11. stev.
Novo mesto, 12. iiiarcíi 19()t).
XXV. letnik.
DOLENJSP
Izhajajo vsak petek; ako je ta dan praznik, pa fian poprej. — Cena jim jc s iioStnino vred za celo leto najprej 3 K Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 3'50 K, za Ameriko pa <'50 K. Dopise si>rejema uredništvo, naroinino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Gospodarstvo.
Režnja trt.
Kakor sem že omenil, 8e pusti pri nas večinoma Vsaki trti eparon. Šparon ima, kakor znano, nalogo, da ram î"««!! řírozdjtí. Ker pa prevelika množina grozdja v jednem 'ttu ti to za drugo teto preveč izsesa, ne smemo nikdar predolgili sparonov pu8(-ati. Pomisliti je tudi treba, da na taktni dolgem šparonu grozdje težko in nejednakomerno „Šparon, ki ima 6 do 8 oce«, je dovolj dolg," To velja seveda le, če je na sparonii 6 d" 8 zdravil) <iřt;s. V slnčaju, da so nekatera očesa od Wraía, toče ali katerega si bodi vzroka poškodovana, pustimo laliko daljši šparon. Ker pa zaliteva mladje, ki Řii požene ii do 8 oces, precej soka, je samo ob sebi razumljivo, da se alabejim trtam ne naloži sparona, temveč skuša take trte a kratko režnjo okrepčati za drugo leto.
Od sparona pričakujemo edino le grozdje. V jeseni, K» 8tno to potrgali, je sparon svojo dolžnost izpolnil, in ^er tudi nima navadno močnejšega lesa, je za nadaljno trte odveč, zato rabimo krepkib, ae ne izsesanih P"giiankov. Da imamo tudi prihodnje leto za režnjo ""■epak in močan les, je že treba letos skrbeti: „Vz-Sojinio si ga na reznikih, ki imajo dvoje, k ^fčjeni troje očes." Če je reznik močan in ima ^obro razvita očesa, nam bode prihodnje leto dal brez skrbi za režnjo potrebni les in zraven tega se nekaj grozdja, ui trelta toraj še druzega reznika, s tem bi le P*^ nepotrebnem izrabljali moči trte.
^e opazujemo katerokoli si bodi rastlino, prepričali bodemo takoj, da sili sok večinoma v vrh, in da spodnji deli zaostajajo. Mladika, ki višje stoji, je toraj """(ínejša, bode prva poganjala in iz korenin največ soka, ^yvtc lirane dobivala. Ker pa ima sparon 6 do 8 očes, reznik p» aamo 2 do 3 očesa in ker ima biti sparon Pf'iiiodnje leto obložen z grozdjem, je razumljivo, da rabi sparon več hrane, več moči. Izbrali si bodemo tedaj za sparon mladiko, ki je kolikor mogoče močna in ki stoji »H najodličnejsem mestu, toraj na vrhu, lieznik, ki ima ^ par očes in po leti le par grozdov, bode tudi spodaj P^'d šparonom dobival dovolj soka. „Že iz tega vz-^oka je popolnoma napačno, šparon narezati spodaj, reznik pa návrhu." Ker si na rezniku ^g^jinio les za prihodnje leto, moramo tudi skrbeti, da ^ stoji previsoko. Kdor tega ne vposteva, ima naenkrat previsoko trto.
Jako važno je tudi, da vemo, da les, ki pride iz ^tarine, I« redko kedaj rodi. „Kodo vi t en je les, ki ^ na dvoletnem lesu in najbolje je, če se ^ "a triletnem raste." Mnogokrat se vidi, daje
reznik ali celo sparon na starini; od tako obrezane trte ne moremo pridelka pričakovati. S tem pa ni rečeno, da je treba vse pognanke, ki pridejo iz starine, od-<iraniti; iz teh pognankov se da v par letih prav fodo.vÍten del trte vzgojiti, in če je trta postala previsoka, nam bodo taki rezniki, ki smo si jih zgojili iz spodnjih pognankov, stoječih na starini, prav dobro služili za znižanje trte. Ker rabimo v prvem letu od takega pognanka le eno mladiko, zadostuje tudi, da pustimo pri režnji samo eno oko (pijanček). Omenil bi 5e, da je pri režoji paziti na to, da visi rana od očesa, drugače se to zalije, kadar trta joče, in oko ne požene. Zelo priporočljivi» je tudi, da pri režnji tudi starino kolikor mogoče osnažimo, ker se pod odstopljeno lubadjo razni mrčesi zarode.
