Okvir podjetnostne 520 kompetence, 2019; dostopno na https://www.zrss.si/pdf/entrecomp.pdf ).2.9.91



Učna okolja in viri



Za kakovostno poučevanje kmetijstva so potrebna sodobna učna okolja, ki vključujejo:



» dobro opremljene agrokemijske laboratorije (osnovna laboratorijska oprema, mikroskopi, lupe, pH meter

itd.),



» dobro opremljeno šolsko posestvo (obdelovalne površine, ustrezna mehanizacija, hlev, osnovna čreda,

prostori za skladiščenje in predelavo),



» uporabo IKT (simulacije, interaktivna gradiva),



» dostop do strokovnih virov (znanstveni članki, podatkovne baze, dokumentarni filmi),



» povezave s kmetijami, raziskovalnimi ustanovami in industrijo (praktične izkušnje, gostujoča predavanja,

obiski kmetij in industrijskopredelovalnih obratov).



Projektne naloge



V okviru predmeta kmetijstvo dijaki izvedejo, napišejo in javno predstavijo projektno nalogo, ki vključuje vse faze raziskovalnega dela:



» opredelitev problema,



» oblikovanje hipotez,



» eksperimentalno delo,



» analizo podatkov,



» predstavitev ugotovitev z razpravo in zaključki projektne naloge.



Projektna naloga spodbuja samostojnost, ustvarjalnost in razvoj raziskovalnih kompetenc ter omogoča avtentično izkušnjo znanstvenega dela.



S posodobljenim pristopom k poučevanju kmetijstva dijakom omogočamo razvoj ključnih kompetenc za nadaljnje izobraževanje in delo v kmetijstvu, znanosti in industriji. Poudarek je na povezovanju teorije s prakso, razvoju kritičnega mišljenja ter razumevanju sodobnih izzivov kmetijstva.



20





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


9


4

:

9

0

/

/

/



NARAVNE DANOSTI IN 5202.9.91



OKOLJSKI VIRI V KMETIJSTVU



OBVEZNO



OPIS TEME



Naravne značilnosti vplivajo na razvoj kmetijstva v posamezni pokrajini v Sloveniji. Od podnebnih in talnih dejavnikov je odvisna posamezna kmetijska dejavnost. Razvoj posamezne dejavnosti pa vpliva na samooskrbo in prehransko varnost v Sloveniji.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Učitelj naj spodbuja dijake k iskanju informacij po spletu. Priporočeni spletni strani za iskanje informacij sta www.stat.si in www.arso.si. Svetujemo, da učitelj izdela kriterije, na podlagi katerih dijaki razlikujejo verodostojnost informacij. Predlagamo delo v skupini, pri čemer dijaki najdene informacije kritično ovrednotijo ter na podlagi najdenih informacij razvijajo problemsko vprašanje in oblikujejo predloge za izboljšave. Za realizacijo ciljev kmetijstvo in varovanje okolja predlagamo, da dijaki obiščejo spletno stran www.arso.si (zavihek vodni krog) in poiščejo publikacijo Naše okolje. Priporočamo, da dijaki poiščejo podatke o površinskih in podzemnih vodah v svoji okolici. Pripravijo naj preglednico načinov trajnostne rabe tal in opredelijo pozitivne in negativne strani posamezne rabe.



Učitelju priporočamo, da dijaki na temo podnebnih in talnih dejavnikov povežejo znanje z geografijo.



Za dosego ciljev s področja obdelave tal predlagamo, da učitelj na spletu poišče aktualni posnetek na temo obdelave tal in ga predstavi dijakom. Predlagamo, da si dijaki na terenu ogledajo priključke za temeljno in dopolnilno obdelavo tal, spoznajo njihov način delovanja in jih primerjajo. (1.1.2.1)





Koristen vir vsebin za pouk je tudi spletna stran Slovenskega partnerstva za tla, dostopna na

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/muf0bib (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/muf0bib),in spletna stran

projekta Care4Climate, dostopna na https://www.care4climate.si/sl.



22

9

4

:

9

0

/

/



KMETIJSTVO, OKOLJE IN TRAJNOSTNA RABA /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: analizira razvoj kmetijstva skozi posamezna zgodovinska obdobja;



(2.2.1.2)



O: spoznava družbenoekonomske dejavnike na področju razvoja kmetijstva v Sloveniji, Evropi in svetu;



(2.3.1.1)



O: ugotavlja pomen posameznih podnebnih in talnih dejavnikov za kmetijstvo.



(3.3.5.3 | 4.2.3.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



• opredeli razvoj kmetijstva skozi posamezna zgodovinska obdobja;



• opredeli družbenoekonomske dejavnike na področju razvoja kmetijstva v Sloveniji, Evropi in svetu.



TERMINI



◦ razvoj kmetijstva



23





9


4

:

9

0

/

/



SAMOOSKRBA IN PREHRANSKA VARNOST /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: raziskuje stopnjo samooskrbe s hrano in pojasnjuje njen pomen (strateški, ekonomski in socialni);



(2.2.2.1)



O: prepoznava pomen prehranske varnosti;



(5.1.3.1)



O: spoznava pomen pridelave kakovostne hrane;



(3.2.2.3)



O: primerja količino in kakovost ekološko in neekološko pridelane hrane.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



• opredeli stopnjo samooskrbe s hrano in pojasni njen pomen;



• razloži pomen prehranske varnosti;



• utemelji pomen pridelave kakovostne hrane.



TERMINI



◦ prehranska varnost ◦ samooskrba



24





9


4

:

9

0

/

/



PODNEBNI IN TALNI DEJAVNIKI /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: prepoznava tla kot omejen in neobnovljiv naravni vir;



(2.1.3.1)



O: spoznava in primerja podnebne in talne dejavnike, primerne za kmetijstvo v Sloveniji, Evropi in svetu;



O: spoznava pomen tal za kmetijsko pridelavo in okolje.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



• pojasni pomen posameznih podnebnih in talnih dejavnikov za kmetijstvo;



• primerja podnebne in talne dejavnike v Sloveniji, Evropi in svetu;



• utemelji pomen tal za kmetijsko pridelavo;



• utemelji smernice Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) za trajnostno rabo tal.



TERMINI



◦ talni dejavniki ◦ podnebni dejavniki



25





9


4

:

9

0

/

/



KMETIJSTVO IN VAROVANJE OKOLJA /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: kritično razmišlja o potrebah prebivalstva po količinah in kakovosti hrane, upravljanju in varovanju naravnih virov ter varovanju okolja in ohranjanja narave;



(5.1.5.1)



O: spoznava nujnost trajnostnega gospodarjenja in varovanja tal v vseh sektorjih/rabah tal;



(5.2.2.1)



O: spoznava smernice FAO za trajnostno upravljanje s tlemi v kmetijstvu;



O: spoznava pomen in potrebe varovanja podzemnih in površinskih voda;



O: se seznanja z izpusti toplogrednih plinov v kmetijstvu;



O: ugotavlja in spoznava potrebe po trajnostni rabi tal in drugih naravnih virov;



O: razmišlja o možnih rešitvah in omilitvi posledic podnebnih sprememb;



(5.1.4.1)



O: spoznava in razlikuje tradicionalno in ohranitveno obdelavo tal;



(2.3.1.1)



O: se seznanja s stroji in priključki za osnovno in dopolnilno obdelavo tal.



(2.3.1.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



• prepozna pomen in potrebe varovanja podzemnih in površinskih voda;



• našteje vire toplogrednih plinov v kmetijstvu in predlaga ukrepe za njihovo zmanjšanje;



• našteje in razloži načine trajnostne rabe tal;



• pojasni potrebe po trajnostni rabi tal in drugih naravnih virov;



• našteje možne rešitve blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam;



• razlikuje osnovno, dopolnilno minimalno, ohranitveno in ničelno obdelavo tal;



• pojasni delovanje strojev in priključkov glede na način obdelave tal.



26

9

4

:

9

0

/

/

TERMINI /

5

2

0

◦ .2 trajnostno kmetovanje ◦ trajnostna obdelava tal ◦ podnebne spremembe ◦ ohranitvena obdelava tal 9.

◦ 9 minimalna obdelava tal 1



27





9


4

:

9

0

/

/



PRIDELAVA V GLAVNIH /

5

2

0

2



KMETIJSKIH PANOGAH .

9

.

9

1



OBVEZNO



OPIS TEME



Za uspešno pridelavo rastlin v glavnih kmetijskih panogah je ključnega pomena poznavanje potreb rastlin po hranilih ter prepoznavanje sprememb, ki nakazujejo pomanjkanje določenih hranil. Nenehna analiza vsebnosti in dostopnosti hranil v tleh in ustrezno dognojevanje sta bistvena za ustrezno založenost tal in nemoteno oskrbo rastlin s hranili. Pomembno je tudi pravilno kolobarjenje, ki zahteva poznavanje pravil kolobarjenja. Pomembno je poznavanje pridelave poljščin, vrtnin, sadja, vinske trte ter pridelave krme in varstva rastlin.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Svetujemo terenske oglede kmetij, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, in stik z lokalno skupnostjo. Za iskanje lokalnih, slovenskih in evropskih ponudnikov lokalnih surovin predlagamo kontakt in poizvedovanje pri regionalnih izpostavah Javne službe kmetijskega svetovanja, spletne strani s programi trajnostnega kmetijstva resornega ministrstva in dodatno uporabo IKT. Za seznanitev o vsebini zakonodaje o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji svetujemo obisk spletne strani www.uradni-list.si (Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji), portala

GOV.si, KGZS. Priporočamo obisk spletne strani https://agriculture.ec.europa.eu/,

(https://agriculture.ec.europa.eu/,) ki predstavlja programe razvoja podeželja. Za ogled sheme kakovosti in seznam certificiranih proizvajalcev svetujemo obisk portala GOV.si. Za utrjevanje snovi o načelu lokalnosti izvedemo debatne tehnike za in proti. Priporočamo pripravo letaka, predstavitve, oglasa za promocijo lokale hrane, učitelju pa svetujemo pripravo kriterija za ocenitev.



PREHRANA RASTLIN



CILJI



Dijak:



O: spoznava temeljne zakonitosti prehrane rastlin;



O: proučuje makro- in mikrohranila in spoznava njihov pomen za rastline;



O: raziskuje, kaj se zgodi kadar je posamezno hranilo v pomanjkanju ali presežku;



28

9

4

:

9

0

/

/



O: / se zaveda pomena analize tal; 520

O: 2 izlušči glavne parametre pri analizi tal in interpretira rezultate analize; .9

.

9

O: 1

proučuje pomen gnojenja in pozna morebitne negativne vplive gnojenja na okolje;



O: ugotavlja pomen založnega gnojenja.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



• našteje mikro- in makrohranila;



• na rastlinah prepozna znake pomanjkanja hranil, presežka hranil;



• razloži rezultate kemijske analize tal in glede na potrebe rastline predlaga gnojenje;



• analizira posledice vpliva na okolje zaradi neprimernega gnojenja;



• utemelji pomen založnega gnojenja.



TERMINI



◦ gnojenje ◦ makrohranila in mikrohranila ◦ analiza tal



29





9


4

:

9

0

/

/



KOLOBAR /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava pomen kolobarja v kmetijski pridelavi;



O: se seznani z osnovnimi zakonitostmi pri vrstenju poljščin in vrtnin.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



• pojasni cilje kolobarjenja;



• razloži pravila kolobarjenja;



• na podlagi osnovnih zakonitosti kolobarjenja sestavi kolobar.



TERMINI



◦ kolobar ◦ kolobarjenje



30





9


4

:

9

0

/

/



PRIDELAVA POLJŠČIN, VRTNIN, SADJA, VINSKE TRTE /

5

0

IN KRMNIH RASTLIN 2

2

.

9

.

