Slovenec
.	»v;
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
28 ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLISOIS,^H. JUNIJA 1911.	LETNIK XX
Bil	_
ken
p\t
im ag>
isel )vat det
10
iti
int

JOLIET, ILL,, VES V ZASTAVAH.
V pozdrav veteranom državljanske vojne na njihovem letnem 45. sestanku.
velikanska parada in dr.
Tudi slovenski okraji počastili junake nove domovine.
Joliet je pozdravljal te dni v svoji sredi veterane ali stare vojščake, ki so se pred petdesetimi leti borili, da rešijo edinost domovine; častil je illi-!'oiške člane takozvane "Grand Army i the Republic", ki so se letos zbrali prvikrat v tem mestu na svojem 45. letnem sestanku, da obude v medsebojnem razgovoru stare spomine na slavne čine ter se v njih vsaj za nekaj uric pomlade in poživijo.
Tri dni je trajalo zborovanje starih vojščakov: v torek> sredo- in četrtek. Ze v nedeljo so začeli prihajati v Joliet. Mesto je bilo okrašeno, kakor še nikdar poprej ne. Vse ceste in ulice so bile od hiše do hiše prepletene z dekoracijami. Zvezdnate ter rde-če-belo-modre zastave so plapolale
POMORŠČAKI
ZASTRAJKALI,
Mednarodna unija pomorščakov pro glasila štrajk v angleških in drugih lukah.
prekomorski promet trpi
Pa pravijo, da štrajk ne bo trajal več nego nekaj dni.
vsepovsod. Še nikdar v zgodovini tega mesta ni bilo videti toliko zastav, praporov in druzega okrasja nele po seh javnih, marveč tudi po zasebnih pslopjih.
,Med okraje, ki so se najbolj odlikovali glede dekpriranja svojih hiš, spada II. warda, naš slovenski okraj na severnem koncu glavne ceste jolietske zvane Chicago street. Ni šla sicer parada po tej wardi, ampak vseeno so naši ljudje počastili slavne ameriške veterane s tem, da so povodom njihovega sestanka divno okrasili svoje hiše in posebno javne stavbe, ^cakor iff Prodajalnice in dr. V tem oziru nista zaostajala dom K. S. K. J. in tiskarna Am. SI.
Velika parada veteranov je bila v sredo. Kaj tacega je treba videti, opi-H	J,e da na Uraiko Samo tuli'.-.i
Povemo: To je bila največja in naj-ganljivejša parada, ki jo je kdaj videl Joliet. Do 4,000 starih vojščakov izza državljanske vojne (1861-65) je bi-£ v izprevodu. Prišli so od vseh ve-P>v države Illinois, in tudi iz sosednih držav, da se zopet enkrat snidejo s Svojimi starimi tovariši, preden od-jttarširajo drug za drugim v kraj, odkoder ni povratka'. Navzoči so bili razni generali in doli do prostaka, am-Pak vsi bratje v ljubezni do skupne oil om°vine. Parada se je vršila po Slavnih ulicah notranjega mesta. Tudi veterani i? špansko-ameriške vojne so se udeležili veličastne demonstracije. in tudi m|adež javnih šol, ki je v iz-Prevodu prepevala domoljubne pesmi. Ua so mnogotere godbe navduševale P;iradarje in da je bilo na tisoče in tisoče — pravijo, da- do 40,000 — gle-davcev zbranih, nam ni treba posebej omenjati.
Skratka: bila je parada, kakršne •nenda ne bo več videl Joliet.
do 1700 priseljencev, in na dostojno okolico navajeni priseljenci se niso u-pali zaradi mrčesa iskati v spodnjih spalnicah pokoja in so rajši ležali na odejah na tleh. Potemtakem ni čuda, da si je stari gospod nakopal pljučnico, ki se je končala s smrtjo. Družina je bila pridržana več tednov, dokler ni končno bila ura rešitve.
Štrajki.
Grand Rapids, Mich., 12. jun. — Ka-cih 200 zaposlencev Pere Marquette-železnice je zaštrajkalo v dosego zvišanja plač. Železniška družba je izjavila, da se hoče z raznimi unijami posebej pogajati.
Glens Falls, N. Y„ 12. jun. — 300 delavcev v tovarni "Tjconderoga Pulp and Paper"-kpmpanije jesostavilo delo, da isti* fit j o fcvedfeo i.^cmurnega delavnika. Trdijo, da morajo sedaj od 11 do 13 ur delati.
kvf
vl
:a, lik k* to.
Pogajanje.
Philadelphia, 12. jun. — Poskus poslovodstva tukajšnje Baldwinove lo-komotivarnice, v kateri je zadnji teden izbruhnil štrajk, spet začeti z delom v vseh oddelkih, se je posrečil samo deloma. Približno 2000 od skupnega števila 12,000 mož se'j^ zglasilo k delu. Voditelji štrajkujočih unijcev izražajo upanje, da se poravnava sklene vkratkem. Pogajanje se prične z dobro voljo na obeh straneh.
Policist v stiski.
Omaha, Nebr., 11. jun. — Harry L. Woolridge, tukajšnji policist, je ho-necega starca prijeti, nakar se je ešal ogibar Henry Metz, ker Wool r'dge ni imel na sebi uniforme in zato
ni bil spoznqn kot policist. Med pre-P'rom je Woolridge ustrelil Metza, "akar se je zbrala kacih 1000 glav kroječa množica in je hotela Wool-"■'dga linčati. Samo pravočasni do-oddelka policije je zabranila izvršitev namere.
t
Protipovelje.
y.a'veston, Texas, 13. jun. — V tu-vojaški glavni stan je dospelo t , ^ashingtona povelje, ki preklicuj Kojsnje odpoklicanje ameriških čet °d tukaj.
Nedotakljiva hranila.
ženkr°n' 13' iun- — Hranila, vlo j, a V poštnih hranilnicah Združenih ni se ne morejo zapleniti v nobe-
3™rzavi. Tako pravi poštni nadzor-^.eorge Pate, ki se je pravkar vr-tona n^dzornfBa Potovanja iz Barber-Pošt' kjer Je nadziral tamošnjo čat" llraniIn,c0- Popolnoma mold's 86 m°ra.
o hranilcih in vsak po-pj® s.odišč je brezuspešen, da bi se 6e '3' prisilili> predložiti svoje knji-nje ta	položeni ozir. hra-
Bhn" den.ar ie Proti ziaplembi ali dru-kov SOcinim postopanjem v prid upni-
zavaroven.
Zveza godbenikov.
ibo!ont,a' Ga- !1- iun- - TukaJ >e ti0n Val Convent American Federa-Se . of Musicians. Na tem konventu *Veto Sprožila ra'sel, da se ustanovi ,nij vna unija godbenikov. Angleška Wv 8odbcilikov je bila zastopana na TVent« po Joseph B. Williamsu, ki fevror)"^ J-0'.d.a se sklene zveza med Inka,^ 'P1' "n amerikanskimi orga-zaciJami godbenikov.
Odobren štrajk.
Philadelphia, Pa., 11. jun. — "Central Labor Union" je odobrila štrajk delavcev v tovarni "Baldwin Locomotive Works" in obljubila štrajkar-jem svojo podporo.
Lokomotivostavbna unija je izdala izjavo, da je štrajk povzročila družba s tem, da je delavce "začasno odpu ščala", ker so se pridružili uniji. S to izjavo je bil zajedno objavljen imenik mož, ki so bili odslovljeni, čeprav so služili družbi mnogo let, ne da bi bili kdaj "odložili".
Bati se je, da tudi uslužbenci tukajšnje cestnoželezniške družbe ostavijo delo, in sicer neposredno vsled štrajka v lokomotivarnici. Železničarji namreč trde, da imajo isti kapitalisti, ki nadzorujejo lokomotivarno, tudi v ce-stnoželezniški družbi prvo besedo in da njihovo ravnanje z baldwinskiini delavci jasno kaže, česa imajo pričakovati železničarji, ki pripadajo uniji.
Antwerpen, Belgija, 13. jun.—Unija pomorščakov je proglasila štrajk. Via čivci premoga in kurjači Red Star-parnika "Finland", ki ima odpluti prihodnjo soboto v New York, se torej niso hoteli obvezati za vožnjo. Nemški pomorščaki, ki so se dali najeti Kf>pa*-nik Marquette, niso hoteli iti na krov. Belgijskemu parniku "Tigris" se je posrečilo, zapustiti luko s polnim mo štvom.
Southampton, 13. jun. — Štrajkujoči premogonosci so odklonili po delo-davcih ponujeno poravnavo in zahtevajo takojšnjo doplačo. Parnik "St. Paul" American-linije, ki bi imel odpluti v soboto, bo morda do jutri gotov za odhod. Parnik "Olympic White Star-linije, ki misli odpluti jutri, si naklada premog s pomočjo od-zunaj uvedenih delavcev.
London, 14. jun. — Štrajk pomorščakov in kurjačev se je uradno pričel
v	Liverpoolu in drugih luk^h Velike Britanije in evropske suhe zemlje. Pr
vi	veliki parniki, ki trpe vsled tega, so ladje prekomorskih črt. Moštvi parnikov "Teutonic" in "Empress of Ireland", ki sta močni 350, ozir. 300 glav, nista hoteli podpisati papirjev. Parnik "Olympic" je pa vendar od-plul, čeprav so hoteli štrajkarski vodi telji njegovo odvožnjo preprečiti.
Tukajšnja mednarodna unija pomorščakov je izdala proglas, v katerem je rečeno, da bo izdano znamenje za mednarodni štrajk v celi Veliki Britaniji, Franciji, Belgiji, Holandiji in Skaiidijiavijj...cb 7. uri Zve "Berlin, 1C jun. — V na^ifelfiftaW ni nič občutiti štrajka pomorščakov, ki je proglašen v britanskih in drugih inozemskih lukah.
Rotterdam, 14. jun. — Kitajski pomorščaki so pripravljeni, vstopiti kot stavkokazi, ako bi holandski poštni parniki imeli težave. Doslej pa ni še nobena ladja občutila posledic pogla-šenega štrajka.
Za vladno nadzorstvo.
Washington, 10. jun. — Sodnik E H. Gary, predsednik izvrševalnega odbora United States Stcel-korpora-cije, je izjavil zborničnemu Stanley-evemu preiskovalnemu okboru, da smatra za zelo važno, da se ljudstvo zaščiti proti velikim nakopičkom ka pitala. "Mislim, da moramo priti do prisiljenega javnega in vladnega nadzorstva," je rekel. "Vem, da je to zelo skrajen nazor in da so mu železnice ugovarjale tlolgo časa. Toda brez ozira na stališče onih, ki gromadijo kapitalc, mislim, da je to potrebna stvar, in zdi se mi, da ko/poracije nimajo pravice, prezirati ta javna vprašanja in te javne koristi."
Štiri dekleta utonila.
Appleton, Wis., 11. jun. — štiri dekleta so utonila in pat drugih oseb se je komaj rešilo, ko sc je tu blizu v jezercu Lake Butte čoln prevrnil. Žrtve so bile na pikniku yečje družbe.
Carrie Nation umrla.
Leavenworth, Kans., 9. jun. — Carrie Nation, ki je s svojo sekiro nastopala proti "vragu rumu" tako, da je krčmarjem razbijala salunske naprave, je tu umrla. Bolehala je že dalje časa.
Ne smejo štrajkati.
Boston, Mass., 13. jun. — William Frazier, tajnik mednarodne unije pomorščakov ameriških je izjavil, da se britanski pomorščaki, ki se nahajajo s svojimi' ladjami v ameriških lukah ali vodah, ne smejo pridružiti medna rodnemu štrajku, ki se ima pričeti na Angleškem, ker bi se sicer pregrešili proti zakonom o priseljevanju kakor tudi proti pogojem, pod katerimi so bili najeti. Če hočejo na vsak način štrajkati, potem morajo počakati, do-kjer bodo njihove ladje spet v domačih lukah.
Odškodnina za ženina.
New York, 11. jun. — Annie Gold je morala na parniku "Pretoria" odpotovati nazaj v domovino, dasi je bila že deset let v Ameriki. Oblasti v Portlandu so jo bile aretovale, ker je imela zabavišče za moške in naselni-ška oblast jo je deportirala. Pred odhodom je ponujala desettisoč dolarjev onemu amerikanskemu državljanu, ki bi jo poročil, na kar bi seveda smela ostati v Ameriki. Gotovo bi se kak lakomnež našel, ki bi jej bil Storil u-slugo, da bi postal njen mož, ali o-blasti so strogo pazile na njo, da ni mogla svojega načrta uresničiti in so jo hitro deponirale. Deportiranka je imela pri sebi 55,000 dolarjev v gotovini m 5.0,000 dolarjev v dragocenostih.
Lepo darilo.
Chicago, 111/ 11. jun. — Znani človekoljub dr. Paniel K. Pearson je ob svojem 91. Rojstnem dnevu daroval 300,000 dolarjev v misijonske in vzgo-jevalne namene. — Mož je že poprej daroval nad pet milijonov v dobrodelne namene in se hoče zdaj umakniti iz javnega življenja. V svoji skromno sti jbo potreboval le malo za svoje življenje, največji del svojih letnih dohodkov pa bo porazdelil med razne dobrodelne zavode.
Viharji.
York, 12. juh. — Pet oseb mrtvili; pet pogrešanih ii\ lastninske ško d<&zapribližno $1,000,000: to je posle dica viharja,'ki je besnel dva dni pr^sta'nki v New Yorku in po okolici Obvilni je pa dobro došel za vodo shrambe, ki je v njrli že zmanjkovalo vofle.
V Paterspnu, N. J., je vihar odnesel strehe mnogih svilarnic, izkoreninjal drevesa in'poplavljal kleti.
Wilkcsb^rre, Pa., 12. jun. — Smrt in pogubo je zapuščal najhujši vihar, ki je izza več ,let obiskal to dolino. Strela je udarila v kuhinjo John Glowahove hiše v Miners Millsu, nedaleč od tu in je usmrtila Sletnega Andreja Gla wah. Dva druga- otroka sta bila smrtno ožgana; in llletnega James Ben-sona je strela ubila, ko je sedel v je dilnici:
Philadelphia, Pa., 12. jun. — Tri osebe mrtve, več smrtno ranjenih in na tlsoCe dolarjev lastninske škode je PosU'dek nevihte, ki je nocoj divjala čez Philadelphijo in okolico.
Newport News, Pa., 12. jun. — Pro ti večeru je besnela nevihta čez dole nji del virginskega polotoka ter dona šala sinrt in pogubo. Najmanj 15 oseb jc storilo smrt vsled viharja, Mnogo brodov se je potopilo ob bre-žini.	_
Pričetek preiskave proti Lorimerju.
Washington, 13. jun. — Z zaslišava-njem prič v najnovejši preiskavi proti Lorimerju se prične dne 22. junija. Prve priče so bile pozvane že za prihodnji ponedeljek, ampak senator Lo-rirner je predlagal pri odboru odgodi-tev pričcika, ker sedaj ni na razpolago njegov odvetnik pri preiskavi, El-dridge Honecy iz Chicage. Preiskovalni odbor je sklenil, namestiti dva pravd;lika. Eno mesto je bilo ponu jeno (bivšemu chicaškemu državnemu pravilniku Johnu J. Healv, ki je zastopal državo Illinois v preiskovalni zadevi I|ilm-Lorimer.
M
astro najden.
■■ jun. — Cipriano i a fill/»'VigftUnT'frivsT pr§(K«?nik' Venezuele, čegar povratek v domovino izkušajo ameriška in vlade več ino zemskih držav preprečiti, je bil najden na krovu parnika "Consul Grostuck". Ameriški konzul Torres v Port au Princu je brzojavil državnemu uradu tozadevno poročilo. Ameriški poslanik v Haiti, Furniss, poroča, da je pre mikanje omenjenega parnika, ki nosi nemški prapor, zelo sumljivo. Razun častnikov in mornarjev ne sme nihče na krov in celo haitiškemu konzulu je bil prepovedan vstop na ladjo, ki je bila poprej italijanska topničrtrka Umbria". Kdo lastuje ladjo, ni znano. Državni urad naznarfja, da ni dvoma ° tem, da Castro spet poskuša motiti mir v Venezueli, ter izraža up da ga ameriška in evropske velevlasti uženejo pri tem v kozji rog.
Dolgotrajen požar pogašen.
Te din se je posrečilo pogasiti po žar, ki je trajal 52 ^et, in to od meseca februarja 1859. Požar je ves čas uničeval osromni premogovnik, ki leži v Summit Hillu v Pensylvaniji. Računa se, da je požar uničil v 52 letih za 125 irulijonov dolarjev premoga, a kljub temu je uničen samo en del velikanske ninožine premoga v omenjenem rudniku. Osnovala se je namreč pred časom delniška družba z namenom, da zaduši požar in izčrpa premogovnik. Zgradili so v premogovniku, dolg glinast zid, da so preprečili nadaljno širjenje požara. Pri zgradbi zidu so morali izvrtati več novih rovov. Delavci so silno trpeli vsled vro cine. Menjavali so se vsake pol ure in niso delali več kot štiri ure na dan.
Francija ogorčena.
Pariz, 11. jun. — Vihar, ki ga je povzročilo vojno postopanje Španije v Maroku, besni neizpremenjeno dalje. Francoskp časopisje obsoja enoglasno zadržanje Španije in nacionališki časopisi rišejo celo nemško strašilo^ na Steno. "Patrie" izjavlja, da Nemčija, stoječa za Španijo, "podpihuje požar". Najnovejše brzojavke iz Maroka poročajo, da Španija vkljub protestom francoskim in maročanskim nadalje zasleduje svoj načrt. Alcazar so Spanci že zasedli in Tetuan bodo kmalu.
Mož je nekaj vreden.
Newark, N. J., 11. jun. —■ Mrs. Margaret Benz je t0^iia Central Railroad of New Jersey na 25,000 dolarjev odškodnine, ker je njen mož na železnici ponesrečil. Sodišče jej je prisodilo 6000 dolarjev odškodnine. Žena ima 11 otrok. Njen mož je delal v livarni in je ponesrečil med vožnjo domov. Vlak je bil tako poln, da ni mogel v voz in tako je stal na stopnicah voza. Pri nagli vožnji je o-mahnil in zadel z glavo v steber na mostu. Bil je takoj mrtev.
AVSTRIJA
SVARI TURČIJO.
Albanski upor napravlja evropskim državnikom precejšno preglavico.
črnogorci baje ogorčeni.
Cesar Franc Jožef blagohotno sprejel bolgarskega carja.
Dunaj, 13. jun. — Skupni minister vnanjih zadev grof Aehrenthal se je posvetoval s turškim poslanikom Mu-stafo Rešidom pašo o turško-alban-skem položaju z ozirom na nedavni članek dunajskega "Fremden-Blatta", poluradnega glasila avstrijske vlade, v katerem se priporoča Turčiji, naj prične z Albanci drugače ravnati, kajti z orožjem jih ne bo pomirila. Grof Aehrenthal je izjavil zastopniku turške vlade, da je dotični članek smatrati samo kot prijateljski svet Avstro-Ogrske. Vsako drugo umevanje da je krivo. "Fremden-Blatt" je bil v onem slučaju tudi opomnil, da je turška vlada podporo odstrani Albancev pri ustanovitvi ustavnega vladanja poplačala z nehvaležnostjo. Povzdig gospodarskega blagostanja da je najboljše sredstvo, prikovati Albance na osmansko državo. Sicer utegne nastati iz albanskega upora kočljivo med narodno vprašanje, tembolj ker je Rusija že resno zagrozila Turčiji.
Dunaj, 13. jun. — Nove državno-zborske volitve se vrše, dočim bodo ožje volitve teden pozneje. Volilni boji so bili polni zastarelih nerednosti. Najboljši poznatelji razmer pravijo, da se posestno stanje raznih strank v splošnem mnogo ne premakne.