H. Zdolšek.
Dolenjski prašičjerejci, sejajte radič!
Dne 1. marca t. 1. bil je v Novem mestu občni zbor kmetijske podružnice za novomeški okraj. lYi tej priliki je poročal upokojeni vodja grmske kmetijske šole, g. K. Dolenc, o kaj ugodnem uspehu setve takozianega radiča za prasičjerejo, katerega je v prošlém letu g. Anton Globelnik v Hršljinu dosegel. Lansko leto je bila po Dolenjskem huda susa, g; Globelnik pa je priredil kljub temu dve stari svinji ter pet mladičev z radičevim listjem, deloma kulianim, deloma sirovim. Poleg tt-gd se je sem ter tja radič tudi za kravo nakosil in pijkrmil. Krava je radičevo listje zelo slastno jedla in dajala veČ mleka nego od kake druge krme. Prostor, katerega je g, Globelnik z radičem obsejal, meri približno 1000 stirjaškili metrov, a potreboval je le pol kilograma radičevega semena. Vsi navzoči gospodarji so bili o takem uapthu iznenađeni, osobito še potem, ko so slišali tudi iz ust mil. novomeškega g. prosta dr. S. Klberta jednako pohvalo radiča za prašičjerejo. Tu na velikem vrtu novomeške prostije se je namreč v prošlém letu večji oddelek z radičem obsejal in sicer z namenom, da bi se njegovo listje za krmljenje prašičev vporabljalo. Uspeli te setve je bil tudi tukaj jako ugo<ien. Pripomniti pa moramo še dvoje. Prvič to, da bo omenjeni radič v spomladi vnovič pognal, ter zopet tja do konca meseca maja, ali se celo do polovice meseca junija, obilo Ustja za prašičjo krmo dajal, in da bojo tudi takrat izkopane ali izorane radičeve korenine prašičem kaj dobro dosle. Drugič treba še sledeče pripomniti: Ako se korenine radičeve v jesenskem času izkopljejo, pravilno shranijo, ter v zimskem času pravilno v hlevih ali pa gorkih kleteh s zemljo prisujejo, zaže-nejo lepo pisano listje, katero daje kaj fino solato skozi celo zimo.
Taka, toda k nam iz Gorice na Primorskem pripeljana solata je veljala v pretekli zimi 1 K iiU h do
1 K 28 li kiloijrairi. Na en kilogram gre pa le 60 rastlin (koreninj take», da se za vsako korenino 2 h laliko stržL Iz teli vistiu je pa razvidno, kako koristno bi bilo, ako bi se (uai (li>l(inj8ki prasičjerejci radičeve setve poprijeli. Da ae t > zguili, akUnilo se je pri navedenem občnem zboru niiv( ineške kmetijske podi ttžnice sledeče : strokovnjak, pisatelj td\ vrstic, bo šel ob nedeljali v župnije novomeške okolice, di bode po popoldanski 8hižl>i božji kmetovalce k pridelovanju radića vapodbujal in jili podučil, kako naj fie tega lofijo. Pri istej priliki pa bodo podučevali tudi drugi gjf. stmkavnjaki o družili prekoristnili In potrebnih kmetiškili zade\ali. Hog daj srečo!	—1 —
Politični pregled.