9

1



CILJI



Dijak:



O: prepoznava posamezne poljščine, vrtnine in sadne vrste ter jih na podlagi morfoloških podobnosti uvrsti v posamezne skupine;



O: spoznava poglavitne vrste trav in detelj za krmo;



O: proučuje ključne tehnološke ukrepe pri gojenju poljščin, vrtnin, sadja, vinske trte in krmnih rastlin;



O: ugotavlja uporabnost posameznih delov poljščin, vrtnin, sadja in vinske trte v prehrani človeka in živali;



(5.1.1.1)



O: ozavešča možne negativne posledice pri pridelavi poljščin, vrtnin, sadja, grozdja in krme.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



• na podlagi morfoloških značilnosti prepozna poljščine, vrtnine, sadne rastline ter vrste trav in detelj;



• razlikuje med posameznimi skupinami poljščin, vrtnin, med vrstami sadnih rastlin, sortami vinske trte ter različnimi vrstami trav;



• pojasni tehnološke ukrepe pri gojenju poljščin, vrtnin, sadja, vinske trte ter trav in detelj;



• na podlagi poznavanja poljščin, vrtnin, sadnih rastlin in vinske trte sklepa o uporabnosti v prehrani človeka in živali ter jo prepozna;



• razloži morebitne negativne posledice kmetijske pridelave na okolje;



• utemelji pozitivne strani pridelave.



TERMINI



◦ pridelava ◦ poljščine ◦ vrtnine ◦ sadne rastline ◦ vinska trta ◦ trave in detelje



31





9


4

:

9

0

/

/



VARSTVO RASTLIN /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: proučuje ključne poudarke pri integriranem/sonaravnem varstvu rastlin;



O: razvija razumevanje o pomenu integriranega/sonaravnega varstva rastlin;



(3.2.1.1 | 5.1.1.1)



O: se seznanja z odpornimi in tolerantnimi sortami;



O: spoznava načela ekološkega varstva rastlin;



O: spoznava preprečevalne ukrepe varstva rastlin;



(2.3.3.1)



O: spoznava ključne segmente iz zakona o fitofarmacevtskih sredstvih;



(2.4.2.1 | 2.4.3.1)



O: se seznanja s koristmi in negativnimi posledicami kemičnega varstva rastlin za okolje, živali, potrošnika in uporabnika.



(2.4.2.1 | 2.4.3.1 | 3.2.4.1 | 5.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» razlikuje pridelovalne načine;



» utemelji pomen integriranega/sonaravnega varstva rastlin;



» pojasni in utemelji načela ekološkega varstva rastlin;



» razlikuje načine varstva rastlin;



» poišče in pojasni ključne segmente zakona o fitofarmacevtskih sredstvih;



» razloži posledice uporabe fitofarmacevtskih sredstev za okolje, živali in ljudi (pozitivne in negativne).



TERMINI



◦ integrirano/sonaravno varstvo rastlin ◦ ekološko varstvo rastlin ◦ kemično varstvo rastlin



32

9

4

:

9

0

/

/

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV /

5

2

0

Učitelju priporočamo, da obravnava tudi rabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS) v prometu in .2

9

trgovini s hrano z namenom ločevanja rabe FFS med pridelavo (kmetijska raba FFS) od rabe FFS od začetka 9.

1

prevoza in prodaje (trgovska raba FFS).



33





9


4

:

9

0

/

/



ŽIVINOREJA Z OSNOVAMI /

5

2

0

2



ZDRAVSTVENEGA VARSTVA .

9

.

9

1



ŽIVALI



OBVEZNO



OPIS TEME



Živinoreja je pomembna kmetijska dejavnost tako za okolje kot za prehrano ljudi. Različne vrste in pasme domačih živali redimo za prirejo mleka, mesa in drugih živalskih proizvodov. Pri reji živali je zelo pomembna tudi skrb za zdravje in dobro počutje živali.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Predlagamo raziskovalno in opazovalno delo na terenu ter aktivno delo dijakov s pomočjo pisnih in spletnih virov. Svetujemo delo v parih ali skupinah, pri čemer dijaki sodelujejo in si medsebojno pomagajo. Dijaki naj na določeno temo izdelajo letak, miselni vzorec ali video predstavitev, kar spodbuja kreativnost in razumevanje snovi.



Priporočljivo je, da učitelj s pomočjo spletnih orodij predstavi krmni obrok. Dijaki naj ob pomoči učitelja sestavijo enostaven krmni obrok za izbrano vrsto domače živali.



GOSPODARSKI POMEN ŽIVINOREJE



CILJI



Dijak:



O: razloži in vrednoti gospodarski pomen živinoreje;



(3.2.2.1)



O: primerja in ugotavlja vpliv živinoreje na življenje, kulturno krajino in prehranske navade človeka;



(3.2.2.3)



O: spoznava in vrednoti biološke osnove živinoreje in jih povezuje z biologijo.



34

9

4

:

9

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: .2

9

.

9

» 1

pojasni gospodarski pomen živinoreje;



» opiše vpliv živinoreje na življenje, kulturno krajino in prehranske navade človeka;



» na primeru predstavi biološke osnove živinoreje in jih povezuje z biologijo.



TERMINI



◦ pomen živinoreje



35





9


4

:

9

0

/

/



VRSTA IN PASME ŽIVALI /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: se seznanja s pomenom avtohtonih pasem goveda, konj, prašičev, kokoši ter pozna pasme značilne za Slovenijo;



O: razvija zavedanje pomena sodobnih pasem živali;



O: proučuje izboljšavo pasme živali;



O: prepoznava avtohtone in sodobne pasme živali;



O: se seznanja z osnovnimi principi selekcije v živinoreji.



(4.1.3.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» prepozna pomen avtohtonih pasem goveda, konj, prašičev, kokoši ter pozna pasme značilne za Slovenijo;



» opredeli pomen sodobnih pasem živali;



» primerja avtohtone in sodobne pasme živali;



» navede in opiše načine selekcije v živinoreji.



TERMINI



◦ domače živali ◦ pasme domačih živali ◦ selekcija v živinoreji



36





9


4

:

9

0

/

/



PREHRANA ŽIVALI /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: prepoznava posamezne sestavine krme in pomen analize krme;



O: razvija zavedanje ustreznega krmnega obroka.



(3.2.2.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» opredeli posamezne sestavine krme in pomen analiz krme;



» sestavi ustrezen krmni obrok.



TERMINI



◦ krmni obrok ◦ prehrana



37





9


4

:

9

0

/

/



ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: se seznani z definicijo zdravstvenega varstva živali;



(3.2.4.1)



O: se seznani s pomenom zdravstvenega varstva živali;



O: spoznava in raziskuje glavne, za človeka pomembne zoonoze, parazitoze in gospodarsko pomembne bolezni;



(3.2.4.2)



O: raziskuje rešitve za zmanjševanje zoonoz, parazitoz in gospodarsko pomembnih bolezni.



(2.3.3.1 | 5.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» navede definicijo zdravstvenega varstva živali;



» opredeli pomen zdravstvenega varstva živali;



» našteje in opiše glavne, za človeka pomembne zoonoze, parazitoze in gospodarsko pomembne bolezni.



TERMINI



◦ bolezni živali ◦ zoonoze ◦ parazitoze



38





9


4

:

9

0

/

/



DOBROBIT ŽIVALI /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: kritično razmišlja o posamezni tehnologiji reje (oskrbe živali) po posameznih kategorijah in vrstah živali ter njenem vplivu na kakovost proizvodov;



O: spoznava zoohigienske normative reje in obnašanja živali;



O: razpravlja o dobrobiti živali.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje in opiše posamezne tehnologije reje (oskrbe živali) po posameznih kategorijah in vrstah živali in

njihov vpliv na kakovost proizvodov;



» opiše zoohigienske normative reje in obnašanja živali;



» ovrednoti dobrobit živali.



TERMINI



◦ etologija živali ◦ dobrobit živali



39





9


4

:

9

0

/

/



ŽIVILA ŽIVALSKEGA IZVORA /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava pomen higiene v prireji mleka in mesa;



O: navaja in opisuje postopke pridelave mleka, mesa in jajc;



O: proučuje vrste mesa in se na podlagi tega odloča, katera vrsta mesa je bolj zdrava;



(3.2.2.2)



O: razvija navade zdravega prehranjevanja.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» opiše pomen higiene v prireji mleka in mesa;



» opiše postopke prireje mleka, mesa in jajc;



» razlikuje vrste mesa in se na podlagi tega odloča, katera vrsta mesa je bolj zdrava.



TERMINI



◦ prireja mleka ◦ prireja mesa ◦ prireja jajc



40





9


4

:

9

0

/

/



TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE /

5

2

0

2



NARAVNIH VIROV IN .

9

.

9

1



VAROVANJE OKOLJA



OBVEZNO



OPIS TEME



Upravljanje naravnih virov in varovanja okolja razlikuje ekosisteme, poudarja pomen in delovanje ekosistemov in razlaga, kakšen pomen imajo za človeka in kako človek vpliva nanje. Osredotoči se na obnovljive in neobnovljive vire ter ravnanje z njimi. Poudarja pomen ohranjanja biotske pestrosti. Osredotoči se tudi na vodovarstvena območja ter učinke kmetovanja na vodovarstvena območja. Pomemben pomen daje tudi ekološki pridelavi rastlin, ekološki reji živali, predpisom in normativom v ekološki pridelavi in reji. Ukvarja pa se tudi z remediacijo kmetijskega okolja.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Svetujemo raziskovalno in opazovalno delo na terenu in aktivno delo dijaka s pomočjo pisnih in spletnih virov. Za utrjevanje znanja uporabimo debatno tehniko v posameznih skupinah. Učitelj pripravi kriterije in dijake spodbudi, da pripravijo letak, video, predstavitev. Spodbujamo delo v parih in skupinah.



EKOSISTEMI



CILJI



Dijak:



O: opazuje različne ekosisteme;



O: analizira sestavo ekosistemov;



O: proučuje značilnosti naravnih vodnih in kopenskih ekosistemov;



O: spoznava pomen ekosistemov za živa bitja in vpliv delovanja človeka na ekosisteme;



(3.1.4.2)



O: spoznava ekotop, biotop, biocenozo ter povezave med njimi.



41

9

4

:

9

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: .2

9

.

9

» 1

našteje in opiše vrste ekosistemov;



» opredeli značilnosti naravnih vodnih in kopenskih ekosistemov;



» pojasni, kako človek vpliva na ekosistem in kako je ekosistem pomemben za človeka;



» razloži razlike med ekotopom, biotopom, biocenozo ter povezave med njimi.



TERMINI



◦ ekotop ◦ biotop ◦ biocenoza ◦ ekosistem



42





9


4

:

9

0

/

/



KROŽENJE SNOVI /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: proučuje kroženje ogljika ter dušika;



O: proučuje kroženje ostalih makrohranil.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» opiše kroženje ogljika;



» opiše kroženje dušika;



» opiše kroženje ostalih makrohranil.



TERMINI



◦ ogljik ◦ dušik ◦ makrohranila



43





9


4

:

9

0

/

/



OBNOVLJIVI IN NEOBNOVLJIVI NARAVNI VIRI /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: prepoznava in opiše obnovljive vire: tla, vodo, rudnine (kot vire makro- in mikrohranil);



O: spoznava pomen varovanja in trajnostne rabe obnovljivih virov;



(2.2.3.1 | 5.1.1.1)



O: prepoznava problematiko prekomerne rabe neobnovljivih virov za trajnostni razvoj človeštva;



(5.2.2.1)



O: razvija zavedanje med trajnostnim in netrajnostnim ravnanjem ter gospodarjenjem z odpadki, biomaso, energetskimi rastlinami.



(5.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» prepozna in loči obnovljive in neobnovljive vire;



» opiše obnovljive vire: tla, vodo, rudnine;



» razloži problematiko uničenja, (delne) degradacije in prekomerne rabe neobnovljivih virov;



» argumentira, zakaj je varčevanje z energijo nujno;



» razloži gospodarjenje z odpadki, biomaso, energetskimi rastlinami;



» razlikuje med trajnostnim in netrajnostnim ravnanjem ter gospodarjenjem z odpadki, biomaso,

energetskimi rastlinami.