V reki Adiži pri Tridentu na Tirolskem so pri vojaških vajah utonili trije pionirji.
Budimpešta, 13. jun. — Dva doslej neznana zločinca sta v Tjesvaru izvršila roparski umor in uplenila dragocenosti za več tičoč kron. Prijia sta u!jcaJ v **5#fmco'"Ku^trgr. wingerja in se mu predstavila kot policista, ki imata po službenem nalogu preiskati zastavljalnico. Zločinca sta potem Loevvingerja umorila in z u-plenjenimi dragocenostmi utekla.
Strašen požar je obiskal vas Also-stepano. 50 hiš je bilo upepeljenih in zgorelo je več otrok.
ZA SLOVENSKO ČAST GRE!
Jolietčani, pridite v nedeljo popoldne na shod v Jednotini dvorani!
Cesar sprejel bolgarskega carja.
Dunaj, 9. jun. — Cesar Franc Jožef je v gradu Schoenbrunn sprejel bolgarskega kralja Ferdinanda ^n več drugih odličnih osebnosti. Pozdrav s kraljem Ferdinandom je bil zelo prisrčen. Topli sprejem bolgarskega kra-darja se smatra z ozirom na iznova prav kritični položaj na Balkanu za značilen.
Oporoka Ivana Ortha.
Dunaj, 9. jun. — Vsebina oporoke Ivana Ortha, prešlega in mrtvim proglašenega nadvojvode Ivana Salvator-ja, je sedaj objavljena, ko je pred nekaj dnevi cesar Franc Jožef, kakor že naznanjeno, razpečatil listino in njene določbe naznanil nadvojvodam. Oporoka obsega zadnja naročila, napisana v letih 1878. in 1890. Zapuščina v znesku Zl/2 milijona kron se ima enakomerno razdeliti med sorodnike zapustnikove. *'
Četrtega julija bo letos v Jolietu velikanska parada v proslavo petdesetletnice začetka državljanske vojne, ki je najslavnejša v svetovni zgodovini.
V paradi bodo zastopane vse narodnosti, kar jih je v Jolietu. Razun vseh drugorodcev bodo častno zastopani bratje Hrvati, Poljaki in Slovaki. Vsi so se drage volje odzvali tozadevnemu županovemu vabilu. In Slovenci?!
Tudi mi smo vabljeni, da se udeležimo parade in pokažemo drugorodcem, da bivajo na svetu in v Jqlietu tudi Slovenci. Vabljeni smo — ali-tiaj vabilo zavržemo? Ne, nikaSEor ne, ker bi to bilji za nas sramota! "Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti."
Tudi mi Slovenci moramo na dan in plan, če smo kaj vredni. Tudi mi motamo biti zastopani v paradi letošnjega Četrtega julija. Zastopani kako? O tem bo razgovor na shodu v nedeljo popoludne ob dveh v Jednotini dvorani.
Komur je res mar slovenske časti in kdor zares ljubi svojo novo domovino, ki bo obhajala dne 4. julija svoj največji narodni praznik: tisti gotovo pride na shod v Jednotini dvorani v nedeljo popoludne ob dveh.
Jolietski Slovenci, pokažite se! Vsi na dan — v nedeljo popoludne! Posebno vsi društveni uradniki gotovo pridite!
Madero predsednik Mehike?
Mesto Mexico, 10. jun. — "Če bom jaz izvoljen za predsednika, bode se-nor de la Barra minister vnanjih zadev in general Reyes vojni minister v moji vladi."
Tako je odgovoril Francisco J_ Madero ml. na tozadevno vprašanje ne-cega zastopnika Associated; Pres^-e, ki se je oglasil v uradrm slan.h :tij, pff isednik'ivc i: kjer so se tthaiaM
•'I JJ1 "CCfil' P-'ve-
ztieje je sledil tozadeven "uraden razglas.
Maderova izjava, da bo de la Barra' minister vnanjih zadev in general Reyes vojni minister, ako bo on (Madero) izvoljen za predsednika, o čemer je komaj dvomiti, se smatra za dokaz, da bo nova vlada sestajala iz zastopnikov vseh življev, in da ima torej upanje, imeti pred seboj mirno plovno vodo.
Ogromna žetev.
Nemiri na Kitajskem.
Loftlon, 10. jun. — Revolucionarni nemiri na Južnem, Kitajskem so se razširili tudi na okraja Huančoj in Fu-šav. V Fušavi so se polastili revolucionarji vladnih palač in arsenalov. Velevlasti zbirajo ob južnokitajskem morskem obrežju vojne ladje. V provincah Čavša in Huan so se pričeli vojaški nemiri. Revolucionarji zahtevajo, naj dinastija odstopi in da naj evropske države vrnejo Kitajski zemljo, ki jim jo je odstopila Kitajska. Mandarin Pun-Hen se je v Mandžuriji izjavil proti vojski z Rusijo, češ, da bi uničila Kitajsko. Revolucionarji so zato mandarina usmrtili.
Na Portugalskem vre.
London, 11. jun, — "ftlprningpost" poroča o položaju na Pd-tugalskem: Volitve niso pojasnile položaja, ki je zelo resen. Po vseh večjih mestih zapirajo veliko ljudi. Na Portugalskem se pripravlja protirevolucija, če to tudi vlada taji. Središče protirepubli-čanske zarote se nahaja v Oportu. V severnih portugalskih .pokrajinah je prebivalstvo razburjeno. Veliko bogatih Portugalcev je zapustilo Lizbono. V Carmintu so zaprli 300 monar-histov. V severni Portugalski vlada pravo vojno stanje, a podrobnosti niso znane, ker je vlada zaprla vse brzojavne zveze^__
Japonci ogorčeni.
London, 12. jun. ■— "Daily Graphic" poroča iz Turčije, da je mirovna pogodba med Združenimi Državami in Angleško vzbudila na Japonskem močno razburjenje, ker se je sklenila samo zato, da bi imele Združene države in Anglija prosto roko za svoje načrte na Skrajnem Vzhodu. Japonska je že pospešila oboroževanje svoje mornarice.
Solnce pripeka.
Chicago, 111., 10. jun. — Najtoplejši junijski dan v zgodovini tukajšnjega vremenskega urada je bil zaznamovati včeraj. Ob štirih popoldne je kazal toplomer 98 in pol stopinje. Take vročine v tej letni dobi niso doživeli najstarejši Chicažani.
Washington, 8. jun. — Iz pravkar objavljenega junijskega poročila poljedelskega ministrstva o stanju setve je razvidno, da bo, ako se ne primeri kaj izrednega, letošnja pšenična žetev največja v zgodovini te dežele. Po cenitvi poljedelskega urada se bo pridelalo nič manj nego 764,291,857 buš-ljev pšenice. To je 68,848,857 bušljev več nego-lani. Cenitev ozimne pšenice znaša 480,000,000 bušljev, jare pšenice 284,000,000 bušljev. S pšenico nasejana zemeljska površina je večja_ nego lani, in iz tega, kakor tudi iz ugodnejšega setvenega stanja dne 1. junija je sklepati, da bo letina na skupnem znesku kakor tudi na odstotnem postavku na aker večja nego lani.
Koristni šolski učenci.
V New Yorku se bori proti nesnagj po hišah in ulicah na tisoče šolskih učencev. Polkovnik Waring, new-yorški cestni nadzornik, je namreč svoječasno organiziral šolsko mladež, da snaži ceste in ulice. Waring je bil namreč mnenja, da so mladi ljudje bolj sposobni paziti na snažnost kot stari, ki vsled svojih starih nava4 smradu ne čutijo. Waringova ideja je prodrla in danes ima New York nad 40 bataljonov šolske mladine za sna-ženje ulic. Skupaj imajo te čete nad 25,000 članov obojega spola. Vsaka šola ima svoje društvo, ki si voli iz svoje srede odbornike, ki delo vodijo in nadzorujejo. Mladini se prirejajo tudi predavanja o čistosti in lepoti mesta ter se jim ob takih prilikah kažejo slike, ki jim predočujejo potrebo čistosti. Vsak član društva za vzdrževanje snažnosti ima legitimacijo od mestne uprave ter je dolžan, da sprejema in izvršuje nasvete, ki mu jih ta daje.
Zrakoplovec se ponesrečil.
Dunaj, 11. jun. — V Dunajskem Novem mestu se je primeril prvi smrtni slučaj vsled zrakoplovnih poskusov. Aviatik Vincenc Wiesenbach, ki je preizkušal monoplan svoje lastne iznajdbe, je strmoglavil iz višine 50 čevljev in bil takoj mrtev.
— Katoliški list je prepotreben'za vsak dom. Naročajte in priporočajte "A. S.", ki je edini slov. katoliški list v Ameriki Le ?1 na celo leto.
Amerikanski
Žaloigra z Ellis Islanda.
New York, U.. jun, — Iz ll.iona, N. Y., je dospela vest, da je tamkaj umrl Štefan Kubik iz Košic, Ogrsko, vsled prehlada, ki si ga je nakopal med svojim bivanjem na Ellis Islandu.
Slučaj Štefana Kubika je značilen za razmere na Ellis Islandu.' 63 let stari mož je prišel s svojo soprogo in dvema odraslima otrokoma začetkom decembra s parnikom "President Grant". Kubik je imel tu šest odraslih otrok, med njimi štiri omožene hčere, od katerih stanujeta dve v mestu Little Falls, N. Y. Družina je bila izključena zaradi ostarelosti roditeljev, kakor se je glasilo zdravniško izpričevalo. Zetom se je posrečilo,. opozoriti na slučaj podpredsednika James S. Shermana, in na temelju brzojavke podpredsednikove je bilo družini dovoljeno drugo zaslišanje, ampak od-gonska razsodba je bila potrjena. Potem je bila podana pritožba proti od-gonski razsodbi in družina končno pri puščena posredovanjem podpredsed-nikovim v Washingtonu.
Zeti pokojnikovi so ugledni meščani v Ilionu, N. Y., in Little Fallsu, N. Y., ki bivajo že mnogo let v Združenih Državah in so državljani. Za časa, ko je bila družina pridržana na Ellis Islandu, so vladale tamkaj strašne razmere, kajti prenočevalo je tam v pomanjkljivih spalnih nrostonh 1600
CEDAR RAPIDS IOWA
NAZNANILO!
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
Slavnemu občinstvu s tem naznanjamo, da smo na
-MNOGOSTRANSKO ŽELJO OTVORILI_
v katerem se vse uloge obrestujejo
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklak $400,000.00.
ROBT. T. KELLY. Pred.
CHAS. G. PEARCE, Icaiir.
progo Ivanko nas zapusti za vedno in odpotuje v staro domovino. Težko bo slovo, če njima ne, vsaj nam!... Kdo ne pozna g. Ogulina? Osemnajst let je bival v Ameriki, dvanajst let se je bavil s trgovino v Jolietu in sedem let je bil član največje naše grocerij-ske tvrdke Ogulin & Sitar. Od ranega jutra do pozne noči vsak dan neumoren delavec, je imel v trgovini seveda uspeh, pa o tem ne govorimo. Na srce nam je prirastel kot izboren družabnik in iskren prijatelj ter vrl narodnjak, kakor jih je še vedno premalo med nami. Na žalost nam ne-tlostaje prostora, da bi na tem mestu vdaj malce primerno orisali vse njegove mnogoštevilne zasluge za razvoj naše vsestransko napredne naselbine. Samo to pravimo: Prijatelj Janko zapušča med svojimi številnimi prijatelji v Jolietu trajen spomin! In njegova gospa soproga? Je bila v vsakem oziru ena najboljših med našim žen-stvom. X'a cerkvenih in posvetnih prireditvah je bila med sotrudnicami vedno v prvi vrsti! In zdaj jeniljeta slovo... V petek zjutraj se odpeljeta v Newark,. N. J., kjer ostaneta mesec dni pri starših gospe Ogulinove (231 Bruce st.). Potem odjadrata s par-nikom preko Gibraltara v Trst in dalje preko Ljubljane v Semič na Dolenjskem, kjer ju že' koipaj pričakujejo dobri starši g. JankotOvi. Prav sfečno pot in dal Bog — na svidenje!
—	G. Josip Sitar in ga. soproga sta priredila g. Jankotu in gej. Ivanki Ogulin v slovo zadnji obed zadnjo nedeljo v svojem lepem doijiu na Hickory st. Povabljeni so bili uslužbenci dosedanje tvrdke Ogulin & Sitar ter nekateri drugi njuni prijatelji. Ga. Sitarjeva (roj. Predovič) je presenečala goste z izborilo kuhinjo in postrežbo.
—Ga. Ivanka Ogulin izreka tem potom slovenskim borštnaricam dvora sv. Ane najiskrenejšo zahvalo za prekrasno darilo povodom njenega odhoda.
—	V naši tiskarni smo predkratkim izdelali par tisoč izvodov knjižic: 'The 1911 Premium List Eight Annual Fair of the Plainheld (111.) Township Fair Association", ki se bo obdržaval v Electric Parku drugi teden v septembru. Knjižice obsegajo nad 100 strani. -
—	Srečen človek bo, pravijo, ki pride na svet na nedeljo. Zato je g. Frank Vreček, eden najmarnejših naših cerkvenih pevcev, "po gorenjšče" vesel, ker ga je njegova ženka Johana obdarila s čvrsto prvorojenko zadnjo nedeljo. (207 Bridge st.)
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Botažič Ambrož, Dut-ka Mike, Gondoc Andrej, Gašperč Mihael, Gregorčič Ino, Kraker John S., Lavrenčič Franjo, Nanršič (?) Josip, Puc John, Rodič Frank.
"Severov Želodčni Grenčec mi je povrnil slast in očvrstil zdravje," nam je pisal g. Frank Teropsič, Forth Smith, Ark. "Priporočam ga vsakomur, ki trpi na želodčnih nerednostih."
Krepi slaboten želodec
in koristi, ako boste pred jedjo,iižili popitek leka
Nareja zdravo slast
Podpira prebavo
-.-■STOMACH«
BITTERS
Prepreča zapeko
Povrača izgubljeno moč
okrevancem
Cena steklenici $1,00,
Da je nebo prepozno?
Obistne neprilike utegnejo ostati dolgo časa neopažene za bolnika, dokler se ne razvijejo resne stopnje. Da o-hranite obisti zdrave, uživajte
Severova Zdravila za obisti in jetra
To je pravo zdravilo za bol v hrbtu, jetrno obolenje in slabotne obisti. Ne-rednosti v vodnih izločilih se odpravijo po delovanju tega leka.
Dvojni steklenici 50c in $1.
Ali ste nervozni?
Hitro razdraženi? Razburjeni? Ali vas malenkosti strašijo? Ali hodite počivat in vstajate utrujeni? Nič vam tako zelo ne pomore, nego
Severov Nervoton
Izkoreninja nepriliko, teši razdražene živce, krepi živčni ustroj in zagotavlja pokojno, telo poživljajoče spanje.
Cena $1.00.
Vedno kupujte samo Severovih Zdravil. Lekarniki in trgovci z leki jih imajo na prodaj. Ne vzemite nikdar drugih zdravil. Če ste v dvomu glede svoje bolezni, pišite na naš zdravniški oddelek.
Joliet, 111., 14. jun. — V najlepšem spominu ostane zadnja nedelja presrečnim dečkom in deklicam iz najvišjih razredov naše župnijske šole sv. Jožefa, ki so pri osmi sv. maši prvikrat pristopili k mizi Gospodovi. Ob miloglasnem pritrkavanju na zvonovi so od vseh strani hiteli ponosni starši in drugi verniki v prostrano hišo božjo, ki se je brž napolnila do zadnjega sedeža in kotička. In potem so prišli pod vodstvom č. g. župnika in čč. šolskih sester iz šole v cerkev v slovesnem izprevodu prvoobhajanci in obha-janke, prvih 33 a drugih 26; dečki v črnih opravah in deklice v snežnobe-lih oblekah z venci na glavah, a vsi s svečami v rokah. Krasen je bil pogled na ta izprevod nadepolne mladeži cvetočih lic in nedolžnih src! G. župnik, Rev. A. M. KraschowitS, je imel < povodom prvega sv. obhajila prav lepo in ganljivo pridigo, da se je marsikatera mati razsolzila.. . Seveda so i cerkveni slovesnosti sledile slavnostne i pojedine po presrečnih hišah s prvo- < obhajanci, in vsepovsod "po hribu in j dolu" je vladalo prayo domače veselje i ves božji dan. In seveda so imeli tu- 1 di razni fotografi mnogo opraviti, kaj- 1 ti spominsko sliko na tak dan si vsakdo rad omisli in ohrani.	i
—	G. John (Jim) Horvat, dobro •znani gostilničar pod h. št. 80S N. Chicago st. in delničar tvrdke "Slovenian Liquor Co.", žaluje nad prera-nim grobom svoje nad vse ljubljene soproge, gospe Ane Horvat, rojene Stefanec v Obrhu, dragatuške fare na Dolenjskem, ki je, večkrat previdena s poslednjim sv. zakramentom, mirno zaspala v Gospodu v svojem stanovanju, 710 N. Chicago st., zadnjo soboto popoludne ob poltreh, v starosti 35 let. Poročena v starem kraju, je prišla pred še ne šestimi leti v Ameriko oziroma Joliet cvetočih lic in čvrstega zdravja. Pred dobrim letom pa je tu začela hirati, in končno je podlegla sušici ali jetiki. Možu je zapustila eno hčerko, prva je umrla že pred štirimi leti; v starem kraju zapušča mater in eno sestro, omoženo. Pogreb se je vršil v ponedeljek dopoludne. Mno-igo prijateljic in prijateljev je spremilo rajnico od hiše žalosti v cerkev in potem na slovensko pokopališče. V cerkvi je najboljši sekstet naših pevcev zapel rajri.ci v čast •■Blagor mu..." F6trte«iu soprogu na;.- iskreno i£>-ia\ui, a pokojnici	večna luč! <
—	G. Janko wlfi s- svojo go. so-
—	Zaključek šolskega leta v naši župnijski šoli sv. Jožefa bode prihodnjo sredo 21. t. m., na dan sv. Aloj-j zija. — Med učenci, ki dovrše zadnji
azred, je posebno nadarjen Matthew i Butala, 1004 N. Scott st. Ta pojde jeleni v tukajšnjo višjo šolo (High! ■ chool), in sicer kar v II. razred. Fant! je namreč nele nadarjen, marveč tudi tako priden, da je pod vodstvom naših ič. šolskih sester tekom zadnjega šolskega leta preštudiral vse predmete nele 8. razreda naše šole, marveč tudi I. razreda omenjene višje šole, tako da ga je superintendent Brown izprašal in spoznal zrelim za II. razred visoke šole. To kaže, da je tudi naša župnijska šola pod vodstvom čč. šolskih sester izvrstna za one, ki so nadarjeni in pridni. Zatorej — jeseni deco v našo šolo!
