Nedoletni po letih, zreli po delovnih izkušnjah Razvoj industrije in ostaUh panog dniir benega gospodarstva črpa dan za dnern rezerve delovnih moči iz privatnega sek* torja na vaseh. Za privatni sektor kme-tijstva nastaja vprašanje delovrte sile vcdno bolj pereče. Marsikje so dani ysi pogoji, da bi z združitvijo zemlje, živine in orodja v zadruge bilo rešcno tndi vpmšanje delovne sUe, vendar puščajo prizadeii to možnost na zadnje mcsto. Predzadnji način rešitve tega vprašarija leži še v žentivi sinov in hčera, ne ozt~ raje se na njUiovo nedolctnost ali poino-letnosi. UtemeUitve prošenj za odobrltev porok mladoletnikov skorai enako izzvenijo. Starejša gospodarja ne moreta več tako obdelovati posestva kot to zahteva plarr sko gospodarstvo, zato srpatrajo za nn'f no, da pride k hiši mlaiša delovna moč, snaha ali zet. Mladi Ijudle prevzamejo delo In odgo* vornost, prevzamejo nase težave in več-kratno spoznanje, da jim ves trad in delo, požrtvovalriost in Ijnbezen do rodne grade ter primitivni načtn njene obde-lave ne more dati, kar v vsakdanjem živ*> Ijenju potrebujejo. \ Dnevne težave preizknšajo moč n}t~ hove življenjske odpornosti. Nekateri vzdržijo in nadaljujejo kjer so začeli, dragi zapustijo dom in posestvo ter se uvrstijo med delavce, ki imajo svofe otr veze, pravice, prosti čas in razvedrilo. Bodoči razvoj na vaseh bo spremenU tudi to. Mnogi se bodo lahko vkijučevali v domače zadruzno kmetijstvo ter bodo lahko ostajali doma. Nedoletna Lender o Josipina, rol. 1933, iz StrnišČa, \e dobila od pristojncga organa Ijadske oblasti poročno dovolie-nje. Razumljivo je njeno veselje do živ-Ijenfa. Z možem PintariČ Štefanom iz Ser janc sta napravila lep življenjski načrt. Šiefan bi bU najprej v slnžbi pri KOZ v Sefancih, Josipina pa bi pomagala nje-govim staršem obdelovati 5 ha zemlle. S Pintaričeve domačije je odšlo 6 otrok. Spoznali so, da si je mogoče tndi drugje astrariti primerne življenjske pogofe. Dom je ostal brez delovne sUe. Ndl. Jtr sipina se je ojunačila. S Časoma bo prer šlo v zadrngo tudi Pintaričevih 5 ka zem-Ije. Josipina bo postala zadružnica. Mlada se }e posvetUa dražinskema življenjn, zaostaiala pa tudi ne bo za mladimi gcr spodinjami na zadružnem gospodarstviu Po tem na vasi ne bo več težko živetL Ndl. Majcen Jože, roj. 1932 iz Mezgovc, bi rad ostal v službi pri tele* fonski sekciji v Mariboru. Skrbi jc imel s staršema m tremi hehiarji zemlje. Za obdelovanje zemlje ni mogoče dobiti de-lovnih moči, starša pa zaradi bolezni dela ne zmoreta. Sin Janko in njegova zena sta pomagala doma pri delu. Teiko $o živeU. Končno sta oba zapustila dom. Kdo bi žrtvovol vso mladost za upanje, da bo enkrat posestnik. Ndl. Jože je do-bU poročno dovoljenje. Poročil se je s Korpar Kristino, ki je izrazila priprav IJenost, da bo pomagala staršcma pri dehi. Voljna le vzdržati vse težave, kcr se zaveda, da bo čez nekaj časa hodtta na delo na zadružno zemljo, za katero ne bo spora, kdo io bo imel po smrti. Na njei boiio živeli Majceni kot zadruzniki. Ndl. Planine Frančiška rol 1932, je živela več let pri babici Grušov* nik Mariji v Doklecah št. 2. Marija in Karel Grušovmk sta že stara tn več ne moreta obdelovati posestvo. Pri hiši je nastala mjna potreba po moški delovni sUi. Preložnik Ivan s Ptujske gore se , }e že spomladi odločil poročiti z ned