TERMINI



◦ obnovljivi viri ◦ neobnovljivi viri ◦ trajnostno pridobivanje energije



44





9


4

:

9

0

/

/



VPLIVI KMETOVANJA NA AGROEKOSISTEME /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava pogoje strokovne kmetijske prakse (raba zaščitnih sredstev, gnojil idr.);



(3.1.1.1)



O: ugotavlja kako degradacijski procesi, onesnaževanje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev in organskih, mineralnih gnojil ter drugih snovi vplivajo na agroekosisteme;



O: razvija odgovornost do varovanja okolja pri izvajanju varstva rastlin (manj nevarne metode);



O: se seznani, kaj sta varovanje in vzdržna raba naravnih virov v kmetijstvu;



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» opiše, kako uporaba zaščitnih sredstev, gnojil vpliva na tla, okolje;



» opiše degradacijske procese in onesnaževanje zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev in organskih,

mineralnih gnojil ter drugih snovi;



» razloži, katere manj nevarne metode se uporabljajo za varstvo rastlin.



TERMINI



◦ agroekosistem



45





9


4

:

9

0

/

/



BIOTSKA PESTROST /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: razvija razumevanje pomena biotske pestrosti;



(2.1.1.1)



O: razvija razumevanje vpliva človeka na biotsko pestrost;



(2.2.1.2 | 2.2.2.1)



O: spoznava načine ohranjanja biotske pestrosti.



(2.1.2.1 | 2.3.1.2)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» razloži pomen biotske pestrosti;



» presodi in pojasni vpliv človeka na biotsko pestrost;



» razišče načine ohranjanja biotske pestrosti.



TERMINI



◦ biotska pestrost



46





9


4

:

9

0

/

/



VODOVARSTVENA OBMOČJA /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava pojem vodovarstveno območje in opredeli pomen teh območij;



O: prepozna negativne/pozitivne učinke kmetovanja na vodovarstvenih območjih;



O: prepozna smernice kmetovanja za varovanje podzemnih voda.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» opiše pojem vodovarstveno območje in opredeli pomen teh območij;



» našteje negativne/pozitivne učinke kmetovanja na vodovarstvenih območjih.



47





9


4

:

9

0

/

/



EKOLOŠKO KMETOVANJE IN EKOLOŠKA REJA /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava osnovne smernice ekološkega kmetovanja;



O: proučuje pravila ekološke rastlinske pridelave;



O: proučuje pogoje strokovne kmetijske prakse (raba zaščitnih sredstev, gnojil idr.);



O: se seznanja s primernim kolobarjem in sortami za ekološko kmetovanje;



O: spoznava pomen metuljnic v kolobarju;



O: raziskuje smernice ekološke živinoreje;



(1.2.2.2)



O: se seznanja z ekološkimi predpisi in normativi vhlevitve živali;



O: razvija razumevanje o postopkih oskrbe domačih živali v ekološki živinoreji;



(1.2.2.2)



O: razvija zavedanje o pomenu in vlogi ekološko pridelane hrane v prehrani;



(3.2.2.1)



O: spremlja postopke izvajanja kontrole na ekoloških kmetijah.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» opiše osnovne smernice in pravila ekološkega kmetovanja;



» našteje dovoljeno uporabo zaščitnih sredstev, gnojil idr.;



» pripravi primeren kolobar z izbiro pravih sort in v kolobar vključi metuljnice;



» razloži smernice ekološke živinoreje s predpisi in normative vhlevitve živali;



» opiše postopke oskrbe domačih živali v ekološki živinoreji;



» argumentira pomen in vlogo ekološko pridelane hrane v prehrani;



» našteje zahteve v ekološki predelavi;



» opiše postopek izvajanja kontrole na ekoloških kmetijah in razloži možne ukrepe.



48

9

4

:

9

0

/

/

TERMINI /

5

2

0

◦ .2 ekološka pridelava rastlin ◦ ekološka reja živali ◦ smernice za ekološko pridelavo in rejo ◦ predelava 9.

ekoloških živil 9 ◦ ekološka kontrola 1



49





9


4

:

9

0

/

/



EKOREMEDIACIJE /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: se seznani s pojmom ekoremediacije;



O: proučuje princip delovanja ekoremediacije;



O: raziskuje tradicionalne rabe ekoremediacij;



O: analizira možne vire onesnaževanja, ki jih obvladamo z ekoremediacijami;



(4.5.3.1)



O: pozna pomen ekoremediacije za človeka;



O: se seznani z nevarnostmi ekoremediacij.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» opiše princip delovanja ekoremediacije;



» našteje in opiše tradicionalne rabe ekoremediacij (kal, mlaka, namakalni sistem. stranski rokav,

selektivno izsekavanje itd.);



» pojasni delovanje ekoremediacij;



» prepozna vire onesnaževanja in razloži, kako jih obvladamo z ekoremediacijami;



» razloži in ovrednoti pomen ekoremediacije za človeka.



TERMINI



◦ ekoremediacija



50





9


4

:

9

0

/

/



INVAZIVNE RASTLINE /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: se seznani z razlogi za pojav in širjenje invazivk;



O: pozna ukrepe za zmanjšanje invazivnih rastlin.



(5.1.1.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje rastline in živali s seznamov invazivnih organizmov;



» prepozna invazivne rastline;



» razloži razloge za pojav in širjenje invazivk;



» našteje ukrepe za zmanjševanje prisotnosti invazivk.



TERMINI



◦ invazivke



51





9


4

:

9

0

/

/



KMETIJSKI PROSTOR IN /

5

2

0

2



NARAVNE DANOSTI .

9

.

9

1



IZBIRNO



OPIS TEME



Kmetijski prostor je močno odvisen od naravnih danosti. Tla in voda sta bistvenega pomena za zagotavljanje osnovne pridelave hrane. Kmetijstvo tudi pomembno vpliva na podobo kulturne krajine in njene estetske in naravne vrednosti.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Učitelju predlagamo raziskovalno in opazovalno delo na terenu in aktivno delo dijakov s pomočjo pisnih in spletnih virov. Predlagane spletne strani za iskanje informacij so portal www.gov.si, www.arso.si, www.kis.si. Svetujemo, da učitelj izdela kriterije, na podlagi katerih dijaki ločijo verodostojnost informacij. Priporočamo delo v skupini, pri čemer dijaki najdene informacije kritično ovrednotijo ter na njihovi podlagi razvijajo problemsko vprašanje in oblikujejo predloge za izboljšave. Učitelj naj pripravi delovni list za preverjanje znanja.



KMETIJSKA KRAJINA



CILJI



Dijak:



O: prepoznava kmetijski prostor in njegove značilnosti;



(1.3.4.2)



O: analizira tradicionalno in novejšo kmetijsko krajino;



(5.2.2.1)



O: prepoznava osnovne degradacije krajine.



(3.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» opiše kmetijski prostor in njegove značilnosti;



52

9

4

:

9

0

/

/

» razloži tradicionalno in novejšo kmetijsko krajino; 52/

0

» .2

razloži osnovne degradacije krajine (razpršena poselitev, neskladna arhitektura). 9

.

9

1



TERMINI



◦ kmetijska krajina



53





9


4

:

9

0

/

/



TLA IN KMETIJSKI PROSTOR /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: se seznanja z načini/vrsto rabe tal v kmetijski krajini;



(3.3.5.3)



O: prepoznava glavne pedosekvence (območja podobnih tal) kmetijskega prostora in njihove značilnosti;



(5.2.2.1)



O: prepoznava osnovne vrste kamnin v Sloveniji in osnovno geomorfologijo.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje in opiše načine/vrste rabe tal v kmetijski krajini;



» prepozna glavne pedosekvence (območja podobnih tal) kmetijskega prostora in njihove značilnosti;



» prepozna osnovne vrste kamnin v Sloveniji in opiše osnovno geomorfologijo prostora Slovenije.



TERMINI



◦ kmetijski prostor ◦ pedosekvence



54





9


4

:

9

0

/

/



POVRŠINSKE IN PODZEMNE VODE V KMETIJSTVU /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: proučuje vrste voda v kmetijski krajini;



(3.2.4.2)



O: analizira kakovost površinskih in podzemnih voda in vplive kmetijstva na njihovo kakovost.



(4.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje vrste voda v kmetijski krajini;



» predstavi kakovost površinskih in podzemnih voda;



» pojasni možne vplive kmetijstva na kakovost površinskih in podzemnih voda.



TERMINI



◦ površinske vode ◦ podzemne vode



55





9


4

:

9

0

/

/



VAROVANJE OKOLJA V KMETIJSTVU /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: proučuje varovana območja in območja Nature 2000;



(2.4.1.1 | 3.3.5.3)



O: se seznani z namensko rabo kmetijskega prostora in kmetijskih zemljišč;



O: spoznava primarna okoljska tveganja v kmetijskem prostoru;



(3.2.4.2 | 4.4.4.1)



O: se seznani z ekosistemskimi storitvami kmetijskega prostora;



O: spoznava območja tveganja spiranja /onesnaževal v podzemne vode, pojavljanja suš, erozij in plazenj.



(4.5.2.1 | 5.3.1.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje glavna varovana območja in območja Nature 2000;



» razloži primarna okoljska tveganja v kmetijskem prostoru;



» našteje in prostorsko umesti območja tveganja spiranja nitratov/onesnaževal v podzemne vode;



» našteje in prostorsko umesti območja pojavljanja suš, erozij in plazenj.



TERMINI



◦ Natura 2000 ◦ onesneževala ◦ nitrati



56





9


4

:

9

0

/

/



TLA V OKOLJU /

5

2

0

2

.

9

.

9

IZBIRNO 1



OPIS TEME



Tla so naravna tvorba, na katero vplivajo različni dejavniki; razlikujejo se po svojih kemijskih in fizikalnih lastnostih. Imajo različno zgradbo profila (prereza) in različne talne horizonte. Talni horizonti se razlikujejo po morfoloških, kemijskih, fizikalnih in biotskih lastnostih. Vrste tal s svojimi lastnostmi vplivajo na uspešnost in učinkovitost pridelave hrane. Na kakovost in rodovitnost tal vplivajo tudi razne degradacije tal. Pozidava tal ima največje negativne posledice za tla in okolje, saj gre za praktično izničenje vseh ekosistemskih storitev tal razen nosilne sposobnosti.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Svetujemo delo na terenu, pri čemer dijaki opazujejo tla v relifu in različnih vrstah rabe, vzorčijo tla in izvedejo manjše raziskave in sklepanja o lastnostih tal. Delo na terenu nadaljujemo v laboratoriju, kjer dijaki izvedejo enostavno fizikalno in kemijsko analizo tal. Uporabimo spletne in pisne vire (www. arso.si – Tla in površje, www.kis.si – OKENV, www. gov.si – Sektor za okolje). Učitelj naj pripravi delovni list na temo morfoloških, kemijskih, fizikalnih in biotskih lastnosti tal. Svetujemo tudi pripravo terminološkega slovarčka o tleh in iskanje aktualnih slik in posnetkov degradacije tal. Nato organiziramo razpravo o tej temi.



ZGRADBA TAL



CILJI



Dijak:



O: spoznava tla kot naravno tvorbo in se seznani z osnovnimi glavnimi horizonti O, A, B, C, R, G in H;



O: se seznanja s strokovno terminologijo o tleh in pojasni razliko med pojmoma tla in prst.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» pojasni, kaj so tla v okolju in kmetijskem prostoru;



» pojasni ekosistemske storitve tal (npr. vezava in kroženje ogljika, hranil, zadrževanje in filtriranje vode);



» razloži pomen posameznih strokovnih terminov o tleh.



57

9

4

:

9

0

/

/

TERMINI /

5

2

0

◦ .2 tla v kmetijskem prostoru 9.