—	Petar Zebič! Tako se imenuje "silan junak", ki smo njegovo moč občudovali zadnjo nedeljo zvečer v tukajšnjem Grand teatru. Takorekoč cela srbska naselbina se je zbrala v gledišču, da s svojo prisotnostjo počasti svojega junaškega rojaka. Navzočih je bilo poleg Srbov največ Slovencev, a samo iz II. warde — zakaj? Ker na "hribu" in drugod niti vedeli niso naši ljudje, da nastopi na joliet-skem odru največji junak svoje vrste, tako močan, da so ga v Evrooi nazva-
li Sampsona II. Prave reklame je nedostajalo, ako ni bilo gledišče "dub-kom puno". Pa najsi bode kakorkoli: najmočnejši mož na svetu je bil te dni med nami, in veseli smo ga bili vsi, ki smo ga videli: jugoslovanskega junaka! Skoro gotovo mu ne najdeš para med vsemi narodi. — Gospod Petar Zebič je čudovito lepo razvit mož, z navidezno šibkima nogama, a v resnici tako močnima, da sta držali 4,000 funtov teže, obešene in položene mu na život zajedno. Žile in kite ima trše nego jeklo. V bok je ozek. ampak gorenji život mu je atletski kakor Herkulov, pa zares! Črni lasje, črna brada in črni mogočni brki dopolnjujejo sliko krasnega moža, starega 37 let. — Dvanajst velezanimi-vih točk je obsegal predstavni spored. Vsako točko je g. Zebič tolmačil v srbskem jeziku, a g. Ant. Nemanich mL v angleškem. Ne bodemo natančno popisovali, kako je z elegantno lahkoto dvigal gorostasne ročnike; kako je držal životu devet sodov I polnih piva in povrhu še štiri postavke rtože zajedno; kako je krivil deber le čveterorobe železne droge in palice na svoji glavi, tilniku in ramah ter jih zvijal, kakor ne zvija hitreje noben kovač razbeljenega železa; kako je nosil na prsih "malen komadič kamena", ki bi se pod njim sesedel konj; in kako je končno osramotil dva velika krepka konja, ki mu nista mogla razdružiti trdno sklenjenih rok. Vse to si moral videti, drugače se ti zdi neverjetno. Nehote nam je prihajal na misel Kraljevič Marko, slavni junak srbskih in tudi slovenskih narodnih pesmi. "Bože mili, čuda veliko-ga... Planu Marko kao vatra živa, pak on skoči na.noge lagane..." itd. Res nepozaben večer! V jedru zdrav je srbski narod, ki rodeva take junake še dandanašnji. Zivio Petar Zebič!
Calumet, Mich., 11. jun. — Ko pošiljam naročnino, prosim malo prostora v ljubljenem listu A. SI. Ko prebiram list A. SI., vidim od vseh str;uii Zjedinjenih držav-dopise v njem, in še celo iz stare domovine večkrat. Tu se pozna, kako je priljubljen list A. SI. ne samo amerikanskim Slovencem, ampak tudi v stari domovini. Zatorej ga jaz priporočam vsem slovenskim delavcem v Ameriki in vsaki slovenski družini. Zakaj list A. SI. je poduk v hiši, pa ne samo mladim, ampak tudi starim. In ker je dosti poceni,i se lahko vsaki na njega naroči.
Kar se tiče delavskih razmer, je ponavadi, pa vendar ne vabim nobenega delavca ?daj sem, ker je ogenj nastal v rudniku N«. S. Tamarack Co., ki že počiva več Rot par tednov in se še zdaj ne zna, kedaj se bo ogenj pogasil.
V začetku junija meseca imamo vreme prav hladno, samo par dni smo imeli lepo vreme, a vročine pa nobene.
Tukaj na Calumetu se ne kažejo slabi časi, zakaj naši fantje so vseeno živi: nič manj kakor sedem parov se jih je oklicalo zadnjo nedeljo v slovenski cerkvi sv. Jožefa! Pa to nič ne de, če je prav kateri vdovec vmes. Vsaki fant in vsako dekle, komaj stari po osemnajst let, si želijo zakonski stan, ker mislijo, da bojo potem boljše živeli kot sedaj; ali zakonski stan ni nič druzega, kakor z medom namazan križ, kadar se med poliže, ne.ostatie druzega kakor težak križ — ali ne? Z Bogom!	John Gosenca.
Chicago, 13. junija. — Iz slovenske naselbine našega velikega mesta bi bilo lahko vsak teden po več dopisov, ker se vedno kaj novega pripeti, ali naši dopisniki so nekako premrtvi, da bi se potrudili prijeti za pero in svetu kaj poročali. V zadnjem času so se odprle v obližju naše cerkve tri nove trgovine: Brata John in Anton Fab-jan sta na 22. cesti med Lincoln in Robey st. odprla svojo krojačnico in izdelujeta nove obleke in popravljata in čistita stare. Mr. Frank Banič je na corner 22. ceste in' Lincoln začel grocerijo. Mr. Jos. Perko pa je odprl svoj saloon na Wood med 22 Pl. in
Blue Islandom. Vsem želimo prav obilo uspeha in sopomoči od rojakov v bližini stanujočih. — Delavske razmere splošno še niso tako slabe, kakor so drugod, vendar je tudi v tem velikem mestu dosti ljudi brez dela, ker vsak dan prihaja na stotine in stotine novih ljudij notri. Starejši so po veliki večini delo vsi obdržali. — Društveno življenje se lepo m složno razvija. — Umrl je član društva št. 70 J. S. K. J. rojak Jožef Bogolin, dober član društva in vzgleden katoliški mož. — Umrl je tudi pred 2. tednoma Mr. Vencel Berdovnik, 37 let star fant, doma iz Mozirja na Štajerskem. Lepo je živel in tudi lepo umrl. Pri društvu ni bil nobenem, tudi sorodnikov nima v tej deželi, vendar smo ga lepo pokopal;, kakor je naročil v svoji zadnji volji. — V soboto dne 17. junija ob 7. uri zvečer bo v cerkveni dvorani predstava "Mlini pod zemljo", ki se bo priredila v korist društva sv. Jurija št. 960 C. O. F. Igra je krasna, vstopnina za tako igro ne previsoka, zato tipamo, da bo ta večer dvorana natlačeno polna. Nobenemu ne bo žal, kdor bo videl to predstavo. Nekaj se čuje, da bo pri igri nastopil tudi slovenski moški pevski zbor. Le koraj-žo fantje in — naprej! A. Sojar.
Indianapolis, Ind., 11. jun. — Spoštovani gospod urednik! 2e dolgo časa se ni nobeden oglasil iz naše naselbine v nam priljubljenem listu A. S.
Kar se dela tiče nam, gre še precej dobro, seveda, to velja le za izkušene delavce, livarje, nikakor pa za druge, ker ti zaslužijo bolj slabo. Zatorej ne svetujem nikomur, hoditi sem za delom! — Kakor se kaže, vročine bodemo imeli letos dosti, ker že sedaj imamo nad 94 stopinj.
V listu Glas Naroda smo čitali nekaj o prodaji naše slovenske cerkve, kar tudi neki "realisti" trdijo da je res, ter se podpisujejo z imenom Resnica'. Modrijan! Kam pa postavljaš resnico? Veš kaj? Resnica je, kolikor se posname in izprevidi iz tvojega pisarenja, da ti je čas izbrisal iz tvojega srca marsikakšne spomine; življenja bridke skušnje so zatemnile v tvoji duši mnogo svetlih idealov zorne mladosti. Iz otroka narave, ka- : terega obzorje ni segalo preko stolpa domače cerkve, si postal moder človek (—kakor si seveda sam misliš—), : ki bi hotel prodreti do vseh, tudi naj- 1 večjih tajnosti življenja, ki bi hotel : smelo premagati čas in prostor. Ne- 1 kdanji naivni otrok si postal skeptik; < iz nekdanjega idealista realist, in iz optimista pesimi-t." Tzgnbil ši "O v ^ ideale, izgubil si vera > jjih .fuktjh, ( izgubil si z eno L« ■•. • o rečeii'1 vse. Postal si moder človek, Jti m^.; zna _ več ne prave	ne pravSga'iu iz j
srca prihajajočega veselja. Ali — glej modrijan! Zamudil si uro, ko te je klicala usoda: v mladosti oholosti si jo pahnil od sebe. Ne vrne se! Pred ' teboj zeva grob, tvoja kri kaplja vanj, počasi, sraga za srago, da ti bo še večje trpljenje, katero se te drži z nervoznostjo. O veliki modrijan — ljubitelj narodov — junak za kratkočasilo povest: modrijan ti nisi za narod, tvoja zmota je prevelika!
Povem ti modrijan, da naša cerkev ni prodana, ter je še in ostane vedno pod nadzorstvom škofa v Indianapolis. Povem ti tudi, modrijan, da tukaj se ne zida samostan, ampak šola: da, in sicer lepa, jako lepa, ki bode lep izgled naše slovenske naselbine. Modrijan, ti kričiš po učenju, da je malo poduka, in sedaj ti spet ni prav. Da pa bodeš videl, da jaz pišem resnico (in ne ti), čitaj ^sledeče pismo odvetnika Louis B. Calvelage, 2610 W. Michigan^ St., .Indianapolis, Ind.: "To All Whom This May Concern: Having learned that a report was out to the effect that The Holly Trinity Church at the Corner of Holmes Avenue and Calvelage Street in the City of Indianapolis, Marion County, Indiana, has been sold, and having been requested to make an investigation as to the truth of the report, I report as follows:
The Title to the Property in Question appears in the name of Francis Silas Chatard, Bishop of the Diocese of Indianapolis, and to his successors in Office, That no change has taken place.
The Title to all Roman Catholic Churches iii the Diocese of Indianapolis is held in the same way. Very respectfully,
LOUIS B. CALVELAGE." V slovenskem jeziku se glasi to: ^ "Vsem, ki se jih to tiče: Doznavši da je bilo objavljeno neko poročilo, po katerem je cerkev sv. Trojice na voglu Holmes avenue in Calvelage streeta v mestu Indianapolis, Marion county, Indiana, bila prodana in na prošnjo, naj stvar preiščem glede resnice poročila, poročam sledeče:
"Dotična posestna pravica se glasi na ime Francis Silas Chatarda, škofa indianapoliške škofije, in njegovih naslednikov v uradu, ter se ni izpre-menila.
"Posestna pravica do vseh rimskokatoliških cerkva v škofiji indiaiifcpo-liški je vknjižena istotako. "Velespoštovanjem
LOUIS-B. CALVELAGE." Ob priložnosti se pa še kaj oglasim. Koncem mojega dopisa pa pozdravljam vse čitatelje in čitateljice širom Amerike. Tebi, ljubi list pa obilo naročnikov. Le naprej in zmaga bo naša! John Matelič, zastopnik.
Valley, Wash., 6. jun. — Cenjeno uredništvo A. SI.! Blagovolite natisniti te moje skromne vrstice v predale Vašega lista, ker se le redkokrat kaj
sliši od nas, od kranjskih Slovencev iz Stevens Co., Wash.
Naznanjam rojakom, da so prišli trije mladeniči 3. junija iz Ely, Minnesota, obiskat svoje sorodnike in obenem tudi dela iskat.
Vreme imamo prav prijetno. Vse dobro kaže. Upati je, da bode letos dobra letina, ker je meseca majnika dež namakal zemljo.
V nedeljo 11. junija bomo imeli tukaj prvo sv. obhajilo, 15. junija pa procesijo s presv. R. Telesom, tako da smo tudi tukaj verni katoličani, akoravno nimamo slovenskega duhovnika. Nismo na)zadnji med katoličani.
Ob sklepu teh vrstic prosim, da g. urednik zatisne svoje oči, da bo šel ta moj dopis mimo "koša".
Pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Združ. Držav in tudi v stari domovini. Tebi, dobri list Al Slovenec, pa želim mnogo najboljšega uspeha.
Mary Torker.
Različni ljudje.
Nekaterniki ne morejo prenesti pogleda na človeško nesrečo, dočim so drugi vedno pripravljeni pomagati. Vedno vedo, da je treba nekaj storiti v takih slučajih, in so dobro došli vsepovsod. Takim človekoljubom želimo svetovati, da naj v vseh slučajih naglega nerazpoloženja, slabosti, bljuvanja, bolečin vsled plinov, omotice in onesveščanja priporočajo, uživati Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripravek hitro poživlja. Ogreva telo, pospešuje obtok krvi, teši bolečine in krče, krepi želodec in ustavlja neprijetne znake motene prebave. Uživalo naj bi se tudi pri napadih nervoznosti, naglih bolečinah v črevesju, pri prehladih, mrzalici, glavoboli, zapeki, boli v hrbtu, malokrvnosti in vseh slučajih, kjer je dobra odvajalna tonika na mestu. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
"Vsekakor moram povedati
iz usmiljenja do človeštva, kako čudovito zdravilo proti glavoboli so Seve-rovi Praški zoper glavobol," piše g. Andrej Henič, Alliquippa, Pa., "poizkusil sem jih in pregnali so mi glavobol v manj nego desetih minutah. Ti praški so najuspešnejše zdravilo za glavobol, kar sem jih kdaj videl ali čul o njih." Na prodaj skoro povsod za 25c škatlica. Pazite, da nosi vsaka škatlica ime W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1-3
—Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Vsaka slovenska družina bi morala biti naročena nanj. Ako ni vaš sosed naročnik, storili mu boste prijaznost, če mu po-kažete list, ko ste ga prebrali, ter mu priporočali list, da se naroči. Saj sta-! ne le $1 na leto.
HRANILNI ODDELEK
po 3%
ako ne dvignjene za dobo šestih mesecev. S tem je dana prilika vsakemu, ki že posluje s to banko ali pa to želi storiti, da uloži na obresti kolikoršno vsoto kdo premore.
V ta oddelek se sprejemajo uloge od $1.00 naprej ali osebno ali pa če poslane po polti.
tako da tudi oni, ki ne žive v tem mestu, lajliko ulagajo svoj denar tukaj.
Solidnost te banke je znana vsenaokrog. Ista je največja v Jolietu, razpolaga z najvišjim rezervnim skladom in lastuje veliko šestnadstropno palačo, kjer se nahajajo njeni bančni prostori.
Rojaki se lahko obrnejo na nas za pojasnila v svojem jeziku, kajti pri nas je vslužben že dolgo let g. Josip Dunda, ki je znan JSlovencem širom Združ. držav kot uradnik K. S. K. J. in ki bo vsakemu solidno postregel bodisi ustmeno ali pismeno. Tudi pravila glede hranilnega oddelka so tiskana slovenski.
Pri nas tudi lahko pošljete denar v staro domovino ceneje kot kje drugje in z absolutno varnostjo. Vprašajte za cene!
Imamo tudi v najem varnostne škrinjice za shranjenje vrednostnih papirjev, ki stanejo po $3.00 na leto. Tu shranjene listine so varne pred tatovi, ognjem in vsako izgubo.
Kar boste jedli, Vam tekne
Severov Želodčni Grenčec
W. F. Severa Co.
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	;
•— V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 19. maja 19 Makedoncev; 23. maja 30 Slo-&|3cev in 11 Hrvatov. Iz Amerike se ^"Vrnilo dne 19. maja 18 Hrvatov in 23. maja 18.
—	V Ameriko se je hotel dne 26. maja odpeljati 1889. 1. v Koprivniku Pri Kočevju rojeni Ivan Tschinkel ter se hotel s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Stražnik mu je pot preprečil s tem, da ga je na ljubljanskem kolodvoru aretoval. Oddali so ga okrajnemu sodišču.
~ Živahne državnozborske volitve za "moderne vrednostne papirčke' v obliki glasovnic je bil vroč in hud kakor po celi Avstriji, tako m še ' olj na Slovenskem. Volivna strast _Je razpalila stranke na izreden način časopisje ni imelo skoraj z ničemer iirugim opraviti, volitve so mu groma-d'le predale do skrajnosti. Izidi vo-htev, ki so se vršile v torek 13. junija, nam seveda še niso znani.
—	V Ljubljani sta kandidirala od Slovenske Ljudske Stranke zdravnik dr. Vinko Gregorič in od narodno-"apredne ali liberalne stranke odvetnik dr. Vladimir Ravnihar.
—	Občinske volitve v Idriji. Zmaga S. L. S Dne 28. maja so se vršile v Idriji' občinske volitve, ki so se kon cale s porazom liberalne stranke. Li beralci, ki so bili dosedaj neomejeni gospodarji v občini, so si komaj s 7 glasovi večine obdržali prvi razred. jDrugi razred si je priborila S. L. S.,
:ji je pripadel soc. demokratom.
—	Letina in košnja. Ljubljanski Slovenec" z dne 29. maja: Na polju
>n travnikih obeta se v ljubljanski o-kolici letos dobra letina. Vobče kaže vse lepo, tako žito kakor drugi pridel '■W- V najlepši rasti pa je trava, ki je gosta in. visoka kakor ne kmalu prej. O kresu se prične v ljubljanski okolici košnja. Iz poročil s kmetov soditi, bo letošnje poletje obilo in dobre mrve.
—	"Glavna" pred poroto. 'Slovenec' 2 dne 30. maja poroča: Porotna ob ravnava radi konkurza "Glavne poso Jilnice", l<i se prične 6. junija, bo train«? pet do šest dni in pride na vrsto ««> pnč, od teh bo 57 prič osebno zaslišanih.
—	Iz Šent Jerneja. Tudi pri nas se jnimamo za železniško zvezo, katero ii baje vojno ministerstvo med čenčalo države, Dunajem in Trstom. Pro Jektirala se je zveza od Aspanga čez ^Podnje Štajersko in Dolenjsko .
rst- Ta železnica bo vodila čez Ro-gatec-Brežice, ^Kostanjevico-Šent Jer-"eJ. m odtod pa v Novo Mesto. Mi si kolodvor želimo prav pri Novem Me-• U' ^jer je bolj pametno, praktično « koristno, tam se naj kolodvor po-<avi. Železnica pa naj se kmalo gradi, prepričani smo, da bodo novi državni Poslanci vse storili, kar bo v njih mo-» da Se ta za naše kraje važna in posebna proga čem prej doseže. Vemo Pa tudi, da se prav vsaki vasi in vsakimi interesentu itak ne bo moglo s reči. Za zdaj mora biti vseh ro-oljubov glavna skrb, da se transversa sploh zagotovi.
—	Iz deželnega odbora, 24. maja. ^elokranjska železnica. Zgradba be-°kranjske železnice se ima to jesen ^pisati. Na dnevnem redu pomla-
Iskega zasedanja zagrebške župnij-skupščine pa je bila zahteva, da občine prispevajo k zgradbi železnice Metlika-Karlovec kot vicinalne 2e'eznice. Ker se mora po zakonu in j)0 nagodbi med Avstrijo in Ogrsko 1 ta del izvršiti kot glavna jelezni-sklene deželni odbor protest, ki se ^'Pošlje centralni vladi na Dunaju,— s_te. Dr. Lampe poroča, da so do-ajcne in kolavdirane nove ceste v "zembefškem okraju. V črnomalj-em okraju poljanske ceste vrlo na-r.edujejo in bodo kmalu končane. Ce-jn' s Starega trga na Prelesje in Kot in Č Predffrada na Dol boteta vzorni, ^ ko bo izvršena cesta čez' Tančogo-' bo imela tod tudi hrvaška stran jP°_zvezo na kolodvor v Črnomlju. 2vrše se ceste po prvem odobrenem aCftu Tudi cestne Zgradbe v metli-?m okraju napredujejo, toda počas-. ,J,e- Deželni vladi se dopiše, naj po-iof' Preložitev klancev pri Suhorju '^državni cesti. Novi most v Čr-^omlju se je začel graditi, svet za pre-zitev ceste je odkupljen.
j,"""" Za zagradbo hudournikov na ranjsk)em ustanovi c. kr. sekcija za naSradbo hudournikov v Beljaku stal-stavbeno vodstvo, katero prevzame ,'. • gozdni inšpekcijski komisar Vla-
a'mir pl: Sukijc
Za zgradbo mostu čez Ljubljani-J»» Selu skliče deželni odbor ogled Jv.lcu mesta, h kateremu se povabijo: te e Ljubljana, Dobrunje in Moste slr okrajni cestni odbor za ljubljan-sko okol
'lico.
Mlekarski zadrugi v Lqgatcu je
"Volilo c. kr. poljedelsko ministrstvo VisPevka 6000 K za hladilne naprave
do

So ^ Radečah pri Zidanem mostu go letošnj0 pomlad začeli zidarji do-av'jati nov6 župno cerkev.
—	Iz Mirne peči. Dne 18. maja vršila se je na licu mesta konkurenčna obravnava radi zidanja nove župne cerkve, katere so se farani v obilnem številu udeležili. Obravnavo je vodil osebno g. okrajni glavar v družbi g. nadinženirja, mil. g. prošta, kot patro-na tukajšnje župnije in g. pl. Čubra, zastopnika presvetl. g. kneza Auers-perga, ki ima nekaj posestva tudi v naši župniji. Stvarno in prav umljivo je razložil g. okrajni glavar ves način zidanja in prispevanja k novi stavbi vsem navzočim, tako da so vsi navzoči brez ugovora pritrdili vsem njegovim modrim predlogom. Prispevali bodo vsak po stanju svojih posestev k stavbi. Vsi stroški so proračunjeni nekaj nad 61,000 K; materijal in vožnjo preskrbe farani. Izvolil se je takoj stavbni odbor sedmih mož, katerega načelnik je milostni g. prošt. Z zidanjem se prične še letos.
—	Sestanek absolventov grmske šole. Na željo, izraženo od raznih strani, se priredi na Grmu tekom letošnjega leta sestanek nekdanjih učencev tega zavoda. Vse potrebne priprave za ta sestanek bo vodil poseben odbor, sestoječ iz nekdarijih učencev.
—	Od Sv. Gregorja. Tukajšnji posestnik in živinorejec Franc Marolt od Levstikov je pred kratkim prodal kupcu iz Opatije krasen par volov za 2300 kron. Res lepa svota!
—	Osebne vesti. Inženir Vladimir pl. Šuklje je kot voditelj hudourniških zgradeb iz Hvara v Dalmaciji pride-ljen v Ljubljano, kamor se je že pre selil. — V Radečah je postal sodnik dr. Rudolf Schmidt. — V Trebnjem je imenovan okrožnim zdravnikom dr. J. Mayer, dozdaj v Cerkljah. — Sodnik Fran Pečnik je prestavljen iz Kostanjevice v Šmarje. -— Sodnika sta postala avskultanta Anton Lajovic Brdu in Jakob Luznar v Kostanjevici
—	Vojaško. Poroča se, da je c. kr. major 37. topničarskega polka Alfred Podboj, dolenjski rojak, prestavljen Zagreb.
—	Smrtna kosa. Na Viču je umrl posestnik' in bivši kamnosek Frančišek Sluga. — V samostanu oo. frančiškanov v Rudolfovem je nanagloma umrl samostanski vratar Elija Kimo-vec, star 50 let, rodom Gorenjec izpod Šmarne gore. — V Cerknem je umrla ga. M. PJemelj, soproga tovarnarja. — Na Jesenicah je umrl znani narodnjak Jakob Mesar, član gasilnega društva in ustanovnik jeseniškega "Sokola".—Na Trati v poljanski dolini je umrl bivši nadučitelj Anton Požar, star 66 let. — V Ljubljani je umrl vpokojeni major Frančišek Pfeifer. star 79 let. — V Kamniku je umrl frančiškanski klerik in bogoslovec brat Pacifik Papler, rojen v Ovsišah pri Podnartu. — V Št. Jerneju na Do lenjskem je umrl 21. maja Vinko Tavčar. — V Preddvoru je umrla mati gospoda Antona Ekarja, , ga. Neža Ekar. — Na Šmarni gori je umrl zla-tomašnik P. Piacentini. — V Ljubljani v mestni hiralnici je umrl Radeckyjev veteran g. Franc Zirkelbach, star 86 let. — V Ljubljani so umrli: Matevž Anžič, krojaški pomočnik, 48 let star; Fran Kobal, delavec, 62; Tvan Šker-janc, posestnik in čevljar, 22; Andrej Tomec, hlapec, 30.
—	Obesil se je na Bregu pri Litiji dne 22. maja Anton Piškur, delavec iz Trbovelj.
—	Ponesrečil se je 24. maja Janez Miklič, posestnik v Trebnjem, kateremu je slamoreznica odrezala tri prste na levi roki.
—	Grozna nesreča. Iz Sore se po roča: Grozna nesreča se je prigodila dne 24. maja zjutraj. Ko so se ljudje vračali od prošnje procesije, so našli v potoku Ločnici mrtvega Antona Sušnika, posestnika iz Gorič. Peljal je hlode iz gozda. Konj je stal nekoliko oddaljen naprežen in voz ni bil prevrnjen. Le ročice so bile potrte. Sodi se, da ga je njegov konj ali pa konj Žagarja Simica, kateremu se je splašil in drvil v divjem galopu po Ločnici, pahnil s poti od voza in ga s tako silo zbil s pota v vodo, da se je med padcem udaril na sence s tako silo, da je obležal na mestu mrtev. Zakaj utonil ni, ker glava ni bila v vodi. Pokojnik je bil silno marljiv in izvrsten gospodar. Zapušča ženo v o-tročji postelji in petero malih otroči-čev.
■ Zblaznel. Dne 30. maja proti jutru je prišel v neko ljubljansko kavarno 35-letni posestnik Ivan Drobnič iz Panove vasi. Kar naenkrat si je začel domišljati, da ga zunaj čakajo s štirimi samokresi ter šel v stranisče in se zaklenil. Poklicani stražnik ga je odvedel v osrednjo policijsko stražnico, odkoder je bil na odredbo policijskega zdravnika z rešilnim, vozom prepeljan v deželno blaznico na Studencu. Nesrečnež je že svoj čas bil tam.
—	Požar. Velika nesreča je zadela v Zagorju ob Savi Janeza Hrastelja dne 26. maja. Pogorel mu,je popolnoma kozolec in hram z vsem, kar je bilo notri. Zažgal je petleten otrok. Škoda znaša najmanj 6000 K, zavarovali je bil za 600 K.
—	Požar na Brdu. Dne 19. maja je zažgal pet in pol letni posestnikov sin
Franc Selan na Brdu, občina Zgornja Šiška, pod svojemu očetu. Pod, nabasan sena in slame, je v dveh urah popolnoma zgorel. Škoda znaša 3,-000 K.
—	Komenda. V naši vasi je še pred kratkim stanoval 501etni vdovec Luka Dobravec iz Zapog pri Kamniku s svojo vdovelo hčerjo, katere mož se je v Ameriki ponesrečil. Ker je pa s hčerjo grdo ravnal in jo napeljeval h krvosramnosti, ga je popustila in se preselila v Ljubljano, kjer se je preživljala s šivanjem. To je očeta tako ujezilo, da je sklenil jo usmrtiti. Prišel je v Ljubljano in si kupil revolver. Hči je še pravočasno izvedela za očetove nakane in ga naznanila policiji. Bil je aretiran in izročen deželnemu sodišču.
—	Plavajoči bager, kateri bode služil za trebljenje Ljubljanice, je sedaj izdelan in pričakuje na vodi svojega bodočega poklica. V Grubarjevem prekopu zaposlen bager je, kakor znano, stal v strugi, to je na velikem čolnu, katerega so nazivali za "Noetovo barko" in bode plaval po vodi ter služil svojemu poklicu. Le-ta čoln so dogradili dolgo časa ter je stal V3000 kron. Ob nedeljah in praznikih je vedno mnogo občinstva, ki si ogleduje te za Ljubljano dosedaj še neznane priprave. Zelo zanimivo je poslusati kritiko čez ta dela. Vsak hoče biti strokovnjak. Hvali to in ono. a zraven pa zabavlja, da se kar kadi. Smešno je, ker hočejo biti "čevljarski vajenci" zmožnejši od hidrotehnikov. Kljub vsem zabavljieam pa bode Ljubljanica vendar poglobljena.
—	Ciganska nadloga. Iz Ljubljane 31. maja: Ljublja'nske okoličane zdaj hudo nadlegujejo cigani. V gozdeh med Šmartnom, Obrijami in Devico Marijo v Polju tabori 17 ciganskih voz s 40 konji in ta ciganski rod je gotovo močan nad 100 oseb. Tabore rodbine Held, Brajdič, Hudorovič, štajerski in celo gališki cigani in judje, največja evropska sodrga. Orožništvo energično preganja nadlogo, ki se je naselila v bližnji ljubljanski okolici.
gospodarskim poslopjem Franca Ši-kenja na Zgornji Velki. Zgorel je tudi šestletni deček in dve svinji. Škode je čez 1000 kron, zavarovan je bil samo za 600 K.
— Smrtna kosa. V Zavodnjah je umrla vzgledna mladenka Neža Rogl-šek. — V Studenicah je umrl gostilničar Andrej Orosel, star 71 let. — V Gornjem gradu je umrla ga. Jelica Lausova. — V Studenicah je umrla č. dev. M. Norberta Sajonc, magdalenka. —V Libojah pri Petrovčah je umrl g. nadučitelj Jože Košenina, star 61 let. — V Gradcu je umrl odvetnik dr. Jos. Finschger, star 70 let, rojen v Šoštanju kot sin notarja Fmschgerja. — V Franmu je umrla bogata mlinarica Marija Černej, po hiši Habetova, stara 68 let; blagopokojna je bila zgled skrbne žene, zlate matere, umne gospodinje, vzor živoverne in odločne narodne Slovenke.
—	Pastirski list zastran državno-zborskih volitev je izdal lavantinski knezoškof dr. Mihael Napotnik. Pastirski list poudarja lastnosti, ki jih mora imeti pravi ljudski zastopnik. Med drugim iskreno priporoča, naj se volijo le odločni katoliški možje, ki ne sodijo in ne sklepajo po krivih strankarskih ozirih. O volitvah in vo lilnem gibanju želi gospod knezoškof "Nikakor pa volilno gibanje* ne sme dobiti viharnega značaja. Bog je Bog miru. Zaradi volitev se nikar ne dajte zapeljati k nemirom in zvoditi zdražbam, ali celo k nasilstvom! Svet naj vidi in pa spozna, da v lavantinski škofiji pošiljajo značajni volilci zna-čajne može v državni zbor."
—	Letošnji novomašniki v mariborskem semenišču. Iz četrtega leta gospodje: Ignacij Brvar (Borje na Kranjskem), Janez Goleč (Polje) Vaclav Jastrobnik (Sv. Florijan pri Doliču), Franc Kompolšek (Sv. Jurij ob južni železnici), Janez Ogulin (Semič na Kranjskem), Franc Ostre (Sv Križ pri Ljutomeru), Franc Pavlič (Sv. Peter pri Radgoni). Iz -tretjega leta. gospodje: Janez Cilenšek (Go-tovlje), Franc Časi (Rečica), Franc Hohnjec (Sv. Peter pojkSv. gorami), Franc Polak (Celje), if^ože Potočnik (Sv. Rok ob Sotlij^
—	Vtihotapljanje živine s Hrvaškega preko meje. Iz Podčetrtka poro čajo: Ko je-dne 21. maja okoli 10. ure zvečer orožniški stražmojster Hriber nik opravljal patrulj sko službo v smeri proti hrvaški meji,1 je naletel na miljanskem mostu moža, ki je gnal vola s Hrvaškega preko meje. Orož nik ga je ustavil, možakar pa je zbežal nazaj na Hrvaško iii pustil žival samo. Vsled precejšne teme tihotapca ni bilo mogoče zasledovati. Stražmojster je prijel vola za vrv ter ga hotel peljati v Imeno, kjer je izofačni h^ev za tujo živino, ki pride čez mejo Vol pa je nenadoma skočil v nad en meter globok obcestni jarek ter potegnil s seboj tudi1 stražmojstra. V tem položaju — s puško pripravljeno na strel — je bil stražmojster, ki se je poleg tega še ranil z bajonetom, nad eno-uro v vodi do pasu, dokler ni pri-šeL<?d Miljane ogrski finančni paznik Anton Biskup, ki je na klicanje skočil v vodo ter pomagal stražniojstru in utihotapljenemu volu na suho.
—	Oblak se je utrgal. Dne 18. maja se je nenadoma vsula nad Poliča-nami in okolico toča, ki je povzročila na drevju in vinogradih znatno škodo. Kmalu nato se je nekako ob dveh popoldne utrgal oblak, kar je še bolj oškodovalo nasade po njivah in -vinogradih. Ponekod je huda ura strašno divjala. — Istega dne je toča pobila poljske pridelke v krajih spada-jočih pod občine Hum, Brebrovnik, Litmerk, Lešnica, Mehalovci, Rumeč, Ženovinci in Lahonci. Najhuje so trpeli vinogradi in rž.
—	Čuden otrok. Mlademu zakonskemu paru v Poličanah se je rodilo nenavadno dete. Mali zemljan, ki ga morajo pitati z žlico, nima v ustih nič neba in ustnice ima preklane kakor zajec. Vse se čudi nestvoru, tembolj, ker je tudi inače nenavaden pojav. Roke ima samo do lalitov, tam pa se začnejo takoj pestnice, ki se dajo viti krog in krog. Živel otrok pač ne bo.
—	Marija Snežna na Velki. Dne 27. maja popoldne je pogorela hiša z
—	Veselo znamenje probuje koroških Slovencev je, da so postavili državnozborske kandidate v vseh okrajih, koder bivajo Slovenci.
—	Borovlje. Zadnjič je okrajni glavar prepovedal Sokolu nastopati lia Koroškem v kroju. Lani je Sokol priredil v kroju pet izletov. Baron Hein še hoče škodovati Slovencem, predno gre v penzion. A čudno je, da okrajni glavar prepove to ustmeno!
—	Celovec. Slovensko krščansko-socialno delavsko društvo je vzelo v najem vejiko dvorano hotela Trabe-siriger, kjer so postavili krasen, nov oder za igre. Prva predstava ("Mi-klova Zala") se je vršila dne 21. maja, in sicer z velikanskim uspehom. "Mir" piše: "Vedeli smo, da se slovensko ljudstvo zanima za naše delo ter da željnd pričakuje otvoritev o-dra! Ampak zgodilo se je nekaj, česar nismo pričakovali: Prišle so stotine in stotine ljudskih mas. Ob 6. uri ni bilo več nobenega sedeža! Ob pol 8. so bila stojišča zasedena! Več sto ljudi se igre žalibog "ni moglo udeležiti. Presenečeni smo bili! Z elementarno silo je ljudstvo naravnost vdrlo v dvorano! Mi nismo bili v stanu te množice več popolnoma urediti. Velika dvorana hotela Trabe-singerja offsega prostor za 650 ljudi, a bila je videti dvorana kot valovito morje, ki napolnuje zadnji kotiček. Starim rodoljubom in našim voditeljem so stopile solze v oči ob tem prizoru! — Delavstvo, kmečko ljudstvo posvetna in duhovna inteligenca, vse se je obralo ter je bilo enega srca in ene misli!

PRIMORSKO.
---^
.J
— Tujec na slovenski zemlji. Iz Podmelca poročajo, da je kupil ne-
ki. Italijan. tam od Padove, neko posestvo, sedaj namerava kupiti pa še svet, da sezida tovarno. Tam-je na razpolago tudi vodna moč. — Ali ni premožnega Slovenca ali denarnega zavoda, ki bi to preprečil?
—	V Krmiliti se je vršila dne 28. maja velika slavnost; ta dan je bil Krmili oficijelno proglašen za mesto.
—	Ločniku je pretila velika slovenska nevarnost. Na slovensko šolo je imel priti napis "Slovenska šola". Ko je bilo pritrjenih že nekaj črk. je slavni ločniški magistrat ustavil delo, češ, da sta javni mir in red v nevarnosti.
—	Trst, 24. maja. Lloydova palača je prodana magistratu. Ravnateljstvo Lloyda ostane v Trstu.
—	V Rihenbergu so dne 31. maja pokopali v 75. letu starosti umrlo gospo Frančiško Pavlico, roj. Ličen, soprogo župana Josipa Pavlica, mater dr. Andreja Pavlice.
—	Trst, 31. maja. Ravnateljstvo ladjedelnice "Stabilimento tecnico" (Sv. Marko) je izdalo oklic, da je pripravljeno stopiti v pogajanja glede zvišanja plač, toda samo naravnost z delavci in odklanja vsako vmešavanje kake tuje organizacije. (Kakor znano so delavci zahtevali zvišanje plač s posredovanjem "Zveze kovinskih delavcev" in so grozili s pasivno resi-stenco.)
-— Nove hrvaške šole v Pulju. V Pulju se otvori tretja hrvaška ljudska šola in nov hrvaški otroški vrtec.
—	Letalne tekme v Trstu. V prvi polovici julija se prirede v Trstu večdnevne letalne tekme. Razdelila se bodo visoka in draga darila. Tudi več letalcev je že prijavljenih. Za letalno tekmovalno polje je določeno polje pri Žavljah pri Trstu.
HRVATSKO.
—	Dr. Hinkovič obsojen. Iz zagrebške velerzdajniške afere znani zagovornik dr. Hiiikovič je bil dne 30. maja v Zagrebu obsojen v 6 mesečno težko ječo in v poravnavo sodnih stroškov, ker je bil obdolžil sodne organe raznih nepravilnosti. V zadevi veleizdajniškega procesa je spisal in priobčil več člankov, ki baje kompromitirajo zagrebško justico, oziroma tudi vladne kroge na Dunaju, in zato mora sedaj v ječo.
—	Ubogi Hrvati. V železniški prometni upravi v Zagrebu je 350 uradnikov, od teh je 340 Mažarov in deset Hrvatov.
—	Umrl je v Zagrebu trgovec Anton Schweiger.
—	Bosanski šef Potiorek. Hrvaški listi so prinesli vest, da je bodoči bosanski šef fcm. Potiorek Slovenec, a temu ni tako. Potiorek je rojen v Pli-berku na Koroškem in je nemškega
pokolenja; vzgojen in v ljudsko šolo pa je hodil v Idriji na Kranjskem, kjer je njegov oče služil kot c. kr. uradnik pri rudniški blagajni. S 14. letom (rojen 1853) je šel v kadetno šolo, kjer se je pričela njegova sijajna karijera, da je danes med prvimi avstrijskimi generali.
"No Work-No PasjT
TheWorkingmanTs Problem
Zanemarjen prehilacf*
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25e. in 50c. steklenice. — Pazite na ime m sidro na omotu.
F. JtD. RICHTER & Co.. 215 Pearl Street, Dew York, II. T.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. -C!3c. nli 50c.)
__,,,, ,i... '. ....-■■ - v"Vi-V^11,™
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
Frank Opeka
gostilničar
Comer State and 11th Street, ' NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljia
californijska vina.
POZOR, ROJAKU Moderno gostilno
National Buffet
y katerej bodem točil najboljše por«
■
ferievo pivo, izvrstne žganje, doto&i« vtuo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825.	JoU«t, Ii
SVOJI K SVOJIMI
Važno za vsacega rojaka!
Kadar pošiljate
I denarje v staro domovino J
ali kadar nameravate potovati v staro dorr, o vino, ali vzeti sorodnike, ali Prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za
^O parobrodni in železniški listek
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že obrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro.
to <
0 c.
M
a <
0
c-
1
SVOJIKSVOJiM i

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči yf 1 Qi i • ji čim ter je obrestuje po čistili	/O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
ŠTAJARSKO
KOROŠKO.
M
l T
0 >
■5
o >
Ambrikanski Si>0venec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovensli-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdsja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. ▼ lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 509.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Cathob'c Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the •LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on applicaticn,
	CERKVENI	KOLEDAR.
18.	jun. Nedelja	Marka in Marcel.
19.	Pondelje	k Gervazij in Prota
20.	" Torek	Silverij, p. Flor,
21.	" Sreda	Algjzij. spozn.
22.	" Četrtek	Pavlin, škof.
23.'	" Petek 1	Eberhard, škof.