9

1



58





9


4

:

9

0

/

/



GENEZA TAL /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava dejavnike nastajanja tal.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» razloži vpliv in pomen dejavnikov, ki vplivajo na nastanek tal;



» opiše, kako posamezni dejavnik vpliva na nastanek tal.



TERMINI



◦ dejavniki za nastanek tal



59





9


4

:

9

0

/

/



MORFOLOGIJA TAL /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava talne horizonte in profil tal;



O: prepoznava osnovne vrste talnih horizontov;



O: našteje glavne talne horizonte.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» razlikuje posamezne talne horizonte;



» poimenuje in opiše posamezne talne horizonte.



TERMINI



◦ talni horizont



60





9


4

:

9

0

/

/



KAKOVOST TAL /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava osnovne kemijske in fizikalne ter biotske lastnosti talnih horizontov;



O: spoznava pojem kmetijska kakovost tal;



(1.1.4.1)



O: proučuje glavne vrste degradacij tal;



O: proučuje vplive degradacije na pridelovalno sposobnost/rodovitnost tal;



(2.4.1.1)



O: se seznanja z negativnimi posledicami pozidave za tla in okolje.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje in opiše kemijske lastnosti talnih horizontov;



» našteje in opiše fizikalne lastnosti talnih horizontov;



» opredeli in razloži pojem kmetijska kakovost tal;



» prepozna degradacijo tal in razlog, zakaj je prišlo do nje;



» ovrednoti vplive degradacije tal na proizvodno sposobnost/rodovitnost tal;



» razloži, kako degradacija tal vpliva na kmetijsko pridelavo;



» opiše negativne posledice pozidave tal.



TERMINI



◦ kmetijska kakovost tal ◦ degradacije tal



61





9


4

:

9

0

/

/



EKOSISTEMSKE STORITVE TAL /

5

2

0

2

.

9

.

9

IZBIRNO 1



OPIS TEME



Za obstoj človeka in okolje so ekosistemske storitve tal zelo pomembne tako v kmetijskem kot v urbanem okolju. Nekatere od njih so namenske. Za ohranjanje ekosistemskih storitev tal je nujna trajnostna raba tal. Svojo vlogo na obseg zagotavljanja ekosistemskih storitev tal imajo tudi degradacije tal. Za varovanje ekosistemskih storitev tal ima pomembno vlogo dokument Millenium Ecosystem Assessements. Dobro pa je poznati tudi dokumente Food and Agriculture Organization o trajnostni rabi tal.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Svetujemo delo na terenu, iskanje podatkov s pomočjo IKT, ogled posameznih degradacij na terenu, delo v dvojicah, delo v skupinah s pomočjo debatne tehnike, uporabo spletnih strani

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/oaaoqm8 (MA) in https://www.fao.org/home/en (FAO).



Dijake seznanimo z viri o ekosistemskih storitvah tal na spletni strani

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/muf0bib, s publikacijo Lastnosti, pestrost in ekosistemske storitve tal – predstavitev Ekosistemske storitve tal in kmetijski ekosistemi ter publikacijo Ekosistemske storitve tal v Alpah. Predlagamo pripravo predstavitve o ekosistemskih storitvah tal in/ali degradacijah. Učitelj naj pripravi delovne liste, lahko tudi posamezne vaje, ki predstavijo ekosistemske storitve tal.



EKOSISTEMSKE STORITVE



CILJI



Dijak:



O: se seznanja s splošnim pojmom ekosistemske storitve;



(1.1.2.2)



O: ugotavlja pomen ekosistemskih storitev za obstoj človeka in okolje;



O: pozna deset najpomembnejših ekosistemskih storitev tal;



O: proučuje namenske ekosistemske storitve kmetijskih tal.



62

9

4

:

9

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: .2

9

.

9

» 1

na primeru razloži pojem ekosistemske storitve;



» razloži pomen ekosistemskih storitev za obstoj čoveka in okolja;



» našteje in opiše deset najpomembnejših ekosistemskih storitev tal.



TERMINI



◦ ekosistemske storitve tal



63





9


4

:

9

0

/

/



EKOSISTEMSKE STORITVE TAL V RAZLIČNIH RABAH /

5

0

PROSTORA 2

2

.

9

.

9

1



CILJI



Dijak:



O: razvija zavedanje, kaj pomeni trajnostna kmetijska raba tal za ohranjanje ekosistemskih storitev tal;



(1.1.1.1)



O: spoznava vrste, obseg in pomen ekosistemskih storitev tal naravne in polnaravne rabe tal;



O: spoznava in raziskuje ekosistemske storitve tal v urbanem prostoru in njihov pomen za človeka in vzdrževanje.



(5.2.2.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» na primeru razloži namenske ekosistemske storitve kmetijskih tal;



» razloži, kaj pomeni trajnostna kmetijska raba tal za ohranjanje ekosistemskih storitev tal;



» razloži vrste, obseg in pomen ekosistemskih storitev tal naravne in polnaravne rabe tal;



» opiše ekosistemske storitve tal v urbanem prostoru in njihov pomen za človeka in vzdrževanje.



64





9


4

:

9

0

/

/



TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE S TLEMI ZA OHRANJANJE /

5

0

EKOSISTEMSKIH STORITEV TAL 2

2

.

9

.

9

1



CILJI



Dijak:



O: ugotavlja vpliv najpomembnejših degradacij tal na ekosistemske storitve tal;



O: se seznani s svetovnimi pobudami in usmeritvami za varovanje ekosistemskih storitev tal;



O: se seznani z Millenium Ecosystem Assessments (MA) in dokumenti FAO o trajnostni rabi tal.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» predstavi vplive najpomembnejših degradacij tal na ekosistemskih storitev tal in vrednoti njihove

posledice;



» navede svetovne pobude in usmeritve za varovanje ekosistemskih storitev tal;



» na spletu poišče dokumente FAO o delovanju MA.



65





9


4

:

9

0

/

/



REPRODUKCIJSKI MATERIAL /

5

2

0

2

.

9

.

9

IZBIRNO 1



OPIS TEME



Eden od temeljev kmetovanja je tudi razmnoževanje rastlin. Razmnoževanje rastlin je lahko generativno, pri katerem imajo potomci lastnosti obeh starševskih rastlin, ali vegetativno, pri katerem imajo potomci le lastnosti materinske rastline. Pri generativnem razmnoževanju je pomembna pridelava semena. Pri semenarski pridelavi opravimo analize semenskega materiala ter selekcijo in žlahtnjenje rastlin. Pomembno vlogo imajo tudi genske banke. Vegetativno razmnoževanje zajema več različnih načinov razmnoževanja (delitev, potikanje, grebeničenje grobanje, cepljenje). Mikropropagacija ima pred drugimi načini vegetativnega razmnoževanja nekaj prednosti (npr. zdrav genetski material). Poleg prednosti genetsko spremenjenih rastlin, imajo te tudi slabe strani – GSO vplivajo na okolje.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Učitelj naj načrtuje ogled in praktično delo razmnoževanja rastlin na vrtu, polju, v sadovnjaku, vinogradu, rastlinjaku, kmetijskem laboratoriju (analiza semena, preizkušanje in pridobivanje semena, vegetativno razmnoževanje in mikropropagacija). S pomočjo IKT opravimo raziskavo semenarske službe. Priporočamo obisk genske banke (KIS, IHPS, BF, FKBV). Učitelj naj poišče aktualne vsebine GSO in delovne liste za sledenje vsebinam in utrjevanje snovi.



GENERATIVNO RAZMNOŽEVANJE RASTLIN IN

SEMENARSTVO



CILJI



Dijak:



O: spozna pridelavo semenskega materiala;



O: proučuje postopke posameznih preizkusov in analiz v semenarstvu;



(5.2.3.1)



O: pozna pomen organiziranega semenarstva v Sloveniji, Evropi in svetu.



(1.2.3.1)



66

9

4

:

9

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: .2

9

.

9

» 1

navede in opiše primere pridelave semenskega materiala;



» praktično izvede osnovne poskuse in analize v semenarstvu (npr. kalilni poskus, vitalnost, čistost

semena);



» izvede generativno razmnoževanje rastline.



TERMINI



◦ generativno razmnoževanje (setev)



67





9


4

:

9

0

/

/



GENSKA BANKA /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spozna pomen genskih bank;



O: načrtuje svojo gensko banko.



(4.3.1.1 | 4.3.2.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» utemelji pomen genskih bank;



» pripravi svojo gensko banko.



TERMINI



◦ genska banka



68





9


4

:

9

0

/

/



VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE RASTLIN /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: opazuje in prepoznava posamezne načine razmnoževanja rastlin;



O: spoznava in vrednoti prednosti vegetativnega razmnoževanja (vinska trta, sadne rastline);



O: načrtuje vegetativno razmnoževanje rastlin.



(3.2.2.1 | 4.1.3.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje, opiše in primerja posamezne načine razmnoževanja rastlin;



» načrtuje in izvede vegetativno razmnoževanje rastlin (vinska trta, sadne rastline, krompir).



TERMINI



◦ vegetativno razmnoževanje (delitev, potikanje, grebeničenje, grobanje, cepljenje)



69





9


4

:

9

0

/

/



ŽLAHTNENJE RASTLIN IN SELEKCIJA /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava načine žlahtnjenja rastlin in selekcije.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje in opiše načine žlahtnjenja rastlin in selekcije;



» simulira selekcijo izbrane rastline.



TERMINI



◦ žlahtnenje rastlin ◦ selekcija



70





9


4

:

9

0

/

/



MIKROPROPAGACIJA /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spozna mikroporopagacijo;



(5.2.2.1)



O: analizira prednosti mikropropagacije pred drugimi načini razmnoževanja.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» na primeru prepozna mikropropagacijo.



TERMINI



◦ mikropropagacija



71





9


4

:

9

0

/

/



GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava in prepoznava tehnike genskega spreminjanja organizmov;



O: raziskuje podatke o stanju gensko spremenjenih rastlin in njihovi uporabi v svetovnem merilu;



O: prepoznava prednosti in slabosti genskega spreminjanja rastlin;



(3.1.4.2 | 3.2.2.1)



O: povezuje vplive genskega spreminjanja rastlin na biotsko pestrost, zmanjševanje lakote v svetu in podnebne spremembe.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje tehnike genskega spreminjanja organizmov;



» opiše tehnike genskega spreminjanja organizmov;



» analizira podatke o stanju gensko spremenjenih rastlin in njihovi uporabi v svetovnem merilu;



» prouči prednosti in slabosti gensko spremenjenih rastlin.



TERMINI



◦ GSO



72





9


4

:

9

0

/

/



VARSTVO RASTLIN IN OKOLJA /

5

2

0

2

.

9

.