24.	\" Sobotrf	Janez Krstnik.
DOVOLJ!
Od mnogih strani smo naprošeni, da si naj omislimo večji uredniški koš, kjer bodi večen mir vsem liujska-jočim dopisom in člankom, pa najsi prihajajo izpod kateregakoli peresa. In tej prošnji bodemo ustregli in ustrezali.
Osebnih prepirov polni dopisi in članki bodo romali zanaprej brez par-dona v koš. Stvarnih spisov, poučnih in zabavnih, pa prosimo od vseh rojakov duhovnega in posvetnega stanu, katerim je na srcu dobrobit in resničen napredek slovenskega naroda v Ameriki, čega/ prvo glasilo je bil in hoče ostati Amerikanski Slovenec.
Na delo za napredek katoliških Slovencev v Ameriki! Tudi razprave o socializmu bodo dobro došle, ampak samo — stvarne!
Toliko našim sotrudnikom v blagohotno uvaževanje.
ANTON NEMANICH, preds. Slov.-am. tisk. družbe.
FILIP GORUP,
urednik Am. Slovenca.
II. NEDELJA PO BINKOŠTIH.
(Dne 18. junija.)
•	Neki človek je napravil
'	veliko večerjo.
Naključfia naj bi se ti, dragi čita-telj, velika bolezen. Le malokedo bi upal tvojega ozdravljenja. A izvedelo bi se pa, da tam daleč v tuji deželi biva mož, ki z lahkoto leči vsako enako bolest. Vprašam te: ali ne bi pohiteli tvoji stariši, sploh tvoji ljudje— in če bi treba bilo čez deveto goro — tje do slovecega moža ter mu razložili vse tvoje bedno stanje pričakujoč pomoči? — In ko bi ozdravljen bil, kaka slava bi se razglašala lečniku; kako bi se vsakemu svetovalo, naj si tudi on poišče imenitnega moža in njega izpričane pomoči.
Tak in brez primere bolji — ker čudodelen zdravnik našim dušam je Jezus Kristus v sv. zakramentu.
Kako naj duši zdravja iščemo ob Jezusu Kristusu v sv. zakramentu, o
tem premišljujmo danes.
*
Za telesno zdravje so ljudje sploh navajeni biti zelo skrbeči. Prezgodaj se razhladiti vtegneš; tako uhlajen pa lahko smrtno zboliš: s to besedo sva-re onega, ki se je morda v hUdem delu razvnel preveč. — Varuj se, da si v tujem, neznanem kraju ne nakoplješ bolezni: naročajo temu, ki se podaja na dalnje potovanje. — Kak revež je človek, ki ni zdravega telesa; ker le v zdravem telesu — tolikrat čujemo — biva zdrava duša, skrbite torej za svoje zdravje: to govore stariši in predniki svojim otrokom ali sebi izročenim.
Tako torej s telesnim zdravjem! In prav je to, da se telesnemu zdravju
skrbi in da se vadi vsakdo vas paziti zdravja — tega predragocenega blaga.
A kolikor večje vrednosti je duša memo telesa, toliko skrbljiveje pozornosti nam treba za dušno blagostanje.
Pametnega zdravnika si poiščeš za izgubljeno telesno zdravje — kje pa dušnega dobiš? Odgovor: Dušno zdravje si zagotoviš, če se ob izpovedi očistiš grehov in potem prejmeš Jezusa v presvetem Rešnjem Telesu.— Tomo Kempčan v svoji zlati knjigi "Hoja za Kristusom" trdi, "da v sv. obhajilu zori duši najlepši sad ter si tu dobivaš najkrepkejšega zdravila."
Zato ne smemo biti vabljencem v evangeliju podobni, ki se odtegnejo tej pojedini — prav nalašč jim pripravljeni po nebeškem Očetu. Sicer bi tudi nam, kakor njim, ostro kedaj zagrozil gospodar govoreč: "Povem vam, da nobeden teh, ki so bili povabljeni, ne okusi moje večerje."
Kakor vsakdanja jed vzdržuje zdrav je telesu in ga varuje, da ne omaga — prav taka je torej ob duši s to nebeško jedjo.
Ker so dobri kristijanje sploh navajeni pogosteje v letu prejemati zakramentov, kako se torej mi priprav-ljajmo, da nam bo prejetje sv. zakramenta vselej v naš dušni prid? — Ta-ko-le, kakor zopet beremo v knjigi "Hoja za Kristusom". Jezusu pred prejetjem sv. obhajila govorimo naslednjimi besedami Tome Kempčana: "Jezus, ti veš, katerih dobrot potrebujem najbolj in kako da sem ubožen. —Glej revež in gol stojim pred teboj; po tvoji milosti hrepenim in te usmiljenja prosim. Okrepčaj lačnega u-božčeka, vžgi mojo mrzloto z ognjem svoje sv. ljubezni... Večkrat se moram samega sebe sramovati, ker hodim do tvojega altarja in do obhajilne sv. mize tako mrzel m tako mlačen. — Saj ne gorim ves pred teboj, moj Bog, in nisem tako vnet, kakor je bilo to ob mnogih pobožnih, ki se niso mogli sojz zdrževati zaradi prevelicega hrepenenja po sv. obhajilu. Prav teh vseh goreča vera mi dovolj izpričuje — Jezus tvojo sv. pričujočnost v tem zakramentu ljubezni. Moj dobrotljivi in sladki Jezus, bodi mi milostljiv! — Toliko iz "Hoje za Kristusom" za
tvojo pripravo pred sv. obhajlom. * * *
Takimi lepimi in podobnimi besedami se usposobujmo vselej — sedaj in pozneje —, da vredno prejmemo Jezusa v sv. zakramentu. — Če smo le prav pripravljeni bili, pridobili smo si1 tu v presvetem Rešnjem Telesu najboljega vseh blagrov — dušnega zdravja in dušni zdravi smo se storili vredne onih prihodnjih velikih veče-rij, koje nebeški Gospodar rad vravna vsem nam povabljencem gori v svojih svitlih bivališčih — nad zvezdami.
t. Z.
REV. MARTIN KONDA HOVNIK.
DU-
Tudi dandanašnji še živimo v dobi metamorfoz. Doživeli smo te dni čudno metamorfozo; svobodomislec Konda postal je duhovnik. Martin, ki se v svojem glasilu vedno zaganja v katoliške duhovnike, postal je sam duhovnik. Akoravno še nismo brali njegovega imena med novomašniki, postal je — pravim — duhovnik, seveda duhovnik modernist, pa vendar le duhovnik.
Zadnja št. "Glasu Svobode" prinaša lastnoročno pismo slovenskega duhovnika. Ker pa tega pisma ni pisal nihče drugi kakor Konda sam, smo povedali resnico, ako smo'zapisali novico, cja je postal Konda duhovnik.
Rev. Konda daje v tem pismu svojim duhovnim sobratom lepo spričevalo, da so izobraženi. Toda mož, izpod katerega peresa je priteklo ono pismo, nima izobrazbe in nima osem šol; torej ne more biti pravi duhovnik. Slovenščina je namreč taka, da bi za nalogo pisano v takem jeziku' sedanji Rev. Konda že v tretji latinski šoli dobil dvojko. Kaj se pravi n. pr.: "odločiti se postati biti dyhovnik" — "sem kaj notri pisati" — "želeti za celo življenje biti trot" — "rojen biti vodnik" — "želja, da je obljuden paradiž" i. t. d. — V sedmi šoli pa se poučuje tudi logika in kdor hoče postati duhovnik, se mora že v sedmi šoli in pozneje v bogoslovju še enkrat učiti logike. Kje je logika v tem pismu? Piše o mislih in nasvetih. Kje so misli, kje je le en nasvet? Pismo je pisano očividno pod uplivom alkohola. Ali slovi tudi ta Rev., ki je to pisal "kot velik pijanec"? Mogoče; gotovo pa je, da ne zna misliti in da ima on v sebi tako malo genija, kakor malo ima to pismo misli in nasvetov; akoravno pravi v svojem pismu, da je "prijel za pero z željo, da moje misli in nasveti tudi kaj zaležejo." — Rev. Konda svetuje, da bi ne pridigali zmeraj o nebesih. On pa niti tega pisma ni mogel končati, da bi slednjič ne priromal "z življenjem ven — navzkriž" v nebesa, katera stoje po mnenju Rev. Konda "v izbiri poklica". Rev. Konda, ako bote pridigali v stilistiki, v kateri je pisan odstavek: "Poglej malo stenografko", tedaj se bote morda res domišljevali, da čutite "v sebi Emersona in Prešerna in Ketteja," ljudje pa bodo rekli: to, kar ta mlati, je prava čokolada!
Da je Konda pisal sam pismo, vidimo tudi iz tega, ker se v isti št. tudi na prvi strani zaletava v češčenje Marije Device, kakor se zaletava v tem pismu zopet. Ali ni to dokaz, da je duhovni oče obeh teh nezakonskih otrok sam Rev. Konda?
Fantazijo pa ima ta mož, da je kaj. On bi bil rad pesnik in komponist
pesmi, ki bi slavila njegovo ime. Rev. Konda! Predmet vaši pesnitvi naj bo: "Na jezik zapisani pečat." Najpoprej po Aškerčevo spojte to pesnitev, potem pa jo komponirajte, najbolje v slogu oratorija, saj se te vrste kompozicija Reverendom najbolj spodobi. Ti. ljubi bravec, pa mi povej, kdaj si videl, tla se pišejo pečati in, ko bi se že pisali, kam se pišejo? Naš Reverend, ki ima v sebi "genija", ti odgovarja na to vprašanje in ti pove, da se pečati pišejo na jezik.
Čuden mož. mora biti ta Rev., ki je pisal omenjeno pismo. Na jeziku ima napisan pečat, "pulz njegov je večji, širokejši, ima več težkoč in prepadov, kot jih nam je mogoče prekoračiti in doseči." Ali ni to res čuden in anor-malen pulz? — Dandanes je v Evropi jako v cvetu turistika. Tudi naše slovensko planinsko društvo ima zabilje-ženih lepih vspehov. Žal, da tukaj nimamo gora, da ne moremo biti turisti. Pa glejte, ponuja se nam namesto gora nadomestilo, to je pulz Rev. Konde, ki ima "več težkoč in prepadov, kot nam jih je mogoče doseči in prekoračiti." — Vabim vas, dragi Slovenci, širne Amerike, vstanovimo planinsko društvo in napravljajmo partije obuti v dobro podkovane planinske čevlje, z dolgimi gorskimi palicami v roki in radi varnosti še oboroženi s cepini in poskušajmo premagati težkoče, ko bomo lezli in plezali črez prepade Rev. Kondatovega pulza. Kaj čuda, ako mož tako nenormalnega pulza pisari tako anormalno prismojena pisma!
Rev. Konda, ali imate morda kakega psička, katerega se hočete po ceni iznebiti? Škoda se vam vidi vstreliti ga in vi, ki imate tako rahlo srce, bi ga neradi dolgo mučili. Evo vam sredstva: Navežite psetu lastnoročno pismo slovenskega duhovnika na 7 rep in pes bo — naglo poginil.
Citiram vam pa to-le:
Gorje, komur razum Se bistri otemni; A mnogo bolj nesrečen Se meni Konda zdi, Ker z rtnorinalnim pulzom Nam pisma taka zagreši.
John Kranjec.
CARRIE NATION.
raznih oken, ogledal in čaš je sicer svojčas vzbujalo nekoliko pozornosti, ampak ni vodopivcem nič koristilo. Z nasiljem in uničevalnostjo se dandanes nobena misel ne uresniči. Ob svojo "slavo" je Carrie Nation že bila, ko je še živela. Tudi neka ustanovitev, za katero je nabrala denarjev, se je ponesrečila. "Dom za vdove po pijancih" v Kansas City je prevzelo državno oblastvo za javno dobrodelnost, ker s tem združeni namen ni našel porabe.
H kronanju angleškega kralja pošlje papež posebno poslanstvo pod vodstvom dunajskega nuncija.
Rusija je Črni Gori podarila več sanitetnih priprav za "Rdeči križ". Poseben parnik je v Bar pripeljal tudi 150 konj za topništvo.
Milijonske goljufije v Rusiji. Preiskovalna komisija je dognala, da so ob rusko-japonski vojski ukradli u-radniki nad 30,000,000 rubljev v Mandžuriji.
Med Nemčijo in Avstrijo je radi maročanskih homatij nastopila napetost. Nemčiji ne ugaja postopanje Francozov v Maroki, čuti se nazaj po-tisneno. Avstrija se drži argeziraške pogodbe.
Zdravje sv. očeta. Iz Rima se poroča, da je osebni zdravnik sv. očeta v velikih skrbeh, ker sveti oče prema-Jo hodi. Baje postaja sveti oče melanholičen. Potrjena ta poročila u-radno niso.
Avstrijski državnj zbor bo baje sklican na dan 11. julija, toda po konstituiranju, prestolnem govoru in adres-ni debati bo zopet odgoden, če ne bodo kaki posebni dogodki povzročili kake druge določbe, k čemur je vlada že pooblaščena.
Ni je več ženske, ki je oborožena s sekiro ali zidnimi opekami, s "propagando dejanja" po zgledu anarhistov tvorila predstražo fanatičnih prohibi-cionistov. Ko se je že pred nekaj časom umaknila z bojišča, je Carrie Nation podlegla daljši bolezni v Leaven-worthu, Kansas.
Skoro bi človek dvomil, ali je bila oseba, ki je v prekipavajoči gorečnosti krčmarjem razbijala okna z opekami in razdevala njihovo salunsko opravo s sekiro, zmožna preudarka. Ako bi bila znala logično misliti, bi se morala vendar domisliti, da ne more posamezni človek z nasilstvom tudi ] potem ničesar doseči, če z njim so-čuvstvujejo, kakor v pričujočem slučaju, ljudje slične misli, a večje previdnosti. Kakor drugi, ki se jih zaradi varnosti zapira v blaznico. je trdno mislila, da je pokončavanju dajati prednost pred vsemi drugimi dokazi.
S tem je seveda očividno izražala v prohibicioniškem taboru razširjena načela. Dočim ima ta svojat venomer na jeziku reklo "law and order" (zakon in red), se vendar nikdar ne oglasi proti nasilnim dejanjem, ki se izvršujejo v imenu dobre stvari proti zakonoljubnim državljanom.
Kdo je anarhist? Kdor zakone z nogami tepta, ter preti življenju in lastnini svojih bližnjikov ali ju uničuje. Carrie Nation je bila anarliisti-nja najhujše vrste, in tem nevarnejša, ker je navajala vero kot temelj svoje nore uničevalnosti.
O pokojnici moramo reči, da je, kakor mnogi njenih somišljenikov, razvijala izredno dejalnost, tako krepko-voljno dejalnost, da bi blagovito učinkovala, . ako bi se rabila prav in za boljšo stvar. Ker je pa že izza daljšega časa odstopila s prizorišča svoje nasilne propagande, zato njena smrt ne zapušča v prohibicioniškem taboru nobene vrzeli.
Spomenika ji njeni somišljeniki menda ne postavijo; kajti razbijanje
Ljudsko štetje na Angleškem. Na Angleškem in "VValeskem so našteli ob zadnjem ljudskem štetju okroglo 3^.075.269 prebivalcev, leta 1901 pa 32, 527.843. V Londonu so našteli 7 milijonov 252,963 oseb, leta 1901 pa šest milijonov 581,402 osebi.
Prva Dolenjska Posojilnica
V METLIKI
(registrovana zadruga z neomejeno zavezo).
Ustanovljena leta 1874 z neomejeno zavezo, kar pomeni, da vsak zadružnik, to je pa le tisti, ki sprejme od posojilnice posojilo ali poseduje glavni delež, s celim svojim premoženjem in imetjem jamči varnost hranilnih ulog, naloženih pri tej posojilnici.
Poleg tega nabira posojilnica rezervni zaklad, ki znaša vže K 152,-554.95, ima svoj grad sredi mesta v Metliki in lastno hišo. Ker jamči tedaj vsak zadružnik, katerih je 1531, za varnost hranilnih vlog, je ta nedvomljivo zagotovljena.
Prva Dolenjska Posojilnica obrestuje hranilne vloge po
4]% od sto
ter plačuje rentni davek sama za vlagatelje, na kar se občinstvo po-, sebno opozarja.
Stanje hranilnih vlog je bilo koncem decembra 1910: K 2.470,913.38
Compagnije $ Generale $ Transalanitqut
FRANCOSKA PROGA. Cratka zveza z Avstrijo, Ogriko la Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22.000 H. P.	m
LA TOURAINE 15,000 H. P.	• v
CHICAGO (New) 9500 H, P. Potniki tretjega razreda dobivajo •rezplačno hrano na parnikih družbe, tnaine postelje, vino, dobro hrano i« asna mesna jedila. Parniki odpluje jo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St., New York City.
Slavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St., ChicaS pfrank Medosh, agent; 9478 Ewing Av e., So. Chicago, 111. A. C. Jankovicl tgent; 2127. Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent. 110 South tTt *t.. St. pouis. Mo.,	L. Stern & Son, agents, Joliet, IIL
Francoski duhovnik—porotnik. Odkar se je država od Cerkve ločila, se je letos prvič zgodilo, da je bil na Francoskem za porotnika francoski j duhovnik izžreban. Državni pravnik! je sicer teniti ugovarjal, a sodni dvor j je odločil, da je duhovnik popolnoma upravičen se posluževati porotniške pravice, ker ne izvršuje nobene državne službe.
Milijonarjeva oporoka. Večkratni milijonar dr. Jožef Senta v Kašavi je zapustil več stotisočakov za dobrodelne namene. V oporoki je zahteval, naj sežgo njegovo truplo na grmadi v gozdu, pepel naj pa porabijo za gnoj. Svojim dolžnikom je odpustil vse dolgove. Oporoko je končal trivialno: "Finita la comedia! Pfej!"
1
V Philadelphiji, Pa., je ondan umrl milijonar zamorec John Trower. Zapustil je 7 milijonov dolarjev. Trower se je poročil kot sin sužnja. V 21. letu je šel s 52 dolarji v svet, da poskusi svojo srečo. Trower je ustanovil veletrgovino z ostrigami in je zaslužil ogromno premoženje. Za zamorce je ustanovil številna kreditna društva in posojilnice in jih je vsestransko podpiral.
— Vsakovrstne tiskovine za vse potrebe društev in trgovcev izdeluje naša tiskarna po najnižji ceni, najhitreje, najlepše in najmoderneje, ter v najkrajšem času. Slavnim društvom se priporočamo za tisk pravil koja izdelujemo posebno hitro, lepo in ceno.
Listnica uredništva.
Biwabik, Minn. — Društvenih dopisov brez društvenega pečata ne objavljamo, — Brockway, So. Chicago in Forest City. Prepozno za to št. Prihodnjič.
A. NEMANICH, preds.	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag.
m
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian Liquor Co.
Ill 5-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
Pooblaščeni Agent od vsib
Parobrodskih Družb?
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111 le en blok od naše cerkve.
PRVE DOLENJSKE POSOJILNICE V METLIKI
registrovane zadruge z neomejeno zavezo za petintrideseto upravno leto 1910 /
Aktiva (Imetje)
Posojila.......... • •..
Zaostale obresti ...................
Naložen denar in vrednostni papirji
Vrednost dveh srečk ..............
Knjižice in tiskovine ..............
Inventar .........................
Vrednost hiše št. 15 v Metliki.....
Vrednost grada in sokolske dvorane Gotovina koncem leta 1910
............K
2329198.42 98464.12 109212.32 56,-338.42 933.49 15500,— 56500,— 56493.80
V Metliki, dne 31. decembra 1910.
Dako Makar 1. r.
odbornik.
Franjo Guštin 1. r.
načelnik.
2666696.77
Josip Fleischmann 1. r.
načelnikov nameshiik.
Otmar Sturm 1. r.
blagajnik.
Anton Rajmer l. r.
preglednik.
Pasiva (Dolgovi).
...K
20700.— 1912.—
1.	575 glavnih deležev po 36 K............
2.	956 opravilnih deležev po 2 Is..........
3.	Hranilne vloge ...............................
4.	Predplačane obresti ...........................
5.	Rezerva:
Glavni rezervni zaklad ..........................................140173.17
Pripis iz dobička leta 1909....................................1625.85
Obresti za leto 1-910 ............................................6380.95
Vstopnina ..................................10.00
6.	Posebni rezervni zaklad ...........•...........
7.	Čisti dobiček ...........................
22612.-1 2470913.38 9016.44

V

148189.97 956.-15008.98 2666696.77
Ta račun z glavnimi in pomožnimi knjigami primerjali in v redu našli:
V Metliki, dne 9. marca 1911.
Nadzorstvo :
Ivan Golja 1. r.	Leopold Weiss 1. r.
Mano Fux 1. r.	Josip HreHorič l. r.	Ivan Meznaršič 1. r.
Ignac Premer 1. r.	Julij Kopirne l. r.
Prva in edina slovenska unij ska tiskarna.
Računski sklep
Eiioi Sloveisto •• Hmffl
******
K. S* K«
******
******
JEDNOTA
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
~*lagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, III.
Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec Maj 1911.
IS
........
1.	Sv. Štefana, Chicago, 1111....................
2.	Sv. Jožefa, Joliet, 111.........................
3.	Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111...................
*t. Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn............
S. Sv. Družine, La Salle, 111....................
7.	Sv. Jožefa, Pueblo, Colo.....................
8.	Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111..............
10.	Sv. Roka, Clinton, Iowa.....................
11.	Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111.............
12.	Sv. Jožefa, Forest City, Pa..................
13.	Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn..........
14.	Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont............
15.	Sv. Roka, Allegheny, Pa......................
16.	Sv. Jožefa, Virginia, Minn....................
17.	Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark..........
20.	Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich.
21.	Sv. Jožefa, Federal, Pa.......................
23.	Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio.......... ■ ...
24.	Sv. Barbare, Blocton, Ala....................
25.	Sv. Vida, Cleveland, Ohio....................
29.	Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111..................
30.	Sv. Petra, Calumet, Mich.....................
32.	Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash........
33.	Matere Božje, Pittsburg, Pa..................
38.	Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans.........
39.	Sv. Jožefa, Riggs, Iowa.......................
40.	Sv. Barbare, Hibbing, Minn..................
41.	Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.....................
42.	Sv. Alojzija, Steelton, Pa.....................
43.	Sv. Jožefa, Anaconda, Mont..................
44.	Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111..........
45.	Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont......
46.	Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y.......
47.	Sv. Alojzija, Chicago, 111....................
<9. Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa............
50.	Marije Sedem Žalor-ti, Allegheny, Pa..........
51.	Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich.....
52.	Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind................
53.	Sv. Jožefa, Waukegan, 111....................
54.	Srce Jezusa, Chisholm, Minn.................1
55.	Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo...............
56.	Sv. Jožefa, Leadville, Colo...................
Sv. Jožefa, Brooklyn, K. \........
58.	Sv. Jožefa, Haser, Pa.............
59.	Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn
60.	Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111..
61.	Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O... Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111..............
63. Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio...............
6i. Sv. Jurija, Etna, Pa..........................
65.	Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss.........
66.	Sv. Frančiška, Cleveland. Ohio...............
67.	Sv. Nikolaja, Steelton, Pa....................
68.	Sv. Barbare, Irwin, Pa................'.......
69.	Sv. Jožefa, Great Falls, Mont.................
70.	Srce Jezusa, St. Louis, Mo...................
71.	Sv. Antona Pad., Goff, Pa....................
72.	Sv. Antona Pad., Elv, Minn..................
73.	Sv. Jurija, Toluca, 111........................
74.	Sv. Barbare, Springfield, 111...................
75.	Vitezi sv. Martina, La Salle, 111...............
77.	Marije Vnebovzete, Forest City, Pa...........
78.	Marije Pomagaj, Chicago, 111................
79.	Marije Pomagaj, Waukegan, 111..............
80.	Matere Božje, So. Chicago, 111................
81.	Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa........,.
83.	Sv. Alojzija, Fleming, Kans...................
84.	Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.....
85.	Marije Čistega Spočetja, So. Lorain. Ohio____
86.	Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo.........
87.	Sv. Antona Pad., Joliet, 111...................
88.	Sv. Alojzija, Mohawk, Mich..................
89.	Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa.....r............
90.	Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr........
91.	Sv. Betra in Pavla, Rankin, Pa...............
92.	Sv. Barbare, Pittsburg, Pa....................
93.	Friderik Baraga, Chisholm, Minn.............
94.	Marija. Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo.
95.	Sv. Alojzija, Broughton, Pa.................
96.	Sv. Barbare, Kaylor, Pa.....................
97.	Sv. Barbare, Mount Olive, 111...............
98.	Sv. Treh Kraljev, Rockdale. Ill..............
100.	Sv. Jurija, Sunnyside, Utah..................
101.	Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.......
102.	Novi Dom, Newark, N. J....................
103.	Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis.................
104.	Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo........
M)5. Sv. Ane, New York, N. Y...................
107. Sv. Barbare, Moon Run, Pa.................
'08. Sv. Genovefe, Joliet, 111......................
ln9. Sv. Družine, Aliquippa, Pa.....,............
110.	Sv. Tožefa, Barberton, Ohio.................
111.	P?' 5rca Marijinega, Barberton, Ohio........
112.	Sv. jložefa, Ely, Minn.......................
113.	Sv. Roka, Denver. Colo.......................
114.	Marije Milosti Polne, Steelton, Pa...........
115.	Sv. Veronike, Kansas City, Kans............
118.	Sv. Pavla, Little Falls, N. Y................
119.	Marije Pomagaj, Rockdale, 111...............
120.	Sv. Ane, Forest City, Pa....................
121.	Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y..........
122.	Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo.............
123.	Sv. Ane, Bridgaport, Ohio..................
124.	Sv. Jakoba, Gary, Ind.............M.........
126.	Sv. Martina, Mineral, Kans................
127.	Sv, Ane, Waukegan, m......................
128.	Sv. Barbare, Etna, Pa........................
129.	Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb.. .. ,
130.	Sv. Pavla, De Kalb, 111.................J ^
131.	Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn!...'
132.	Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans...........
133.	Društvo sv. Ime Marije, Ironwood, Mich.....
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind............
135.	Sv. Cirila fn Meteda, Gilbert, Minn...........
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis..........
137.	Društvo sv. Ant. Pad., Aurora, Minn...... . ..
138.	Dr Marije Vnebovzete, Imperial, Pi..........
139.	Društvo sv. Ane, La Salle, 111.............
140.	Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111.........
j41;.	Društvo sv. Janaza Nepomuka, Linton, Ind..
Skupaj
$ 160.95 322.85 129.70 82.35 119.30 365.75 123.30 14.85
■	43.23 272.00
67.45 202.90 136.75
37.15 52.60 103.95 39.15 25.97 315.30 265.90 367.90 70.55 117.75 59.60
■	17.85 134.90
94.80 101.10 82.90 186.45 70.55 32.65 57.95 40.50 209.50 46.50 114.95 222.00 114.40 53.70 161.00 104.10 77.85 218.60 53.20 . .64.40. . 29.90 155.45 56.85 89.10 41.65 43.90 94.70 26.20 75.65 29.80 76.15 42.55 62.80 57.70 150.55 92.95 90.15 82.25 90.70 108.65 106.60 27.45 29.70 81.85 45.05 63.15 12.10 99.20 39.75 114.75 48.35 77.95 35.90 55.10 42.05 65.85 31.10 17.45 46.85 38.00* 35.35 10.30 38.10 12.10 25.85 8.90 111.65 50.70 16.00 56.95 36.10 16.85 24.85 35.75 61.00 31.15
33.60 51.40 13.80 9.80 12.90 54.75 39.10 15.75 12.$0 60.35 24.20 30.40 20.65 14.45 43.55 38.70
Preostanek 30. aprila 1911......................................$189,501.07
Plačanega od društev ................................$9,380.70
Obresti od posojila John Hladnik, od 18. nov. 1910 do
18. maja 1911 ................................... 32.50
Obresti od obveznic Commercial Nat'l Safe Dep. Co.,
Chicago, 111. od 1. nov. 1910 do 1. maja 1911....... 337.50
Obresti od posojila Fr. Opeka, od 4. dec. 1910 do 4.
junija 1911 ....................................... 62.50
Obresti od denarja vloženega na First Nat'1 Bank, Joliet, 111. na čekovni promet za mesec maj 1911..... 19.04 9,832.24
$199,333.31
Plačana posmrtnina za:—
170 Franc Terlep ......................$1,000.00
926 Peter Wagner, preost. del......................727.28
883 John Zalar, preost. del..........................333.35
3273 Neža Jurečič, preost. del......................400.00
533 Jurij Kovač, preost. del..........................100.00
10381 Anton Lipovec, preost. del................900.00
1513 Karol Vesel ......................T ,000.00
10362 Tomaž Kezele, del. (a)......................200.00
1088 Peter Colarič, del..................................900.00
16402 Miroslav Windisman, del..................100.00
4808 Rudolf Crnkovič, preost. del..............666.66
8674 John Čapuran, ........................................1,000.00
3735 Helena Rutar .........................1,000.00
Davek od Jednotinega posestva za leto 1910 64.80
Nagrada ustanoviteljem novih društev....... 20.00
Razni drugi stroški ........................ 108.88
8,327.29
193.68 8,520.97
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejega zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot "water doktor".
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbtčino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IYEC,
Preostanek 31. maja 1911 ......................................$190,812.34
900 N. CHICAGO STREET
f Društvene vesti.

Joliet, 111., 12. jun. — Naznanjam, da bo imelo društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. svojo šestmesečno sejo dne 18. junija. Ker bo več važnih stvari na dnevnem redu, zatorej vabim v,se člane, da se kar največ mogoče polnoštevilno udeležijo!
Obenem tudi opozarjam vse članice našega društva, ako bi imela katera še certifikat (testament), na kattrem je označena zavarovalnina za $300.00 naj ga nemudoma pošlje spodaj podpisanemu, da se spremeni za svoto, za katero je dotična članica zavarovana. Ker imamo več članic, da so s svojimi soprogi vred na potnih listih že dolgo časa, morebiti je še katera zaostala, da ni prenaredila svojega certifikata, zato ga naj prenaredi sedaj.
Sobratski pozdrav!
Mathew Bučar, tajnik, __706 N. Broadway.
Rockdale, 111., 12. jun. — Tem potom nainanjam vsem članom društva sv. Treh Kraljev št. 98. K. S. K. J. v Rockdalu n v bližnjem Jolietu, da priredi zgoraj imenovano društvo veliko veselico povodom petletnice ustanov-ljenja društva v prid"" društveni blagajni. Veselica se bode vršila v soboto 1. julija zvečer ob polsedmih v Mavri-čevi dvorani. Vsak član, pripadajoč zgoraj imenovanemu društvu, se mora te veselice udeležiti, drugače zapade $1 kazni. In tudi druge rojake in rojakinje vljudno vabimo od tukaj in iz bližnjega Jolieta, ker bode izvrstna zabava s plesom. .Vstopnina je prosta. Pričakujemo obilnega obiska. Z bratskim pozdravom!
John Snedič, tajnik.
Crab Tree, Pa., 6. jun!—Naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Antona Pad. št. 71 K. S. K. Jednote v Crab Tree, Pa., da smo sklenili na redni seji 4. junija, da naše društvo priredi veselico na dan 24. t. m., to bode 'ravno na soboto zvečer, od 6. ure do 12., kakor vsako leto, tako tudi letos. Dolžnost vsakega člana je, da se udeleži omenjene veselice; ako tega ne stori, plača $1.00 vsejedilo, to je bilo sklenjeno že na glavnem zborovanju našega društva. Zatorej sobrat-je in sosestre, vas poživljam, da bi se velikem številu udeležili in da bi pokazali svojo bratskb ljubezen do društva, ker bi bilo to zelo v prid bolniški blagajni. Zatorej na svidenje, cenjeni sobratje! Vstopnina $1.00. Dame proste. Zadosti bode piv*, kakor tudi dober pregrizek, izvrstna godba, čvrsti ples odzunaj na prostem odru na farmi sobrata J. Tometa v Crab Tree, Pa.
Z bratskim pozdravom vsem udani društveni tajnik Andrej Jereb.
Pittsburg, Pa., 9. jun. — Naznanjam vsem članom društva Matere Božje štev. 33 K. S. K. Jednote. da se bodo od sedaj naprej vršile društvene seje kakor po navadi vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob 2. uri popoldan, in to v prostorih "Kranjsko-Slovenskega Doma'' na 57 in Butler cesti.
Ker je dne 2. julija glavna in polletna seja, so vsi člani omenjenega društva naprošeni, iste se udeležiti zaradi^ več opravka in govorov v prid društva.
Tudi opozarjam vse člane in članice, kateri še niso oddali spovednih listov, da to v najkrajšem času storijo, ker posledico naj vsak sebi pripiše. Toliko članom do znanja. Pozdrav pa vsem spadajočim h K. S. K. Jednoti.
John Filipčič, I. tajnik.
$9380.70
svoje velikonočne dolžnosti, naj to sto rijo in meni oddajo listke,, <ja bom mogel narediti poročilo.
Z bratskim pozdravom vsem članom in elatiienm društva sv. Nikolaja in K. S, K, J. Jpsip Krašovec, tajnik.
Waukegan, 111., 12. jun. — Drtrštvo sv. Ane št. 127 K. S. K. J. bode dne 2. julija t. 1. blagoslovilo društveno zastavo oziroma : bandero. Društvo sv. Ane je prvo žensko slovensko kat. društvo, ki je bilo tukaj ustanovljeno; in smo si tudi omislile svojo društveno zastavo, pod našo zaščitnico sv. Ano, ter bode blagoslovljena pri deseti sveti maši na omenjeni dan. Društvo šteje sedaj 65 članic in složno napreduje.
Tem potom vabimo vsa slavna društva iz Waukegana in N. Chicago ter okolice, udeležiti se slavnosti blago-slovljenja zastave. Po sveti maši se bode vršil piknik med 13.—14. cesto N. Chicago. Vabimo vas k veliki udeležbi: ko nam storite to ljubav, bodite si svesta vsa slovenska društva, da dobite «1 nas pomoč, kadar jo zahtevate, ter iz srca hvaležno vam bode-mo povrnile vašo dobroto. Prosimo tudi. da si vSfako slavno društvo zbere sv6jega govornika za imenovani dan. Ker smo si sveste, da se vsa slavna društva odzovejo našemu povabilu in prošnji, se uže sedaj zahvaljujemo.
Pozdrav vsem društvom! Za odbor di-ušUa sv. Ane št. 127 K. S. K. J.
Mary Setnikar, tajnica.
Waukegan, 111., 10. jun. — Iz urada društva Vit. sv. Jurija, Waukegan, 111., se naznanja vsem tistim bratom, kateri niso bili na seji dne 29. maja in vsem drugim, da bo druga seja dne 24. ju tli.i a, to je v soboto zvečer ob polosmi uri v šolski dvorani na 10. cesti. To naj si vzame vsak v poštev, da ne bo kateri rekel, da ni vedel. Torej bratje, pridite vsi na sejo!*
Ravno tako naznanjam članom društva Vit. sv. Jurija, da je bilo sklenje no dne 29. maja, da se udeležimo veselice dne 25. junij'a, ki jo priredi Nar. podp- društvo Slovenski Sokol, in je bilo sklenjeno in potrjeno, da kateri ud društva Vit. sv. Jurija se ne udeleži. plača $1.00 kazni. Torej bratje, pridite vsi omenjeni dan v paradni obleki. Vsak ud mora biti ob 1. uri popoldan v Mat Slanovi dvorani na 10. cesti. Torej bratje, pridite vsi, da bomo Pokazali, da smo res bratje.
Pozdrav vsem bratom društva Vit. sv. Jurija! Frank Ogrin, tajnik, 731 Market St.
JOLIET, ILLINOIS.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate iii vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
F. KERZE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Ni nesreče brez sreče.
Učitelj: "Zakaj te ni bilo te dni v šolo?"
Učenec: "Nisem imel čevjjev." Učitelj: "A kako si prišel Sanes?" Učenec: "f^a mojo srečo so oče o-boleli, in obul sem njih čevlje."
Steelton, Pa., 11. jun. — Naznanjam vsem članom društva sv. Nikolaja št. 67 K. S. K. J., da se bo prihodnja seja vršila dne 20. junija 1911 ob osmi uri zvečer, in ob tej priliki si moramo izvoliti predsednika, ker bivši predsednik je odpotoval v Cleveland, Ohio, in tudi delegata, ki bo zastopal naše društvo na glavnem zborovanju K. S. K. ., kS se bo letos vršilo v So. Chicagi,
ni.
In opozarjam vse člane in članice našega društva, ki še niso opravili
Korist mostov.
Učitelj: "Naše mesto ima mnogo mostov; čemu so neki ti mostovi?"
Učenec; "£>a se po(j njim; reka teka."
JOLlCTtULlL.
FI3ST0 PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept. .Cor. Scott and Clay St.	Both Telephone« Mi
Rojaki! Slovenci!
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini
Iz zgodovine.
Učitelj: "Kakšne lase so imeli stari Germani (Nemci)?"
Učenec: "Stari Germani so imeli... so imeli... s;ve iasei»
Druga reč.
"Zakaj ne vrnete slednjič petdeset kron, ki sem Vam jih posodil?! — Saj ste mi vendar rekli še pred nekaj dnevi, da imate trdno namero, plačati mi svoj dolg."
"Da — ko sem to rekel, tedaj nisem imel denarja."
Vojakovo pismo.
Vojak je moral prvič v boj. Njegovi roditelji so bili v velikih skrbeh za njega življenje. Nekega dne jim piše novinec nastopno pismo: Ljubi roditelji!
Ne skrbite preveč zame. Jaz sem, hvada Bogu, še zdrav in vesel, in naši častniki pravijo, da ne dobimo sovražnika še tako hitro pred oči. Ako bi pa bila božja volja, da bi moral umreti v boji, poročim Vam to, kakor hitro mi bode mogoče, da bodete vsaj vedeli, ali sem živ ali mrtev.
'j
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON; VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4\% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA * vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Spomeniki
Najboljši čas naročiti nagrobni spomenik za nepozabne drage, če hočete da bo postavljen v kratkem času.
Imamo jih ivsake vrste.
E. Wunderlich Granite Co
804-806-808 North Hickory Street, Joliet.

** DOMOV. **
(Iz življenja sibirskih izseljencev.) Ruski spisal N. Telešov.
I.
Bila je jasna poletna noč. Veselo in mirno je svetila luna. S svojim srebrom je zalivala poljane in ceste, s svojo svetlobo je prodirala gozdove, zlatila reke... Izza duri izseljenske barake se je splazil ravno ono noč enajstletni deček Semka, ves kuštrav in bled. Ko se je dobro ogledal in pokrižal, je začel bežati, kar so ga nesle noge, v smeri proti polju, kjer se je začela "rasejska" cesta. Boječ se zasledovalcev, oziral se je neprestano, toda nikdo ni tekel za njim in srečno je dosegel poljane, a potem tudi glavno cesto. Zdaj se je ustavil, nekaj pomislil ter krenil tiho nizdol po cesti.