9

IZBIRNO 1



OPIS TEME



Fitomedicina je veda, ki se ukvarja s prepoznavo in zatiranjem bolezni, škodljivcev in plevelov ter varovanjem rastlin pred škodljivimi organizmi. V načine zatiranja sta vključena kemično varstvo in biotično varstvo rastlin. Za dobro varstvo rastlin moramo poznati različne oblike fitofarmacevtskih sredstev in razumeti ter pravilno uporabiti navodila za uporabo FFS. Za varstvo rastlin se uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, iz katerih se pripravi škropilna brozga, pri tem pa je treba pravilno izračunati količino FFS za pripravo predpisane koncentracije. Pri uporabi FFS moramo varovati površinske in podzemne vode. Pozornost je treba usmeriti tudi v ohranjanje biotske pestrosti. Po uporabi FFS sredstev moramo pravilno ravnati z ostanki FFS in odpadno embalažo FFS, saj imajo v okolju določen potek razgradnje. Obravnavamo tudi druge izpuste iz kmetijstva ter ovrednotimo pomen agromelioracij in hidromelioeracij.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Za pregled fitomedicine in primerjavo s humano medicino uporabite pisne in spletne vire. Za prepoznavo bolezni škodljivcev in plevelov priporočamo delo na terenu in v kmetijskem laboratoriju. Učitelj naj pripravi kartice bolezni in škodljivcev za pomoč pri njihovi prepoznavi. Predlagamo uporabo IKT in mikroskopa. Učitelj naj načrtuje učenje branja navodil o pripravi in uporabi FFS ter varnostnih pravil (za izbrana FFS) ter delovnih listov za vaje izračunavanja pravih količin FFS za pripravo škropilne brozge. Za obravnavo teme o prehranski varnosti predlagamo delo v skupinah in debatno tehniko ter uporabo pisnih in spletnih virov. Predlagamo pripravo predstavitve oz. projektne naloge o nevarnih odpadkih, ki izhajajo iz varstva rastlin. Za temo varovanja voda priporočamo spletni strani www.arso.si, www.europarl.europa.eu, portal gov.si in spletno stran

https://sdzv-drustvo.si/ (https://sdzv-drustvo.si/) – vse na temo varstvo voda in gospodarjenje z njimi. Za primerjavo različnih vrst pridelav in osveščanje naj dijak pripravi miselni vzorec/letak/plakat, učitelju pa svetujemo pripravo kriterija za ocenitev le-tega.



FITOMEDICINA IN VARSTVO RASTLIN



CILJI



Dijak:



O: se seznani s fitomedicino (v primerjavi s humano medicino);



73

9

4

:

9

0

/

/



O: / spoznava in prepoznava glavne skupine bolezni in škodljivcev; 520

O: 2 spoznava načine zatiranja bolezni in populacije škodljivcev; .9

.

9

O: 1

spoznava pomen biotičnega varstva rastlin.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» pojasni primerljivost fitomediicine in humane medicine;



» našteje glavne skupine rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov;



» opiše in razloži načine zatiranja bolezni, plevelov in populacije škodljivcev.



TERMINI



◦ fitomedicina



74





9


4

:

9

0

/

/



VRSTE IN NAMEN FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava osnovne kemijske in funkcionalne lastnosti fitofarmacevtskih sredstev (FFS);



(1.1.2.1)



O: raziskuje dileme pri prehranski varnosti, varovanju okolja in rabi FFS.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» pojasni dileme prehranske varnosti v povezavi z varovanjem okolja in rabo fitofarmacevtskih sredstev

(FFS);



» našteje osnovne kemijske in funkcionalne lastnosti FFS.



TERMINI



◦ FFS



75





9


4

:

9

0

/

/



UPORABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava posledice nepravilne uporabe FFS za okolje;



(3.2.4.1)



O: spoznava priprave za nanos/uporabo FFS;



O: razvija razumevanje za upoštevanje navodil za uporabo FFS;



(1.1.1.1 | 1.1.4.1)



O: spoznava postopke za testiranje naprav za nanos FFS;



(1.1.4.1 | 4.5.1.1)



O: proučuje varno ravnanje z ostanki in odpadno embalažo FFS;



(3.2.4.1)



O: preračunava koncentracije in odmerke FFS.



(3.2.4.2)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» razloži posledice nepravilne uporabe FFS za okolje;



» našteje priprave za nanos/uporabo FFS;



» na primeru razloži navodila za uporabo FFS;



» opiše testiranje naprav za nanos FFS;



» opiše varno ravnanje z ostanki in odpadno embalažo FFS;



» izračuna koncentracije in odmerke izbranega FFS.



TERMINI



◦ nevarni odpadki



76





9


4

:

9

0

/

/



VAROVANJE VODA, OKOLJA IN BIOTSKE PESTROSTI /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: se seznanja z varovanjem površinskih voda (FFS, evtrofikacija, onesnaževanje voda);



(3.1.5.1)



O: se seznanja z varovanje podzemnih voda (raba, spiranje hranil, onesnaževal);



(3.1.5.1)



O: spoznava usodo in poti razgradnih produktov FFS v okolju;



(1.2.2.1 | 5.2.3.1)



O: proučuje pomen neoporečnosti voda;



(1.2.2.1)



O: se seznani z varovanjem okolja in biotske pestrosti;



(1.2.2.2)



O: spoznava, vrednoti in primerja izpuste iz kmetijstva.



(1.1.2.2)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» razloži ukrepe preventivnega varstva rastlin;



» razloži ukrepe kemijskega, fizikalnega, mehaničnega varstva rastlin;



» razloži ukrepe biotičnega varstva rastlin;



» opiše biotehnične ukrepe;



» opiše načine varovanja površinskih voda (FFS, evtrofikacija, onesnaževanje voda);



» opiše načine varovanja podzemnih voda (raba, spiranje hranil, onesnaževal);



» opiše usodo in poti razgradnih produktov FFS v okolju;



» pojasni pomen neoporečnosti voda;



» pojasni pomen varovanja okolja in biotske pestrosti;



» ovrednoti in primerja izpuste iz kmetijstva.



77

9

4

:

9

0

/

/

TERMINI /

5

2

0

◦ .2 kemično varstvo rastlin ◦ biotično varstvo rastlin ◦ biotehniško varstvo rastlin ◦ izpusti iz kmetijstva 9.

9

1



78

9

4

:

9

0

/

/



VPLIV AGRO- IN HIDROMELIORACIJ NA OKOLJE IN /

5

0

KMETIJSKO PRIDELAVO 2

2

.

9

.

9

1



CILJI



Dijak:



O: proučuje pozitivne in negativne vplive agromelioracij in hidromelioracij na okolje in kmetijsko pridelavo;



(4.5.1.1)



O: proučuje negativne vplive zanemarjanja obstoječih hidromelioracij na okolje in kmetijsko pridelavo.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» kritično ovrednoti pozitivne in negativne vplive agromelioracij in hidromelioracij na okolje in kmetijsko

pridelavo.



TERMINI



◦ agromelioracije ◦ hidromelioracije



79

9

4

:

9

0

/

/



KMETIJSKO STROJNIŠTVO /

5

2

0

2

.

9

.

9

IZBIRNO 1



OPIS TEME



V kmetijsko strojništvo uvrščamo vse stroje, pripomočke in infrastrukturo, ki so potrebni za uspešen potek kmetovanja. Nujno potrebni so traktorji in traktorski priključki za različne namene tako osnovne kot dopolnilne obdelave tal ter oskrbe rastlin in živali. Pri uporabi kmetijske mehanizacije je nujno treba upoštevati vsa varnostna pravila uporabe in se seznaniti tudi z možnimi tveganji.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Svetujemo ogled kmetijskih strojev na terenu (kmetijskem posestvu in/ali kmetijskem sejmu in/ali pri ponudnikih kmetijske mehanizacije). Učitelj naj načrtuje obisk dnevov odprtih vrat in raznih demonstracijskih dni, ko se prikazujejo novosti v kmetijki tehniki (lahko tudi organizacija takega dne na šolskem posestvu), in ogled aktualnih vsebin na spletu. Svetujemo uporabo ročnih delovnih orodij na kmetijskem posestvu. Ob ogledih kmetijske mehanizacije in uporabi ročnih orodij naj učitelj posebej poudari pomen varne uporabe kmetijske mehanizacije.



OSNOVNA ROČNA ORODJA



CILJI



Dijak:



O: spozna osnovna ročna orodja;



O: se seznani z osnovnimi posebnostmi rabe kmetijske mehanizacije.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje orodja v kmetijstvu;



» našteje in opiše osnovne namene in posebnosti glavne kmetijske mehanizacije.



80

9

4

:

9

0

/

/



TRAKTORJI, PRIKLJUČKI IN PRIPOMOČKI ZA /

5

0

KMETOVANJE 2

2

.

9

.

9

1



CILJI



Dijak:



O: spoznava stroje za osnovno in dopolnilno obdelavo tal;



O: spoznava pomožne stroje in naprave za varstvo rastlin in živali;



O: spoznava škropilnice za nanos fitofarmacevtskih sredstev.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje in opiše orodja za osnovno in dopolnilno obdelavo tal;



» našteje in opiše orodja za vartsvo rastlin in živali;



» našteje in opiše orodja za nanos fitofarmacevtskih sredstev.



81

9

4

:

9

0

/

/



VARNOST IN TVEGANJA PRI UPORABI KMETIJSKE /

5

0

MEHANIZACIJE 2

2

.

9

.

9

1



CILJI



Dijak:



O: se seznani z osnovami varne uporabe kmetijske mehanizacije, strojev in naprav;



O: se seznani s tveganji pri uporabi kmetijske mehanizacije.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» pojasni osnove varne uporabe kmetijske mehanizacije, strojev in orodij.



82

9

4

:

9

0

/

/



KMETIJSKE ZGRADBE IN INFRASTRUKTURA /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spozna vrste, značilnosti in namen kmetijskih zgradb in infrastrukture.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje vrste, značilnosti in namen kmetijskih zgradb in infrastrukture.



83

9

4

:

9

0

/

/



LOKALNO KMETIJSTVO V /

5

2

0

2



POVEZAVI Z LOKALNIM .

9

.

9

1



OKOLJEM



IZBIRNO



OPIS TEME



Smo v času, ko lokalnosti pripisujemo poseben pomen. S promoviranjem uporabe lokalnih surovin ustvarjamo nova delovna mesta na različnih področjih, hkrati z ustvarjanjem delovnih mest varujemo krajina, ki ostaja poseljena in oskrbovana. S promocijo lokalnih surovin skrbimo za kratko oskrbovalno verigo, kar pomeni sveže surovine za porabnika in malo transportnih poti ter zato manj onesnaževanja s prometom. Z lokalnim kmetijstvom in lokalnimi surovinami ohranjamo svoje naravne in kulturne vrednote.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Priporočamo terenske ogledi kmetij, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, in stik z lokalno skupnostjo. Za iskanje lokalnih, slovenskih in evropskih ponudnikov lokalnih surovin priporočamo uporabo IKT. Za seznanitev o vsebini zakonodaje o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji priporočamo obisk spletne strani www.uradni-list.si (Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji) in portalov GOV.si (ogled sheme kakovosti in seznam

certificiranih proizvajalcev) in KGZS ter spletne strani https://agriculture.ec.europa.eu/,

(https://agriculture.ec.europa.eu/,) ki predstavlja programe razvoja podeželja. Učitelj naj o načelu lokalnosti izpelje debato za in proti. Dijaki naj pripravijo letak, predstavitev, oglas za promocijo lokale hrane, učitelj pa naj pripravi kriterija za ocenitev. Dijaki razvijajo kompetence skupnih ciljev.



USTVARJANJE NOVIH DELOVNIH MEST



CILJI



Dijak:



O: prepoznava razpoložljiva delovna mesta v lokalnem okolju (turizem na kmetiji, turistična dejavnost na podeželju v povezavi z okolico, učne poti, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, domača obrt, predelava živil rastlinskega in živalskega izvora, obnovljivi viri energije, kompostiranje idr.).



(2.1.3.1 | 4.2.1.1 | 4.3.2.1 | 4.5.3.1)



84

9

4

:

9

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: .2

9

.

9

» 1

pojasni potenciale podeželja in razvojne možnosti kraja;



» našteje delovna razpoložljiva mesta v lokalnem okolju (turistična dejavnost na podeželju v povezavi z

okolico, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, domača obrt, predelava živil rastlinskega in živalskega izvora, obnovljivi viri energije, kompostiranje idr.);



» prepozna oblike turistične dejavnosti (gostinske in negostinske turistične dejavnosti).



85

9

4

:

9

0

/

/



OHRANJANJE POSELJENOSTI KRAJINE /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava pomen podpore lokalnemu kmetijstvu;



(2.4.2.1 | 2.4.3.1 | 3.2.3.1)



O: proučuje potenciale podeželja;



(2.2.1.1)



O: prepoznava razvojne možnosti svojega kraja;



(2.2.1.2 | 4.2.5.1)



O: se seznani z možnostmi financiranja za razvitost podeželja, ki jih ponuja Evropska unija.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» utemelji pomen spletnih storitev;



» predstavi oblikovanje interesnih skupin;



» prepozna družbene potrebe sodobne družbe;



» pojasni možnosti financiranja za razvitost podeželja, ki ga ponuja Evropska unija.