Bil je to eden iz onih "božjih detet", ki ostanejo sirote za izseljenci. Njegovi roditelji so umrli za legarjem, Semka pa je ostal sam med tujimi ljudmi, sredi tuje pHrode, daleč od domovine, ki jo je pomnil le še po beli, kamnati cerkvici, po vetrnjačah, po rečici Uzjupki, v kateri se je kopal včasih s tovariši, in po selu, ki se je nazivalo Belo. A kje je ta domovina, to selo in rečica Uzjupka, — to je bila zanj ravno taka tajnost, kakor ta kraj, kjer se je nahajal v tem trenotku. Samo tega se je še spominjal, da so prispeli po ravno tej cesti, da so šli preko neke široke reke, a še prej so se dolgo vozili s parnikom, nato z vlakom, zopet s parnikom in zopet z vlakom. Dozdevalo se mu je, da ima prelioditi samo še to cesto, ko pride do reke, nato pride vlak, a tam bo že rečica Uzjupka, selo Belo in rodni kraj, ki se mu je tako privadil, kjer bi še sedaj znal na prste sešteti vse sel-ske starčke in dečke. Pomnil je še, kako sta mu umrla oče in mati, kako so ju -položili v krsto in odnesli nekam za goščavo na neznano pokopališče. Tudi tega se je vedel Semka spominjati, kako je plakal in milo prosil domov, toda prisilili so ga ostati v baraki, kjer so ga hranili s kruhom in juhami in mu vedno govorili: "Sedaj se nimamo časa s teboj ukvarjati". Celo gospod Aleksander Jakovljevič, ki je bil nekak gospodar nad drugimi, je kričal nad njim in mu obljuboval, da ga zlasa, če ne bo miren. Tako je Senika hoceš-nočeš životaril in tugo-val. V isti baraki so bile še tri deklice in en deček, ki so jih tu pustili roditelji in odšli neznanokam. Ti otroci pa so bili še tako mali, da se ni bilo mogoče ž njimi ni igrati, ni šaliti.
Pretekli so dnevi in tedni, a Semka je bil še vedno v neprijazni baraki, odkoder se ni smel oddaljiti. Slednjič mu je vendar že presedalo. A glej, saj je to vendar ravno 011a cesta, po kateri so prišli semkaj iz "Raseje"!... Ce ga izlepa ne puste, tedaj jim pač sam ubeži!... Zopet ugleda rodno Uzjupko, rodno Belo, zopet ugleda Malaško, Vasjatko in Mitko, svoje dobre prijatelje, pojde k gospe Afrosinji Jegorovni, pojde k popovim dečkom, ki imajo mnogo visenj in jabolk...
Četudi je strah, da bi ga ne ujeli, zadrževal Semko dolgo časa, je bila vendar želja, ugledati svojo rečico, svoje tovariše 111 rodno selo, tako velika in zapeljiva, da je Semka dolgo prikrival v duši tajno misel in ob ti-godnem času zbežal na cesto in se za vedno odrekel darovanim juham. Bil je popolnoma srečen, da se vrača domov. Dozdevalo se mu je, da ni nikjer tako lepega kraja, kakor Belo, in na vsem svetu ne tako lepe rečice, kakor ravno Uzjupka.
II.
Zdi se, da je izkusila in videla obširna Sibirija vse, karkoli si more človek misliti. Po tisoč vrst so prehodili po njej ukovani arestanti in rožljali s težkimi verigami. Sekali in rili so njene nedri v temnih rudnikih, koprneli v njenih ječah. Po njenih cestah hite trojke in veselo pozvanjajo z zvončki, a po neprodirnih gozdovih blodijo ubegli jetniki in se bore z divjimi zvermi... Tolpe izseljencev se pomikajo iz Rusije v nepreglednih vrstah. Pod vozovi nočujejo in se grejejo ob ognjih, nasproti pa prihajajo nazaj druge tolpe, obubožane, sestradane in bolne. Mnogo jih umira po poti, — in nikomur ni to nič novega. Preveč tujega gorja je že videla Sibirija. da bi se še čemu čudili. Tudi Seniki se nikdo ni čudil, ko je prihajal v vasi in izpraševal:
"Katera cesta pelje tod v Rasejo?"
"Vse ceste vodijo v Rasejo," _ so
11111 odgovarjali preprosto fti kazali z rokami doli po poti, kakor da bi ga zagotavljali v njegovi smeri.
Semka je šel dalje brez truda, brez bojazni. Veselila ga je svoboda, veselila so ga polja s pestrimi barvami in zvonenje zvončkov mimo vozeče poštne trojke. Včasih je legel v tra vo in se skril pod šipkovim grmom ali pa je zlezel v obcestno goščavo, ko j bila najhujša vročina. Usmiljene sibirske žene so/ mu dajale kruha in •mleka, a potujoči nuižiki so včasih dopustili, da je sedel na njih voz. ■Striček, pusti me na voz, radi Kri
sta!" — je prosil Semka, ko ga je dohajal kdo s konjem.
"Tetka, daj, radi Krista, kruha!" — se je obračal v vaseh h kmeticam.
Vsi so ga milovali in Semka je bil sit.
Tretjega dne je za.blestela pred Semko reka.
"Glej, glej! Ona je!"
* Pomnil je, ko so se nedavno peljal
z očetom preko te reke. Le da jih je bilo tedaj jako mnogo in ljudi niso prevažali posamez, ampak v skupinah. Spomnil se je, kako sta na brodu, s katerim so se prepeljali tudi oni, hodila okrog stebra konja z zavezanimi očmi in nategovala vrv, poleg njiju pa je tekal z bičem v roki starček, v srajci in širokem klobuku, in neprestano kričal z ohripelim glasom: "N-no! prokleti! N-no! moji ljubi!" In konja sta vsled njegovega krika še hitreje tekala okrog stebra, vrv pa se je ovijala tudi hitreje, brod pa se je pomikal vedno bližje in bližje k drugemu bregu.. .
Široko se je razlivala pred Semko reka. Solnce je že zašlo in krvavo-rdeča zarja je jasno odsevala v vodi. Bilo je krasno in mirno, a povsod tako pusto in prazno, da se je Semka dolgočasil. V daljavi, na nasprotnem bregu se je videla neka vas, a na desni in levi so se razprostirale goščave. Semka se je spustil prav do reke in začel pogledavati zdaj na eno, zdaj na drugo stran, a bilo je še vedno pusto in nemo kakor prej, le pod njegovimi nogami je srdito pljuskala hladna reka, po zraku pa so plavale druga za drugo neke ptice.
V	raztresenosti se je spustil nizdol po bregu, a nikjer ni bilo žive duše, slišati ni bilo ni jednega glasu. Med tem je začela večerna zarja polagoma ugašati. Bolj in bolj je bledelo nebo in na daljnih poljanah je začela padati rosa.
Semka se je zamislil. Nato je sedel na pesek in šele tedaj začutil, da je utrujen in da ne more več hoditi. Kam pa tudi hočeš, ko je voda pred teboj?... Sprva je zrl na to vodo, sledil, kako se vali nekam dalje in buta ob breg, potem je gledal na nebo, na ugašajoče prostranstvo daleč za vodo, na les, na 'poljane, — in nekaj težkega, negotovega je leglo kakor kamen na njegovo otroško srce. Je-li bila to navadna bojazen, ali spoznanje popolnega sirotstva, ali ke-sanje, ali mogoče mi.sel na domovino, —Semki se je pač hotelo zaplakati, zahotelo se mu je jesti in ogreti se, zžhotelo se mu je videti poleg sebe očeta z materjo... Ugriznil se je v prst ter sedel nepremično nad reko, uprši oči nekam v daljo, ne da bi videl kaj pred seboj.
Sredi tišine se je zaslišalo naenkrat glasove, nejasne in neglasne. Semka je zdrgetal. Zdelo se je, da poje nekdo sam pri sebi, nehote, turobno pesem, počasi, skozi zobe, skoro kakor v snu.
V	resnici, izza grma, kjer je delala reka mal ovinek, se je pojavil čolnič. Plul je počasi, vzporedno s samim bregom.
"Striček!... prepelji!" — krikne Semka, ko pride ribič, pojoč sam pri sebi. poleg njega. — "Stričko!... no, stričko!"
Oni je obrnil glavo in Semka je videl njegovo zagorelo, nerusko lice, s čopom črne brade in s privihano vrhnjo ustnico, izpod katere se je zasvetilo dvoje vrst ostrih, belih zob. Sedel je v takem malem čolniču, izklesanem iz debla, da je segla voda skoro do robu. Pri tem ga je voda zibala in bati se je bilo, da ga voda vsak čas prevrne, utopi. Toda ribič je mirno povesil veslo (imel je samo enega) in pazljivo motril dečka.
"Striček..." — je plašno ponovil Senika: "radi Krista, prepeljite me..."
"A denarja boš kaj dal?" — je rez_ ko pripomnil oni in bilo je videti, da mu prošnja ni po godu.
Potem je namršil obrvi in privihnil nos, vsled česar so bili videti njegovi zobje še daljši, in si popraskal raskave prsi s prsti. Bela srajca, z ozkim Irakom okoli vratu, ki je pokrivala njegovo sključeno telo. je bila odpeta in videle so se njegove prsi, ravno tako temne, zemeljske barve, kakor je bilo njegovo lice.
Surov odgovor, zli izraz ribičevega lica in nastopajoča noč sredi pustinje so povsem oplašili Semko. Te tri dn je videl mnogo ljudi, a vsi so bili njemu nasproti uljudni, prijazni, in samo sedaj, ko je bila pomoč posebno dra ga in neobhodno potrebna, je naletel na surovega človeka in prvič je spo znal v svoji otroški duši — tujca... Bil je to res "tuj" človek, ki mu jt bilo vseeno, bode-li Semka sit in živ ali ne. In Semka je zrl nanj s strahom, skoro sovražno. Naenkrat mu je postalo tako br,idko in težko, da j hotel skočiti v vodo in umreti. In, ne vedoč, kaj storiti, se je zgrabil Semko r. obemi rokami za lase, zgrudil se obrazom na zemljo in zaihtel bridko na ves gla«; celo ribiču se je zasmilil Pomislil je, ni-li deček zablodil in ni li na oni strani reke doma.
Skomizgnil je z rameni in rezko za klical, da bi se Semka ozrl nanj.
"Hej — hqj!.. ."
Nato je pokazal na dno čolniča, kjer SL' je premetavala riba, in surovo dejal:
"Sedi 1"
III.
Potekla sta dva tedna.
Mnogo cost in vasi je ostalo zadaj za Semko. Ni obupaval, ampak vle kel se je počasi dalje in le včasih po prašal:
"Je-li daleč še do Raseje?"
"Do Raseje li," — so mu odgovar jali. —■ "Da, ni blizu. K zimi, glej dospeš, mogoče še prej."
"A zima, bo-li skoro?" "Ne, zime še ne bo tako kmalu. Še jeseni ni bilo."
Ko je prihajal Semka v sela ali slučajno od daleč ugledal visok bel zvonik z zlatim križem, tedaj se mu je osolzilo oko, a duša se mu je razvese-ila in ogrela. Snel je pok-rivalce, vrgel se na kolena in plakajoč vzkliknil: "Gospod! Pošlji že skoro zimo!,.." Včasih je srečal Semka ob cesti samotno vaško razpelo. V bližini ni bilo ne hiše, ne stražnice, le gozd — z jedne, a step — z druge strani, — in Semka se je zamislil nad tem razpelom in vedno sta mu prišla na misel oče in mati, prišel mu je na misel tudi šotor sredi polja, kjer sta onadva umrla, — in Semka, pozabljajoč na utrujenost, je pospešil korake, šepetajoč svojo priljubljeno besedo: "Domov!. . . domov!..."
No, glej, slednjič je dospel do mesta.
Vstajenje je bilo, in Semka j^ že oddaleč zaslišal glasove cerkvenega zvonca. Ti umerjeni, glasni zvoki so ga zopet spomnili na domovino. In trava naokrog, ki je že začela rume-l neti, in veli listi poleg ceste, in daljno! kličoče zvonenje — to vse je velo na dušo z nečim lepim, domačim in Sem-1 ki so prišla na misel rumena jabolka, ki jih sedaj gotovo deli v cerkvi bat-juška, a stari cerkovnik, drug in prijatelj Semkov, vzel bi sedaj iz svojega globokega žepa par jabolk in rekel z običajnim basom:
"Vzemi, Simon, v ime Odrešenika. Najej se, ti..."	1
S kakim veseljem bi se vrgel sedaj Semka v zvonik, zgrizel bi jabolka in zvonil brez truda, dokler bi ga ne odslovili!...
Za mestnim obzidjem so zapestrele v začetku pred Semko na desni in levi brunaste sive bajtice z zelenimi, rde- j čimi in sivimi strehami, nato so sle-1 dile bele kamenite hiše. Po ulicah so brskljale kure, krulile svinje. Potem so sledila visoka dvorišča in plotovi,1 dalje se je razprostiral trg z visoko cerkvijo za železno ograjo, a nasproti nje je štrlela kvišku siva brunasta stražnica, ki jo je stražil vojak, izpre-hajajoč se po deski gorindol, a spredaj so se zopet videli stolpiči obzidja...
Ne da bi se mudil je šel Semka skozi mesto in stopil iznova na cesto, kjer mu je bilo ugodnejše in veselejše.
IV.
Čim dalje, tem bolj je opažal Semka v vsem, da nastopa jesen. — "Hvala Bogu! Skoro bo zima!" — je mislil in rodna vas se 11111 je zdela vedno bližje in bližje. Po poljih že niso več frfotali veseli metuljčki, niti ne skakljale kobilice. Drevje je izgubljalo listje, trava je venela. Nebo se je češče zavijalo v sive, tenke oblake Noči so postajale hladnejše. Semka pa je mislil: "Hvala Bogu! Sedaj bo pa že skoro!"
Ko je šel po cesti dalje, Semka od jutra še ničesar ni jedel in sedaj je začutil glad. Ugleda! je v grmičevju človeka, ki je sedel z nogami pod životom in nekaj žvečil. Ustavil se ji 11 zavidno gledal, kako onf lupi jajci 11 prigrizuje s kruhom.
"Kaj pa ti?" — vpraša človek, ne da bi se ganil z mesta in nadaljuje vojc započeto kosilo mirno dalje. : Senika je molčal.
Ta človek ni bil mlad, s sivo brado, kratko pristriženo, z zagorelim 111 od etra prepihanim licem, z malimi upa-l'ini očmi. Xa nogah je imel neke vr-s'e volnena obuvala, 11a sebi — pisan suknjič, a na zatilku — čepico.
"Kaj pa ti?" — ponovi oni in zre v Semko.
"Dedek..." — odgovori s strahom: 'daj, radi Krista, košček kruha..."
"Meni samemu, prijatelj, so radi Krista dali. Na, tu, 11a... Si pa razdeliva!" .
Ponudil mu je skorjico in zopet vprašal!
"Kaj pa si ti? Odkod si se vzel?" "Domov grehi... v Rasejo." "V Rasejo?... Glej, tudi jaz v Ra" ejo.. . A zakaj greš ti?"
Semka ji^ pričel podrobno pripovedovati o svojem življenju. Pravil je> kako mu je bilo dolgočasno v baraki, kako si je želel domov, in kako je zbežal ponoči, a neznanec je pazljivo slišal in kimal z glavo, točno mu pritrjujoč.
Mladec, brat!' '— izpregovori starček ter' pogladi Semko po roki. — "Vendar, vidim jaz, slabo je tvoje življenje!... Videti je, po mojih sledeh hodiš: niti doma ne ugledaš, niti svo jega kraja ne uznaš... Pasje življenj« je to! Pri moji veri, pasje!"
"A ti, dedek, kaj pa ti?" — izpregovori Semka z zanimanjem in sede starčku nasproti.
"Jaz, kdo sem?... Nikdo... Tako ... Ena beseda — neznanec."
Starček je globoko vzdihnil. in šel z dlanjo preko lica, kakor da bi se bri saj.
"Da, brat... Ti si še mal, a vendar je tudi tebe potegnila domovina k sebi nazaj... Vedno je ona tako, kakor rodna mati... Vleče, vleče... Nikjer ne najdeš mesta brez nje. Prideš, pO gledaš jo, mat<jr, z enim očesom, no in ti je lažje!"
"A kaj, očka, pridem li do zime 1 Rasejo?"
"Ne, ne prideš. Pride mraz, a ti ni ti dobre obleke nimaš... Potoval sem .. . Vem .. . Ne prideš, ti pravim Zmrzneš."
Njegove besede so razžalostile Sem ko. Zamislil se je tudi starček. Ob;i sta povesila oči in molčala.
Semki se je zazdelo tedaj, kako bo de zmrznil, in bilo mu je grenko, da nikdo ne zve o tem v Belem. A star ček je medtem mislil svojo misel in molče zmigaval z brki.
"Torej, kam greš ti?" — je vprašal nepričakovano neznanec in se pobiral z trave.
"Jaz, dedek, grem domov..." "No, tudi jaz domov. Greva vkup." (Konec prih.)
Vina naprodaj
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino SOc gal., drožnik ali tropinovec ?2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
"Hill Grit Vineyard"
Stefan Jakše, lastnik. Box 657,	Crockett. Cal.
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in iu najboljša postrežba.
Popolnoma varno naložen denar
-JE PRI-
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico,
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov 1 vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po 4% odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuja sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni "Dom" v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov: •»
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. JOLIET, ILL.
R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass't kasir.
' National
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, III
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke t stari domovini.
1%
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvi.
Cim več ga p i ješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.
Joliet, 111.
Telefoni Clii. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. Ml
jjftat	šs&t&b /M&fab jjj^m	(tfiifh Ji&n	jnJtfe
nr ntn nr nr* w TUH ~ nr nir
*
t «
« « « * * * « « *
* » * * * * » * »
i
i *
i *
wwwwwwwwwwi
Zgodnji znak suSice.
Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
bleda barva
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo sam6 eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je:
Trinerjeyo Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zado-bila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJE-VO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
joatp« raiNEB-a
Izguba teka
/
Nepravilno prebav-ljatije
Slabost po jedi
Običajna zabasanost
Glavobol
Nahod
so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina.
To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911.

atoirrsM»
Kolika in krč
Izguba moči
Rumenica
Onemoglost
Nekatere ženske bolezni
Izbruhi
JOS. TRINER
kemični l«l>or»torij,
1333-1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
JOSIP KLEPEC
JAVXIXOTAR
Izdeluje vsev notarsko delo spadajoče lisdoej lOOG X. CHICAGO ST, JOLIET
GO,
:ov i
>br* ičuj«
veffl
:IJ*>
S t r a k a
Vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože ]n dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet Steam Die House
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu olčinstvv v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
SLOVENSKI PRAVNIK.
F. Kompare
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE SO. CHICAGO, ILL.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti
Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building.
\ V
Frank Sagar
KROJAČ,
I 205 Indiana St	Joliet, 111.
N. W. telephone 962. ►ivam, popravljam in čistim obleke
W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th H. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Hojakom
priporočam svojo
fostilno,*pS
te toči vedno sveže pivo, 2gaa< ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slcoff
N. W. Phone fx*. ,x3> H. Hickory St..	loll*
Prank Terlep
NOVA GOSTILNA
>134 N. ________
503,
Hickory St.,
N. W. tel.
Joliet, 111.
Svoj

'Jim mnogim znancem in prija-
f
m naznanjam, da sem otvoril lep in r ren salun na v°8a,u N- Hickory j>0 S-S ulic» kJer me lahko posetite. . strežem vam z najboljšimi pijačami 8,*iodkami. Vsi dobrodošli!
imate s sodiščem opraviti obr-mte «e na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNIT2, i C«ttbg Bldg., 2nd floor, Joliet, M. nllrn se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.

Emil Bachman
1719 South Center Avenu«. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopi. sov od Vam poznatih slovanskih društev.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti n&jboljše me «o po najnižji ceni? Gotovol V mesaic
J. & L Pasdertz
»e dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejie meso
V»e po najnižji ceni. Pridite toraj i» ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba }> aaie geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v n«.šej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Chic. Phone 4531- N. W. Phoae III.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljr-in firnežev. Izvršujejo se vsa bai varska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah.
A lexander T\
H. Chi. Phone 376. Lf
ara #
N. W. 927.
KirinčicBros
a
Oor. Columbia in Chicago Sts.
JOLIEt, ILI
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočamo.
PREMOG.
PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog
po $4.00 tona. NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE
Zahvala.
Haser, Pa., 12. junija. — Cenjeni gospod urednik Am. SI.! Prosimo, da nam odkažete malo prostora v cenjenem listu, da se zamoremo zahvaliti mi štrajkujoči člani .dr. sv. Jožefa št. 08 K. S. K. J. v Haser, Pa., cenjenim jolietskim naprednim rojakom in so-bratom za poslano pomoč v znesku $31.13 nam revnim slov. štrajkar-jem v Westmoreland Co., Pa. Ta svo ta je bila nabrana po gg. Johnu Vide-tich in Mathu Judnich, in poslana po gl. tajniku K. S. K. J. g. Jos. Zalarju Čast in hvala jim za njih trud! Svoto smo prav z veselim srcem sprejeli in razdelili med štrajkujoce sobrate dru štva, kateri se vsi prav iz srca zahvaljujemo vsem, ki imajo usmiljena srca do nas, kakor častiti gg. duhovniki in vsi drugi, kateri so nam kaj pripo mogli za društveni obstanek. Izreka mo jim najprisrčnejšo zahvalo! Bog Vam povrni!
Zahvaljujemo se tudi dr. sv. Jurija št. 100 v Sunnyside, Utah, ki je nam že vdrugič poslalo pomoč po tajniku Frank Mlinaric, svoto $5.00. Izrekamo sobratom sv. Jurija najprisrčnejšo zahvalo, ki se tako živo spominjajo svojih trpečih sobratov.
Zraven se pa še nadalje obračamo z milo prošnjo do vseh rojakov in sobratov, do vseh Slovencev po širni Ameriki, ker vsak najmanjši dar bode z veselim in hvaležnim srcem sprejet. Že 15. mesec se borimo proti kapitalizmu za povsem upravičene zahteve. Upamo pa, da ne bode dolgo več trajal ta kruti boj. Kakor vidimo iz vsakdanjega oložaja, je začelo hudo privivati naše kompaniste. Tako naj omenim zadnji dogodek v bližnji naselbini Export, Pa. Ko smo korakali skozi mesto lačni in žejni, da so nekateri komaj še na nogah stali, je samo ob sebi umevno, da smo bili po vsem mirni med potjo do štrajkarskih šotorov. In glej ga spaka kompanij-skega! Drugi dan so že prinesli štir-e "kozaki" v uniformah papirje 79 našim sotrpinom — in še več bi jih bili radi dali, ali na srečo niso vedeli naših imen — s pozivom priti pred mirovnega sodnika v Greensburg, Pa., ker so toženi od kompanije, da smo prišli oboroženi s puškami, "fajfelni" in revolverji in svinčenimi kolmi, kakor tolovaji v mesto. Pa še nobeden n!" imel take palice, da bi se bili /opirali nanje, ko smo bili trudni in spehani od hoje in vročine! In tako so imeli 1. tega meseca obravnavo pri imeno ranem mirovnem kompanijskem sodniku, ki jih je že veliko po nedolžnem obsodil. In ta obravnava še ni končana, in ubogi sotrpini morajo po nedolžnem v ječah čakati izida sodbe. Kaj ne, lepa ameriška svoboda?! S tem sem nekoliko pojasnil ta naš žalostni položaj, kako se nam godi tukaj v Westmorelandski Sibiriji, kar naj zadostuje za danes.
Vsem cenjenim darovalcem pa še enkrat najprisrčnejša zahvala. Vse sobrate pa še ponovno prosimo, koder še niso bile naše prošnje uslišane, ako niso prizadeti s kako krizo, da bi nam kaj pripomogli za naš obstanek, za kar se že vnaprej zahvaljujemo.
K sklepu prav lepo pozdravljamo vse cenjene darovalce in vse sobrate in sosestre naše slavne matere K. S. K. Jednote in vse Slovence po širni Americi. Tebi, vrli list Am. Slovenec, pa veliko novih naročnikov in predplačnikov.
Z bratskim pozdravom ostajamo Vam udani za odbor dr. sv. Jožefa št. 58 K. S. K. J. v Haser, Pa.:
Predsednik John Tušar, R. F. D. No. 2, Box 66, Irwin, Pa.
Tajnik Jernej Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Pa.
Zastopnik John Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 3, Irwin, Pa. v
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV.
štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich.
Uradniki za leto 1911:
Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss in John Bohte.
Maršal: Andrew Ženko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek.
Zdravnik: Dr. Raunavaara.
Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.
Imenovano društvo spada h S. H. Z. ■n plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podpo ro. K obilnem pristopu vabi odbor.
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami. Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega' nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo. SVOJI K SVOJIMI Za obila naročila se priporočam
S1M0U ŠETI1TA
SLOYENSKI KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banka. Če imate opraviti t sodnjo pojdite do
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111
M. PHILBIN
515 Cass St., Joliet, 111.
Oba telef. S. Chi. tel. stanov. 2191 M4.
Geo. Lopartz
Grocerijska prddajalna 4	N. W. telefon 80&
02 Ohio Street JOLIET, ILL.
Ana Vogrtn
'f* Izkušena babica
10 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, III
Pojdite ali pUite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tie L ff. Flexer Drag Go.
LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Straata
JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku.
Za
kratek čas. $
— —i
Zagovorila se.
Pri neki mladi zakonski dvojici je prišlo prvikrat do resnejšega prepira. —Jezno se je gospa pokrila in je zapustila sobo z besedami: "Za vedno grem nazaj k svojim staršem!"
Čez nekaj minut zasliši soprog ropot v kuhinji, odpre napol pomirjen duri in pravi ironično: "Mislim, da hočeš za vedno nazaj k svojim star-
ANTON VOGRIN, ČREVLJAR
210 Ruby St.	Joliet, Illinois
Popravljam in izdelujem moške, žen ?ke in otroške čevlje po zmerni ceni
VWA'.VW.VAW'AWWVi
Oscar J. Stephen
g.
'm
Sobe 201 ln 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
5 JATNI NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali -trugi poškodbi.
Zavaruje tud. življenje proti nezgodam m bolei.iim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Albert Weiss Land Go.
Red River Valley Farme, v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
semr

'Hoč^m tudi 1" "Česa »pa še iščeš?" "Hišnega ključa!"
Slovenski smeh.
Nekdaj je bilo slovenskim otrokom prepovedano, da bi se v šoli razgovar-jali slovenski.
Učenec vstane ter zatoži svojega tovariša, da se ta slovenski smeje.
Izdali se so.
Učitelj: "2e ves teden hodi nekdo na moj vrt po jabolka; a jaz že slutim, kdo je — da se mu nosu dotaknem s to le palico, takoj ga spoznam..." (Vsi otroci si zakrijejo nosove.)
Pameten šolarček.
Učitelj v prvem razredu: "Kako ti je inie?" Učenec: "Julač Franc." Učitelj: "Kaj so tvoj oče?" Učenec: "Umrli so!" Učitelj: "No, kaj so pa bili prej?" Učenec: "Živeli so."
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako P°d ugodnimi pogoji. Torej ro-jaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L. EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois. Sobi 1 2, Fargo Bldg., Joliet, 111.
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču čea treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo pridite tudi drugi vsi, in prepričajtt se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
♦00 Ohio Street	Joliet« 111«
N. W. telefon 1257.
Jos. Zelnikar gostilničar
200 Jackson St.,	# Joliet, 111.
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLI!
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd in mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
Joliet Citizens Brewing Co.
North Collins St., Joliet, III.
I UPijte EJLfc Brand" pivo \
| Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. J
J. P. KIN
Oba telefon	T, o c ti i
štev. 8	AieSIll
^»jj^^trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet I
- ZA NAJBOLJŠI -
PREMOG
po primerni cenj, telef ona jte do nas:
M, Truby & Son,
Chicago tel. 241.	N. W. teL 61
Wilmington Lump, tona po $4.00
Pena, tona po...............$3.50
Wash Nut, tona po..........$4-M
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna £ mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, IIL
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Popravljamo
Delo jamčimo
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačne NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St, Joliet, Illinois
Jos. Stebla j
PRODAJALNA
smodkp duhana, slaščic
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
1840 W. 22 St.,
CHICAGO. ILL.
cltajte!
Ukfižem V dm cestu k Stastiu. DokSzal som to tisicel'udom a dokažem to aj Vam, ako nado-budnuf šfastia. Odpištemisvo-ju adressu a pošlite2c štemp-lik a ja Vfim pošlem uplny nfi-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST., CHICAGO, ILL.
ZAL VAM BO
ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se!
A. J. TERBOVEC & CO., (nasi. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St, Denver, Colo.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA.
Najpripravnejša in najcenejša paro-
brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Vorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti N-iw Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene i« vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St.,	New York.
m
AMERIKANSKI SLOVENEC, 16. JUNIJA 19X1.
New York, 11. jun. — (Prednazna-uilo in vabilo.) Povodom desetletnega obstanka priredi društvo svetega Jožefa št. 57. K. S. K. J. v Brooklynu v nedeljo, dne 16. julija 1911 veliko slavnost, spojeno s piknikom in sicer po zdolej označenem vsporedu. Na to slavnost vabimo najuljudneje vsa slovenska podporna in druga društva kakor tudi vse c. rojake in rojakinje iz Greater New Yorka in jih prosimo, da nas s svojim obiskom počastiti izvolijo. Veselični odbor našega društva bode gledal in skrbel nato, da bodo vsi gostje v vsakem obziru popolnoma zadovoljni.
Vspored: 1. V nedeljo, dne 16. julija 1911, ob 9. uri zjutraj, sv. maša v cerkvi sv. Nikolaja, na iztočni 2. cesti, v New Yorku. Društva in člani se zbirajo v šolski Hvorani iste cerkve točno ob 9. uri in odkorakajo skupno v cerkev s zastavami in znaki. 2. Popoldne točno ob 1. uri vrši se banket v dvorani parka ali na piknikovem prostoru "Corona Jackson Ave. Park", ydgal Jackson in Junction Ave., Corona, Long Island. Vstopnina k banketu je: za gospode $1.50, za dame $1. Ta vstopnina za banket uračunjena in veljavna je tudi za vstop k popoldanski zabavi na pikniku s prosto pijačo. Za one goste, ki se banketa ne udeležijo, je vstopnina za moške $1 z vpeljano prosto damo. Vsaka druga dama plača 25 centov. — Pijača prosta. Vstopnice za banket dobivajo se pri tajnikih posameznih društev, katere se mora naročiti in plačati najkasneje do 1. julija; na poznejše prijave in na-ročbe se odbor ne more ozirati. Na piknfku sviral bode večji oddelek iz-borne godbe. Vrši se tudi ples, kegljanje za lepe dobitke, srečolov ter raznovrstne druge domače proste zabave.
Kako dospeti do parka? Vzemi na williamburskem mostu na Delancy St. Grand St. North Beach poulično karo, ki te pripelje za pet centov naravnost do parka. Na starem ali brooklyn-skem mostu vzemi Flushing Ave.-Maspeth poulično karo in zahtevaj transfer na Grand St. North Beach karo, ki te pripelje do parka. Na 34. cesti v New Yorku vzameš lahko tudi Ferry; ko dospeš preko vode, vzemi ondi za College Point ali Flushing poulično karo, ki te dovede do parka. Na Queensboro Bridge 59. cesta New York, vzemi College Point poulično karo, ki te pripelje naravnost do par-ka.
Za mnogobrojen obisk se še enkrat toplo priporoča	Odbor.
Uljudni Kitajci.
Znano je, da je Kitajec uljuden človek, ki ne reče nikdar komu kaj žale-ga. Na Kitajskem si izmišljajo cele bajke, samo da se ne razžali rahločutnosti svojih bližnjih. Kot primero hočemo navesti neko pismo, ki ga je nek kitajski urednik poslal nekemu pisatelju, čegar spis mu ni ugajal. Pismo se glasi: "Vaše delo sem preči-tal ter sem ves navdušen. Zaklinjam se Vam nad svetim pepelom svojih prednikov, da nikdar v življenju še nisem bral boljšega spisa. Zaradi tega se bojim, da se njegovo Veličanstvo, prevzvišeni cesar in vladar, ako spis (tiskamo, toliko navduši, da nam bi najstrožje prepovedal tiskati kaj, kar bi ne bilo vašemu spisu enako. In ker v tisočih letih gotovo ne bo nihče več napisal dela take vrednosti, vračamo Vam vaš božanstveni rokopis z neizmerno težkim srcem ter vas prosimo, da nam oprostite."
Zahvala.
Društvo sv. Jožefa št. 122 K. S. K. J. mi je poverilo v delo zastavo in druge društvene stvari za skupni znesek $372.50, kteri znesek sem resnično prejel od zastopnika društva, trgovca g. Johna Koshir.
Zahvaljujem se cenjenemu društvu za izkazano zaupanje, še bolj pa za laskavo pohvalo celega dela in upam, da bodo vsa društva in vsi rojaki upoštevali v prvi vrsti domačina, dokler V<y postreže za jednake ali nižje cene cene bolje kot tujec.
Fr.» Kerže Co., edina slovenska tvrdka za zastave, re-VSe društvene potrebščine, 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
SWIPE 1AST
Prodajamo zalogo naših "Swipe" čevljev. Prava stvar za fante, ki hočejo kaj najnovejšega.
Ti čevlji so močni in se lepo podajo 4>o nogi. Imamo jih raznih velikosti.
THE EAGLE.
Plačajo se vnaprej.
Kdor išče dela, za enkrat......$0.10
Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.00 Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25
Zahvale ........................ 1.00
Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5. Oglasi v "A. S." so najuspešnejši.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
RAD BI VEDEL KJE JE MOJ brat Janez Lovrač. Biva nekje v Ameriki. Doma je iz Valovnega dola občina Peče, Gorenjsko, okraj Kamnik. Prosim naj se mi javi. Anton Lovrač, La Salle, 111., Kanal St. No. 1145.	2t
RABIMO IZKUŠENIH DRVAR-jev blizu Greenview, 111. Vprašajte Covey-Durham Coal Co., 203 So. Dearborn St., Chicago, 111. 2t
NAPRODAJ LEPA HIŠA S 6 SO-bami. Proda se poceni. Več pove Lov. Roštan, 1224 N. Broadway, Joliet.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu tem potom naznanjam, da sem otvoril svojo novo brivnico na vogalu Summit in Ruby cest. Svojim mnogim prijateljem in znancem se najiskreneje priporočam v obilen obisk. Moje delo je znano vsakemu sorojaku, ki že delj časa biva v tem mestu za to sem si vsvesti, da me bodo moji mnogobrojni prijatelji gostoma obiskali na prijaznem hribu v moji novi brivnici.
Filip Hibler, Ruby & Summit Sts., Joliet, 111.
Rad bi vedel.
"Ali je vsakdo svoboden in enak v Ameriki?" "Da, vojvoda, kajpada." "Zakaj me pa potem neprestano spominjate, da me predstavljate samo svojim najboljšim ljudem?"
Antonija Knaus
izučena in izkušena
BABICA
512 N. Broadway JOLIET, ILL.
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, I1L
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB.
se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St So. Chicago, 111,
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
Ce boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi ce-nami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in •inglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
w. j. lyons
Nas Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILL.
ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in j« dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišit« po cenik!
ZAHVALA.
Povodom prebridke izgube, ki nas je zadela ob priliki prerane smrti preljubega soproga in očeta gospoda
ANTONA SKALA,
ki je po kratki a mučni bolezni, previden s,sv. zakramenti v Gospodu zaspal dno 3. junija, ter bil pokopan s črno peto sv. mašo v slov. cerkvi sv. Jurija, dne 7. junija, 1911, na St. Mary's pokopališču v Evergreen Park, 111., se nižjepodpisani najiskrenejše zahvaljujeijio vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so nas tolažili ob pirc-veliki žalosti.
Zahvaljujemo se tudi preč. g. Kranjcu za prelep govor ob1 p6-grebu, g. Walkowiaku, pogrebniku, ter slavnemu društvu Vit.
[ Florijana 44, K. S. K. J., ki je tako polnoštevilno izkazalo zadjjfo čast svojemu sobratu; tudi se zahvalimo Maine Court, No. 832, C. O. F. in Imperial Tent, 206 K. O. T. M. lokalni uniji No. 271 ter vsem drugim, ki so se udeležili pogreba in darovali cvetice.
Še enkrat vsem najiskrenejša hvala! Pokojnika priporočamo v molitev ili blag spomin! Sveti mu večna luči *
Žalujoči ostali:	Frančiška Skala, soproga,
Marija in Albina, hčere.
Leonard in Edward, sina.
South Chicago, 111., dne 14. junija 1911.
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za nlogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresto na vlogah. First National Bank
C»r. Chicago and Yan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00.
Urtaaovljena 1I71.
The Will County National Bank
Of Joliet. Illinois.
Prejema raznovrstne denarne »log ter pošilja denar na vse dele »veta
Kapital in preostanek l3oo,oo*.*ft
C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, icasir.
KADAR POTREBUJETE
kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL.
Ugodtia prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. v Ljubjani reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestu je hranilne vloge
PO 41 %
Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi prj vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na "Kreditni zavod trgovino in in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NA mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno društveno premoženje koncem 1.1910 K, 401.520.
Stanje HranilniH vlog koncem 1 1910 okoli K 3.156,206.83,
SI!
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
Vabim rojake
da me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
Josip Bozioti
101 Indiana St. N. \V. Phoue 384 Joliet,111
N. W. telefon S77.
John Libershe
gostilničar
1014 N. Chicago St, Joliet,
OD
PO!
je
sto
na<
r4Hi
Naznanjam rojakom, da sem izkup svojega druga, zato sem sedaj s al lastnik moderne gostilne, kjer točil najboljše pijače.

TR0ST &KRETZ
— izdelovalci —
havana in domačih sm0dk
Posebnost so naie
The U. S." 10c. in "Meemchaum" k Na drobno te prodajajo povsod, na debelo pa na
1«S Jefferson Street Jeliet U
Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam ponuja, da boste lah postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dot za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu in vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se org» nizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svo: kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za drobnosti in pojasnila pošite na:
Sm zgl čar os< i
84 pel mc te^
12:
pei Pl< ko
i
OSI
vsi za!
F. M. ČMELJA
1827 Blue Island Ave.,
CHICAGO, ILLSj
Stanje vlog dne 31. decembra 1910 čez 21 mil. kron.Denarni promet do 31. decembra 1910: čez 85 mil. kron. | Lastna glavnica 608996.84.	Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Mikloštčeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela "Union" za frančiškansko cerkvijo
lis
Y LJUBLJANI
sprejema hranilne vlog'
vsak delavnik od 8. ur( zjutraj do 1. ure popolda" ter jih obrestuje po
4',%
brez kakega odbitka, t* ko da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kro" čisti 4:50 kron na leto.
g
V! SI
,ir
si it S.I ri P Ši n
toARuin trg-
Dr. Ivan Sušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjjfr nik in trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik 7? trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Iva® Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik "Lju|dsltf posojilnice'. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudnik*
i ^
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
JKr
ter je najboljša pijača.
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, 111.
MALI -GLASI.
EAGLE EXPORT