TERMINI



◦ Evropska unija ◦ lokalno kmetijstvo



86

9

4

:

9

0

/

/



DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: se seznani z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji in jih prepozna;



(1.1.2.1)



O: pozna definicijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji;



(1.1.2.2)



O: proučuje pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji;



(2.2.2.1)



O: razvija zavedanje pomena ohranjanja ljudske umetnosti in domače obrti;



(1.3.2.1)



O: se seznanja s pridelavo in predelavo hrane.



(3.2.2.3)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje in opiše dopolnilne dejavnosti na kmetiji;



» razloži, kakšen vpliv imajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji na lokalno okolje.



TERMINI



◦ dopolnilne dejavnosti na kmetiji



87

9

4

:

9

0

/

/



KRATKA OSKRBOVALNA VERIGA /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: razvija zavedanje pomena pridelave in distribucije hrane v povezavi s shemo kakovosti.



(3.2.2.3)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» razloži pomen distribucije hrane v lokalno okolje (v vrtce, šole, domove starejših občanov, bolnišnice,

gostinske lokale, hotele ipd.).



TERMINI



◦ shema kakovosti ◦ lokalno okolje



88

9

4

:

9

0

/

/



OHRANJANJE NARAVNIH IN KULTURNIH VREDNOT /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava naravne vrednote in kulturno dediščino domačega kraja;



(1.3.1.1 | 1.3.5.1)



O: se povezuje z lokalno skupnostjo oz. sodeluje v njej;



(2.4.2.1)



O: razvija odgovornost do varovanja okolja (s pravilnim odlaganjem odpadkov);



(2.2.3.1)



O: raziskuje blažilne ukrepe (varčevanje z energijo, uporaba obnovljivih virov energije ipd.).



(2.3.1.2)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje naravne vrednote in kulturno dediščino domačega kraja in okolice šole.



TERMINI



◦ naravna in kulturna dediščina



89

9

4

:

9

0

/

/



URBANO KMETIJSTVO /

5

2

0

2

.

9

.

9

IZBIRNO 1



OPIS TEME



Urbano kmetijstvu predstavlja vzgojo rastlin in pridelavo hrane v urbanem okolju. Uči nas, kako si na majhnem prostoru v mestu lahko sami pridelamo hrano ali pa z zasajenimi rastlinami vplivamo na kakovost življenja v mestu. Urbano kmetijstvo zajema vse od gojenja začimbnic in zelenjave na balkonih do urbanega čebelarstva ter strešnega in vertikalnega gojenja rastlin. Posebej obravnava možnost tveganj pridelave hrane v urbanem, pogosto onesnaženem okolju. Seznani se z možnostjo tveganj onesnaženih tal.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Priporočamo raziskovalno in opazovalno delo na terenu in aktivno delo dijaka s pomočjo pisnih in spletnih virov. Primerjamo dobrobit in tveganje pridelave hrane v urbanih okoljih. Svetujemo delo v paru ali skupini, pri čemer dijak razvija odgovornost do timskega dela. Dijaki naj poiščejo primere onesnaženih mest v Sloveniji (npr. Celje, Jesenice) in razloge za takšno onesnaženost (npr. posledice preteklih industrij in slabo saniranih ali celo neremediiranih tal). Učitelj naj na spletu poišče in dijakom predstavi aktualne posnetke na temo zelene strehe in zelene stene. Dijak na podlagi predstavljenih informacij v okviru debate kritično ovrednoti pomen zelenih streh in zelenih sten. Priporočljivo je, da dijak izdela načrt zasaditve manjše zelene stene in zelene strehe ter izvede njuno zasaditev in oskrbo. Na temo hidroponike in akvaponike izdela letak, na katerem primerja oba sistema. V okviru projektnega dela naj dijak izdela načrt/maketo za samooskrbni akvaponični sistem.



URBANO KMETIJSTVO



CILJI



Dijak:



O: se seznanja s pojmom urbano kmetijstvo.



(3.1.4.1)



90

9

4

:

9

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: .2

9

.

9

» 1

razloži pojem urbano kmetijstvo in našteje posamezne vrste urbanega kmetijstva.



TERMINI



◦ urbano kmetijstvo



91

9

4

:

9

0

/

/



ZELENE STENE /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: se seznani z definicijo zelene stene;



O: raziskuje prednosti in pomanjkljivosti zelenih sten z drugimi metodami pridelave hrane in upošteva vplive na okolje;



(4.3.1.1)



O: povezuje vpliv zelenih sten na kakovost zraka;



(5.1.2.2)



O: prepoznava različne tipe zelenih sten;



O: izbere primerne rastline za zunanje in notranje zelene stene;



O: spoznava substrat za zeleno steno.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» opiše definicijo zelene stene ter prednosti in pomanjkljivosti zelenih sten;



» pojasni vpliv zelenih sten na okolje;



» zasadi in oskrbi zeleno steno.



TERMINI



◦ zelena stena



92

9

4

:

9

0

/

/



ZELENE STREHE /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: se seznani z definicijo zelene strehe;



O: proučuje prednosti in pomanjkljivosti zelenih streh z drugimi metodami pridelave hrane;



(3.3.5.3)



O: razvija zavedanje vpliva zelenih streh na okolje (manjša poraba energentov, zaščita strehe idr.);



(4.4.4.1)



O: prepoznava različne tipe zelenih streh;



O: spoznava primerne rastline za zelene strehe.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» opiše definicijo zelene strehe ter prednosti in pomanjkljivosti zelenih streh;



» pojasni vpliv zelenih streh na okolje;



» izvede zasaditev zelene strehe in jo oskrbi.



TERMINI



◦ zelena streha



93

9

4

:

9

0

/

/



HIDROPONIKA /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: se seznani z definicijo hidroponike;



O: proučuje prednosti hidroponskega gojenja vrtnin in zelišč;



O: spoznava vrste vrtnin, ki jih pogosteje uporabljamo v hidroponskih sistemih, in razloži neprimernost določenih vrst;



O: proučuje vrste hidroponskih sistemov (tekočinski, agregatni, aeroponski);



O: spoznava odprti in zaprti hidroponski sistem in proučuje prednosti in slabosti posameznega hidroponskega sistema;



(2.3.3.1)



O: analizira pomen substrata za vzgojo in uporabi različne substrate za agregatni hidroponski sistem;



O: se seznani z mikro- in makrohranili ter spoznava splošni pomen mikro- in makrohranil v fiziološkem delovanju rastline;



O: proučuje problematiko tretiranja vrtnin s fitofarmacevtskimi sredstvi v hidroponskem sistemu.



(3.3.5.3 | 4.5.3.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» opiše definicijo hidroponike ter opredeli prednosti hidroponskega gojenja vrtnin in zelišč;



» razlikuje med hidroponiko in akvaponiko;



» pojasni vpliv hidroponike na okolje.



TERMINI



◦ hidroponika ◦ hidroponski sistem



94

9

4

:

9

0

/

/



AKVAPONIKA /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: se seznani z zgodovino akvaponskega gojenja vrtnin;



O: proučuje prednosti oz. pomanjkljivosti akvaponike v primerjavi z drugimi metodami pridelave hrane, upoštevajoč vpliv na okolje, omejenost naravnih virov, prenaseljenost idr.;



O: spoznava optimalne in mejne vrednosti posameznih fizikalnih in kemijskih dejavnikov v akvaponskem sistemu za preživetje organizmov;



O: spoznava kolorimetrične in digitalne metode analize vode ter proučuje prednosti oz. pomanjkljivosti posamezne metode;



(4.5.2.1)



O: proučuje vnos dušika v akvaponični sistem, vključenost organizmov v akvaponskem sistemu v cikel kroženja dušika;



O: proučuje pomen nosilcev nitrifikacijskih bakterij v biofiltru;



O: spoznava različne vrste krme glede na izvor, vsebnost energije in beljakovin, potrebo po rasti v posamezni fazi rasti in na način prehranjevanja.



(3.2.4.2)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» opiše definicijo akvaponike ter opredeli prednosti akvaponskega gojenja vrtnin in zelišč;



» razlikuje med akvaponiko in hidroponiko;



» pojasni vpliv akvaponike na okolje;



» načrtuje domači samooskrbni akvaponični sistem (projektno delo).



TERMINI



◦ akvaponika ◦ akvaponski sistem



95

9

4

:

9

0

/

/



ČEBELARSTVO /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: se seznani z definicijo čebelarstva;



O: spoznava zgodovino čebelarstva;



O: se seznani s stanjem svetovnega in slovenskega čebelarstva;



(1.3.2.1)



O: spoznava pomen opraševanja s čebelami za razmnoževanje in povečanje količine pridelkov kmetijskih in drugih rastlin;



O: spoznava pojem urbano čebelarstvo in analizira njegov pomen.



(3.3.5.3)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» razloži pomen čebelarstva;



» pojasni vpliv čebelarstva na okolje.



TERMINI



◦ čebelarstvo ◦ urbano čebelarstvo



96

9

4

:

9

0

/

/



BIOTA IN BIOTSKA PESTROST /

5

2

0

2



KMETIJSKEGA PROSTORA .

9

.

9

1



IZBIRNO



OPIS TEME



Biotska pestrost je ključnega pomena za zdravo delovanje ekosistemov in trajnostno kmetijstvo. Kmetijski prostor ima pomembno vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti. S pravilnimi pristopi kmetijske dejavnosti vplivamo na vzdrževanje in povečanje biotske pestrosti tako v tleh kot v nadzemnem kmetijskem prostoru. Osvetlimo vpliv vrst oz. lastnosti tal na biotsko pestrost prostora (vegetacije in živalstva) nad tlemi.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Predlagamo raziskovalno in opazovalno delo na terenu in aktivno delo dijaka s pomočjo pisnih in spletnih virov. Priporočamo ogled kmetije z robotizirano molžo in ogled kmetije/obrata ali predstavitvenega dogodka tehnologije GPS. Svetujemo tudi ogled lokalne tržnice, pri čemer dijak spozna pomen kratke verige. Učitelj dijake spodbuja k zavedanju pomena lokalno pridelane hrane z vidika trajnostnega razvoja in zdravja ljudi. Priporočljivo je, da dijak izdela seznam pridelovalcev kmetijskih živil v lokalnem okolju in izdela načrt prodaje teh izdelkov v lokalnem okolju. Dijak naj izdela video predstavitev na temo pomena lokalno pridelane hrane. V svojem lokalnem okolju naj spremlja okoljske dejavnike, jih zapiše v obliki miselnega vzorca in pripravi predstavitev.



BIOTSKA PESTROST NADZEMNEGA KMETIJSKEGA

PROSTORA



CILJI



Dijak:



O: spoznava in proučuje pomen biotske pestrosti za okolje, dobrobit in obstoj človeka;



(1.2.3.2)



O: spoznava in analizira nadzemno bioto kmetijskega prostora;



(3.1.4.2)



O: spoznava izraz biota in biotska pestrost.



97

9

4

:

9

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: .2

9

.

9

» 1

opredeli izraza biota in biotska pestrost;



» pojasni pomen biotske pestrosti za okolje, dobrobit in obstoj človeka;



» na primerih predstavi nadzemno bioto kmetijskega prostora.



TERMINI



◦ biota ◦ biotska pestrost ◦ biota in kmetijstvo



98

9

4

:

9

0

/

/



BIOTSKA PESTROST TAL IN NJENA VLOGA V /

5

0

KMETIJSTVU 2

2

.

9

.

9

1



CILJI



Dijak:



O: spoznava bioto in biotsko pestrost tal (mikro-, mezo- in makroorganizmi tal);



O: proučuje vlogo mikroorganizmov v vezavi in kroženju ogljika;



O: proučuje vlogo mikroorganizmov v vezavi in oblikah dušika;



O: analizira vlogo in pomen talne biote;



(5.2.4.1)



O: predstavi medicinsko pomembne talne organizme.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje in opredeli bioto in biotsko pestrost tal (predstavnike mikro-, mezo- in makroorganizmov tal);



» razloži vlogo in pomen talne biote;



» pojasni vlogo mikroorganizmov v vezavi in kroženju ogljika;



» pojasni vlogo mikroorganizmov v vezavi in oblikah dušika.



TERMINI



◦ talna biota



99

9

4

:

9

0

/

/



VZDRŽEVANJE BIOTSKE PESTROSTI V KMETIJSKEM /

5

0

PROSTORU 2

2

.

9

.

9

1



CILJI



Dijak:



O: raziskuje biotsko pestrost in invazivne organizme;



(2.2.2.1)



O: proučuje dilemo pri pridelavi rastlin in zmanjšanju biotske pestrosti;



O: spoznava in analizira nasprotja med varovanjem biotske pestrosti in pridelavo hrane ter osvetli kompromise, ki jih sprejemamo v okviru namenske rabe kmetijskih zemljišč;



(4.4.4.1 | 5.2.2.2)



O: spoznava pomen in načine vzdrževanja biotske pestrosti v tleh in na pridelovalnih površinah;



O: spoznava pomen in načine vzdrževanja/povečevanja biotske pestrosti v kmetijski krajini.



(1.3.4.2 | 3.3.5.3)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» razloži razlike med biotsko pestrostjo in invazivnimi organizmi;



» pojasni dilemo pridelave rastlin in zmanjšanja biotske pestrosti;



» utemelji nasprotja med varovanjem biotske pestrosti in pridelavo hrane;



» opiše načine vzdrževanja biotske pestrosti v tleh in na proizvodnih površinah;



» našteje načine vzdrževanja/povečevanja biotske pestrosti v kmetijski krajini.



TERMINI



◦ biotska pestrost ◦ vzdrževanje biotske pestrosti



100

9

4

:

9

0

/

/



PAMETNA KMETIJA IN /

5

2

0

2



GLOBALNO KMETIJSTVO .

9

.

9

1



IZBIRNO



OPIS TEME



Kmetijstvo se danes pogosto opira na napredno tehnologijo, kot so senzorji, avtomatizacija, brezpilotna letala in robotika. Vse z namenom povečanja učinkovitosti in natančnosti kmetijskih operacij ter zmanjšanja negativnega vpliva kmetijstva na okolje.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Predlagamo raziskovalno in opazovalno delo na terenu in aktivno delo dijaka s pomočjo pisnih in spletnih virov. Priporočamo ogled kmetije/obrata ali predstavitvenega dogodka tehnologije GPS. Svetujemo tudi ogled lokalne tržnice, pri čemer dijak spozna pomen kratke verige. Učitelj dijake spodbuja k zavedanju pomena lokalno pridelane hrane z vidika trajnostnega razvoja in zdravja ljudi. Priporočljivo je, da dijak izdela seznam pridelovalcev kmetijskih živil v lokalnem okolju in izdela načrt prodaje teh izdelkov v lokalnem okolju. Dijak naj izdela video predstavitev na temo pomena lokalno pridelane hrane. V svojem lokalnem okolju naj spremlja okoljske dejavnike, jih zapiše v obliki miselnega vzorca in pripravi predstavitev. Pri izračunu ogljičnega odtisa, ki

je del ekološkega, si dijak pomaga z aplikacijo https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/ (https://izo.si/izracunaj-

ekoloski-odtis/) (https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/ (https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/)).



ROBOTIZIRANA MOLŽA



CILJI



Dijak:



O: spoznava robotski način molže živali;



(2.1.1.1)



O: proučuje strojno in robotsko molžo in analizira prednosti in slabosti.



(3.2.4.2)



101

9

4

:

9

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: .2

9

.

9

» 1

opiše načine robotske molže živali;



» primerja strojno in robotsko molžo ter vrednoti prednosti in slabosti.



TERMINI



◦ molža ◦ robotizirana molža



102

9

4

:

9

0

/

/



UPORABA TEHNOLOGIJE GPS, DRONOV IN LETAL V /

5

0

KMETIJSTVU 2

2

.

9

.

9

1



CILJI



Dijak:



O: raziskuje uporabo naprave GPS in principe njenega delovanja;



O: proučuje načine uporabe dronov in letal v kmetijstvu;



O: analizira prednosti in slabosti uporabe dronov in letal v kmetijstvu;



O: prepoznava možnosti uporabe drona ali letala na šolskem posestvu;



(1.3.4.2 | 4.5.2.1)



O: spoznava principe delovanja pametne mehanizacije.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» predstavi uporabo naprave GPS;



» našteje in opiše načine uporabe dronov in letal v kmetijstvu;



» našteje in opiše principe delovanja pametne mehanizacije.



TERMINI



◦ tehnologija GPS v kmetijstvu ◦ droni v kmetijstvu ◦ pametna mehanizacija



103

9

4

:

9

0

/

/



PAMETNA VAS /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: se seznanja z izboljšavami kmetijske mehanizacije z napravami IKT.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» utemelji izboljšavo kmetijske mehanizacije z napravami IKT (projektni pristop);



» predstavi svojo pametno vas (kmetijo) in preveri interes za svojo rešitev.



TERMINI



◦ pametna vas



104

9

4

:

9

0

/

/



LOKALNO PRIDELANA HRANA IN NJEN VPLIV NA /

5

0

GLOBALNO SEGREVANJE OKOLJA 2

2

.

9

.

9

1



CILJI



Dijak:



O: proučuje rešitve v kmetijstvu za zniževanje ogljičnega odtisa;



(5.2.2.1)



O: spoznava pomen kratkih prehranskih verig;



O: analizira teorije o globalnem segrevanju;



O: povezuje vpliv dolgih transportov živil na globalno segrevanje.



(1.2.4.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje rešitve v kmetijstvu za zniževanje ogljičnega odtisa;



» opredeli prednosti kratkih prehranskih verig;



» načrtuje kratko prehransko verigo in povezave za lokalno oskrbo prebivalstva z lokalno hrano;



» pojasni teorije o globalnem segrevanju;



» opredeli ogljični odtis dolgih transportov živil in njihov vpliv na okolje.



TERMINI



◦ ogljični odtis ◦ globalno segrevanje



105

9

4

:

9

0

/

/



MERITVE OKOLJSKIH DEJAVNIKOV /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava načine za spremljanje okoljskih dejavnikov z uporabo merilnih sistemov;



O: opazuje izbrane meritve okoljskih dejavnikov;



O: spoznava načine za spremljanje energetskih tokov in njihovo koristno uporabo (kogeneracija).



(3.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» opiše spremljanje okoljskih dejavnikov z uporabo merilnih sistemov;



» opiše spremljanje energetskih tokov in njihovo koristno uporabo (kogeneracija).



TERMINI



◦ okoljski dejavniki ◦ meritev okoljskih dejavnikov ◦ kogeneracija



106

9

4

:

9

0

/

/



TEHNOLOGIJE PREDELAVE ŽIVIL /5

2

0

2

.

9

.

9

IZBIRNO 1



OPIS TEME



S predelavo zagotovimo živilom neoporečnost, kakovost in daljši rok uporabe in s tem večjo razpoložljivost. V procesu predelave se srečujemo z različnimi tehnološkimi postopki in različnimi higienskimi normativi. Na kmetijah, v okviru dopolnilnih dejavnosti, s predelavo damo novo vrednost osnovnim kmetijskim pridelkom in jih ponudimo na trgu.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Predlagamo raziskovalno in opazovalno delo na terenu in aktivno delo dijaka s pomočjo pisnih in spletnih virov. Svetujemo ogled obrata s področja predelave mleka, mesa, zelenjave, sadja, grozdja in žita. Priporočamo pregled zakonodaje s področja živil in sistema HACCP (spletni strani www.nlzoh.si in www.siq.si ). Učitelj dijaka spodbuja k iskanju informacij na spletu. Učitelj naj izdela kriterije, na podlagi katerih dijak ugotavlja verodostojnost informacij. Dijak naj v lokalnem okolju poišče ponudnike različnih dopolnilnih dejavnosti in jih s kratkimi opisi umesti na zemljevid. Učitelj spodbuja dijake h kritičnemu razmišljanju o pomenu predelave v okviru dopolnilne dejavnosti. Prav tako predlagamo ogled ene od dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.



TEHNOLOGIJA PREDELAVE MLEKA



CILJI



Dijak:



O: proučuje možnosti za predelavo mleka v Sloveniji, EU in svetu;



(4.1.2.1)



O: se seznani z definicijo mlečnih kvot;



(2.2.1.1)



O: spoznava vpliv mlečnih kvot in njihov vpliv na slovensko kmetijstvo;



O: spoznava različne načine predelave mleka.



(4.5.1.1)



107

9

4

:

9

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: .2

9

.

9

» 1

našteje in opiše možnosti za predelavo mleka v Sloveniji, EU in svetu;



» pojasni definicijo mlečnih kvot;



» našteje in opiše načine predelave, ki podaljšajo obstojnost živila;



» našteje in opiše načine predelave, ki povečajo dohodek na kmetiji;



» poišče in primerja različne načine predelave mleka;



» timsko načrtuje in predstavi posamezne možnosti predelave.



TERMINI



◦ mlečne kvote ◦ predelava mleka



108

9

4

:

9

0

/

/



TEHNOLOGIJA PREDELAVE MESA /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: proučuje možnosti za predelavo mesa v Sloveniji, EU in svetu;



(4.1.2.1)



O: se kritično opredeli do predelave mesa (načini reje, transporti pred zakolom idr.);



(2.3.1.1)



O: spoznava različne načine predelave mesa.



(4.5.1.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje in opiše možnosti za predelavo mesa v Sloveniji, EU in svetu;



» poišče in primerja različne načine predelave mesa;



» našteje in opiše načine predelave, ki podaljšajo obstojnost živila;



» našteje in opiše načine predelave, ki povečajo dohodek na kmetiji;



» predstavi posamezne možnosti predelave.



TERMINI



◦ predelava mesa ◦ obstojnost živila



109

9

4

:

9

0

/

/



TEHNOLOGIJA PREDELAVE ŽIVIL RASTLINSKEGA /

5

0

IZVORA 2

2

.

9

.

9

1



CILJI



Dijak:



O: preučuje možnosti za predelavo zelenjave;



(2.2.1.1 | 5.2.2.1)



O: raziskuje možnosti za predelavo žit;



(5.1.2.2)



O: raziskuje možnosti za predelavo grozdja;



O: raziskuje možnosti za predelavo sadja;



O: proučuje različne načine predelave žit, grozdja in sadja.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje in opiše možnosti za predelavo zelenjave;



» našteje in opiše možnosti za predelavo žit;



» našteje in opiše možnosti za predelavo grozdja;



» našteje in opiše možnosti za predelavo sadja;



» poišče in primerja različne načine predelave žit, grozdja in sadja;



» našteje in opiše načine predelave, ki podaljšajo obstojnost živila;



» našteje in opiše načine predelave, ki povečajo dohodek na kmetiji;



» predstavi posamezne možnosti predelave.



TERMINI



◦ predelava žita ◦ predelava zelenjave ◦ predelava grozdja ◦ predelava sadja



110

9

4

:

9

0

/

/



HIGIENSKI NORMATIVI PRI PREDELAVI ŽIVIL /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: na primerih proučuje zakonodajo na področju predelave živil in sistema HACCP ali smernic dobre higienske prakse.



(1.2.1.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» predstavi primere v zakonodaji na področju predelave živil in sistema HACCP ali smernic dobre higienske

prakse.



TERMINI



◦ HACCP



111

9

4

:

9

0

/

/



DOPOLNILNA DEJAVNOST /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava prednost predelave pred prodajo brez predelave;



(5.2.2.1)



O: spoznava osnovne dopolnilne dejavnosti na kmetiji;



O: analizira doprinos dopolnilne dejavnosti na kmetiji k ohranjanju podeželja in krajine.



(3.3.5.3)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje in opiše osnovne dopolnilne dejavnosti na kmetiji.



TERMINI



◦ dopolnilna dejavnost



112

9

4

:

9

0

/

/



PODJETNOST /

5

2

0

2

.

9

.

9

IZBIRNO 1



OPIS TEME



Podjetnost posamezniku omogoča prepoznavanje in izkoriščanje ponujenih priložnosti, ki vključujejo ustvarjalnost, inovativnost, sprejemanje tveganja ter sposobnost načrtovanja in vodenja za doseganje konkretnega cilja.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Priporočamo delo v skupini, pri čemer dijak razvija odgovornost do timskega dela. Učitelj naj predlaga podjetniški izziv na aktualno temo, na podlagi katerega dijak išče informacije in ideje, jih vrednoti, raziskuje trg (izdela spletno anketo) in oblikuje rešitve za dani problem. Dijak za svojo idejo izdela prototip in idejo predstavi pred razredom. Učitelj naj z različnimi podvprašanji usmerja in spodbuja dijaka, da razmišlja izven okvira. Prav tako je priporočljivo, da učitelj dejavnost popestri z različnimi kratkimi miselnimi igrami.



ZAZNAVANJE IN REŠEVANJE PROBLEMOV



CILJI



Dijak:



O: proučuje socialne, gospodarske, okoljske in druge probleme v svojem lokalnem okolju;



(5.1.1.1)



O: raziskuje izvedljivost in smiselnost reševanja zaznanih problemov;



(5.2.2.1)



O: spoznava različne metode zbiranja informacij o zastavljenem problemu in uporabnikih;



(2.2.2.1)



O: proučuje informacije s področja izbranega problema in jih poveže s konkretnimi nalogami;



O: raziskuje in proučuje inovativne rešitve, ki bodo pomagale rešiti socialne, gospodarske, okoljske in druge probleme;



O: analizira sprejemljivost rešitve in možne ovire (vidiki uporabnosti, izvedljivosti, trajnosti, finančne vzdržnosti, družbene in okoljske odgovornosti).



113

9

4

:

9

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: .2

9

.

9

» 1

našteje socialne, gospodarske, okoljske in druge probleme v svojem lokalnem okolju;



» utemelji izvedljivost in smiselnost reševanja zaznanih problemov;



» našteje in uporabi različne metode zbiranja informacij o zastavljenem problemu in uporabnikih;



» predstavi informacije s področja izbranega problema in jih poveže s konkretnimi nalogami;



» našteje inovativne rešitve, ki bodo pomagale rešiti socialne, gospodarske, okoljske in druge probleme;



» presodi sprejemljivost rešitve in možne ovire (vidik uporabnosti, izvedljivosti, trajnosti, finančne

vzdržnosti, družbene in okoljske odgovornosti).



TERMINI



◦ problem ◦ rešitev ◦ analiza ◦ inovativnost



114

9

4

:

9

0

/

/



TIMSKO DELO /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: proučuje sprejemljivost rešitev z vidika uporabnika in družbe;



(3.3.5.3)



O: proučuje naloge organizirano in v sodelovanju s skupino, razvija odgovornost do timskega dela;



(5.2.2.2)



O: razvija zavedanje do timskega dela, vendar ohranja integriteto in zaupa v svoje sposobnosti.



(5.2.4.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» delo opravi v dogovorjenem roku;



» predstavi sprejemljivost rešitev z vidika uporabnika in družbe.



TERMINI



◦ tim ◦ odgovornost



115

9

4

:

9

0

/

/



PROTOTIPIRANJE /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava postopek prototipiranja za vizualizacijo idejne rešitve problema (izdelavo prototipa iz preprostejših materialov, izdelava stripa, 3D računalniško modeliranje, oblikovanje lesa in kovine z orodji).



(3.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» predstavi prototip idejne rešitve problema (izdelava prototipa iz preprostejših materialov, izdelava

stripa, 3D računalniško modeliranje, oblikovanje lesa in kovine s pomočjo orodja).



TERMINI



◦ prototip ◦ prototipiranje ◦ idejna rešitev



116

9

4

:

9

0

/

/



PREDSTAVITEV IDEJ /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: razvija ideje v skupini in posluša ter sprejema ideje drugih.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» predstavi ideje skupini in posluša ter sprejema ideje drugih.



TERMINI



◦ komunikacija ◦ kratka predstavitev (pič, angl. pitch)



117

9

4

:

9

0

/

/



SOCIALNO KMETOVANJE /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: spoznava področja in dejavnosti socialnega podjetništva;



(5.1.1.1)



O: proučuje pomen socialnega podjetništva v kmetijstvu;



(3.1.4.1)



O: razvija odgovornost do sodelovanja ljudi in prostovoljnega dela;



(2.4.2.1)



O: prepoznava podjetništvo kot možno karierno pot.



(5.3.5.3)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» razloži področja in dejavnosti socialnega podjetništva;



» razloži pomen socialnega podjetništva v kmetijstvu;



» pojasni pomen sodelovanja ljudi in prostovoljnega dela;



» prepozna podjetništvo kot možno karierno pot.



TERMINI



◦ socialno podjetništvo ◦ prostovoljstvo



118

9

4

:

9

0

/

/



NOVI IZZIVI V KMETIJSTVU /

5

2

0

2

.

9

.

9

IZBIRNO 1



OPIS TEME



Novi izzivi v kmetijstvu se ukvarjajo tudi z vprašanji, povezanimi z uvajanjem novih živil v prehrano ljudi in živali. Nova živila pomenijo nove vire živil in živil, proizvedenih z uporabo novih tehnologij in proizvodnih postopkov. Med nova živila uvrščamo živila, ki so sestavljena ali pridobljena iz živali ali njihovih delov, mikroorganizmov, gliv in alg.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Predlagamo raziskovalno in aktivno delo dijaka z uporabo pisnih in spletnih virov. Svetujemo delo v skupini, pri čemer dijaki kritično ovrednotijo najdene informacije ter na njihovi podlagi v debati razvijajo problemsko vprašanje. Priporočamo uporabo spletnih strani www.gov.si (podtema: nova živila) in www.nijz.si (podtema: varnost živil). Priporočljivo je, da dijaki proučijo Uredbo o novih živilih in novih živilskih sestavinah. Dijaki naj v okviru projektnega dela poiščejo ali sestavijo recept za jed, ki vsebuje vsaj eno novo živilo. Jed tudi pripravijo. Učitelj naj izdela kriterije za ocenjevanje projektnega dela.



NOVA ŽIVILA IN TRADICIONALNA ŽIVILA



CILJI



Dijak:



O: se seznani z definicijo tradicionalnih in novih živil;



(1.1.4.1)



O: proučuje kategorije novih živil;



O: prepoznava tradicionalna in nova živila ter živila iz tretjega sveta in jih primerja;



(2.2.3.1)



O: analizira vključevanja novih živil v prehrano.



(3.3.5.3)



119

9

4

:

9

0

/

/

STANDARDI ZNANJA /

5

2

0

Dijak: .2

9

.

9

» 1

pojasni definicijo novih živil;



» predstavi tradicionalna in nova živila;



» našteje in opiše kategorije novih živil:



» razlikuje tradicionalna in nova živila ter živila iz tretjega sveta in jih primerja;



» se kritično opredeli do vključevanja novih živil v prehrano;



» ob pomoči učitelja projektno predstavi pripravo novega živila.



TERMINI



◦ nova živila ◦ tradicionalna živila ◦ prehrana



120

9

4

:

9

0

/

/



VKLJUČEVANJE NOVIH ŽIVIL V PREHRANO /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: proučuje in analizira primere alternativne hrane (npr. insekti kot živilo, krma, vir beljakovin);



(4.1.2.1)



O: proučuje in analizira proizvodnjo in uporabo biopolisaharidov v prehrani;



(2.3.2.1)



O: proučuje in analizira uporabo stranskih in odpadkov živilskopredelovalne industrije v prehranske namene in vire bioaktivnih snovi;



O: spoznava pomen dostopnosti mikro- in makrohranil iz različnih živil ter načine za izboljševanje prehranske vrednosti živil;



(5.2.2.1)



O: proučuje načine za gojenje alg in mikrooganizmov z namenom vključevanja v živilske proizvode;



O: spoznava nove pristope pri shranjevanju in transportu živil.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» našteje in opiše primere alternativne hrane (npr. insekti kot živilo, krma, vir beljakovin, človeške

placente kot živilo);



» razloži nove pristope pri shranjevanju in transportiranju živil.



TERMINI



◦ alge v prehrani ◦ insekti kot živilo ◦ alternativna hrana



121

9

4

:

9

0

/

/



PROJEKTNO/RAZISKOVALNO /

5

2

0

2



DELO .

9

.

9

1



IZBIRNO



OPIS TEME



Tema je vezana predvsem na aktualno problematiko sodobnega kmetijstva.



Projektno delo: Dijaki si izberejo aktualno temo (lahko se navezuje na šolski, regionalni, nacionalni ali mednarodni projekt), skozi katero opravijo teoretični pregled in jo podkrepijo z izdelkom, storitvijo, anketo, preprosto raziskavo, promocijskim gradivom in to predstavijo širši skupnosti.



Raziskovalno delo: Dijaki si postavijo raziskovalno vprašanje, vezano na kmetijstvo, in opravijo raziskavo, rezultate pa predstavijo širši skupnosti.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO



Predlagamo delo v parih ali skupinah, in sicer usmerjanje v znanstvenoraziskovalno in projektno delo s povezovanjem z drugimi institucijami ali podjetji. Svetujemo iskanje informacij, pripravo raziskave, poskusa, vrednotenje rezultatov in predstavitev rezultatov. Za delo naj dijaki uporabljajo programska orodja Word, Excel, Canva ipd. Za predstavitev projektnega dela priporočamo pripravo izdelka (izdelek je odvisen od teme projektnega dela). Učitelj naj pripravi kriterije za raziskovalno in projektno delo.



PROJEKTNO/RAZISKOVALNO DELO



CILJI



Dijak:



O: identificira raziskovalni izziv;



O: načrtuje projektno/raziskovalno delo;



(1.3.4.2)



O: postavi projektni cilj oz. raziskovalno vprašanje;



O: pozna in uporablja načela projektnega/raziskovalnega dela.



(4.3.1.1)



122

9

4

:

9

0

/

/

O: / oblikuje ugotovitve in sklepe; 52



(4.4.3.1) 0

2

.

9

O: . na različne načine predstavi svoje delo. 91



(5.3.5.4)



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» z usmerjanjem učitelja/mentorja pripravi projektno nalogo v okviru šolskega, regionalnega,

nacionalnega, mednarodnega projekta;



» z usmerjanjem učitelja/mentorja opravi izbrana raziskovalna dela v raziskovalnih institucijah ali podjetjih;



» svoje projekt oz. raziskavo predstavi ostalim skupinam;



» poišče informacije, razbere pomembne informacije, analizira vir informacij.



123

9

4

:

9

0

/

/



AKTUALNI IZZIVI /

5

2

0

2

.

9

.

1

CILJI 9



Dijak:



O: razvija razumevanje, zavedanje in odgovornost do aktualne problematike v kmetijstvu;



(2.3.3.1 | 5.1.2.2)



O: ve, da ima znanstveno raziskovanje pomembno vlogo pri reševanju aktualnih izzivov.



STANDARDI ZNANJA



Dijak:



» kritično ovrednoti identificirani predlog z dosedanjimi izsledki raziskav;



» svoja dognanja predstavi interesnim skupinam na različne načine in z uporabo informacijsko-

komunikacijske tehnologije.



124

9

4

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

9

.

1



PRILOGE 9



125