i'arlanifiit. Po kratkem zaključenju se jb v sredo 10. t, m-imrlaiiient zopet sešel. Že zadnjič smo povedali naloge državnci^a zbora. iMinistrski predsednik Bicnerth je jasno uvîdei vao to, za to se je cel teden preje poříajal z raznimi voditelji strank, i'osebno za vojaške novince gre sedaj; vladar je od liienertha odločno zabtcvH], da naj doseže, da zbornica dovoli vojaške novince, ce pa tcfja ne bo storita, naj jo zakručí in si pomatia brez nje s if 14. — V torek dne 9. sušca je sklical podpredsednik Pogačnik sejo kliibovili načelnikov, ki naj bi sc pogovorili med seboj glede volitve na predsedniška in podpredseflniška mesta. JJogovorili so se tudi j^Iede reda pri otvoritvi zbornico. Gcssman je naznanil, da njegova stranka kandidira za predsednika Pattaija, socialni domokratjo pa kandiilirajo Pemerstorferja. Pri dogovoru glede podpredsedniških mest naznani dr. Hušteršiíí, da kandidira „Xarodna Zve^ia" za podpredsedniško mesto dr. Laginjo mesto Pogačnika. Merodajni so bili pri toni samo osebni razlogi, ki so ])ovzročili izpremeinbo — tako „Dipl. Korrespondenz" — Po-gaènikovo absolutno korektno uradovanje se hvaležno in brezpogojno, priznava. Pogačnik postane zopet načelnik brambenega odseka. Obirati se je morala „Narodna zveza" pri tem tudi na hrvaško narodnost, ki jo pri anckaijskein sitorii jiosebno ])riza<ieta. Alpski Nemci pa s to izpremcmbo nisn zadovoljni. — Otvoritev )arlamenta je bila preccj nemirna; Ucški radikaici so z raz-rajanjem motili dnevni red; pomagali so jim tudi Poljaki; ko o najstarejši poslanec Kunke na poziv ndnistrkcp predsednika Bienertha prevzel predsedstvo in začel govoriti, je bil tak hrup n ropot, da govora ni bilo prav nič razumeti. Pri volitvah je bil zvoijeii za predsednika Pattai z 2.S7 glasovi. „Slovanska Jednota" je volila dr. Pacaka, ki je dobil 103 glasove, Pernerstorfer je dobil I glas. Za podpredsednike državnega zbora so izvoljeni: dr. L agi n ju (234 glasov), Staržinski (208), Pernerstorfer (207), Steinweiider ('211), Zazvorka (227). Ko jo začel govoriti Bienerth, je na.stal zopet tak hrup, da ga ni nihče razumel. Po nekaterih formalnostih je novi predsednik zaključil prvo sejo.
Kaj I»» z vojsk«! Velevlasti so Srbiji odločno namignile, naj opusti zahteve po teritorijalni odškodnini, a do.sedaj še vedno ni jasnega odgovora. Korespondenční urad sicer poroča, da je ruska vlada srbski odgovor že redigirala, oziroma odobrila in da je pričakovati, da Srbija odgovor odpošlje. Glede vsebine srbske note so nmenja različna. Nekateri nemški Usti so izvedeli baje z zanesljive strani, da „se zdi", da je Srbija opustila teritorijalne zahteve, da pa glede zunanje politike, zlasti z ozirom na Bosno, ohrani dosedanjo smer. Tako poročajo z Dunaja. V Herolinu „se zdi" diplomatom, da ae bo glasila srbska nota takode: 1, Srbija zaupa brambo svojih koristi Kusiji in njej prijaznim velesilam; 2. Srldja ne zahteva od Avstrije ničesar; 3. srbska^ vlada sc, v smislu resolucije, ki jo je sprejela skupščina, ne oflpove svojim zahtevam. To bi se z drugimi besedami reklo; Srbija aneksije ne pripozna. V etiakeui sndslu je govoril srbski ndnistrski predsednik Novakovič.
Kaže se tudi vedno bolj, da Rusija igra v vsej zadevi dvoumno vlogo. Že to, da ruska vlada urejuje srbski odgovor, je kaj čudno. Belgrajsko „Zvono" pa porcča o nekem daljšem obisku kraljeviča Jurija pri ruskem poslaniku Sergejevu, ki da je prestolonasledniku izjavil, da Rusija izpolni obljube, ki jih je storil car Nikolaj kraljeviču, iti da o primernem času stopi na čelo akcije zu varstvo srbskih koristi, tudi Če bi pri tem morala seči po orožju. — Tudi konferenca še ni izginila s jiozorišča. Angleški državni tajnik Grey je rekol, da se vrše glede konferenco
še neprestana pogajanja med vladami, da pa z ozirorn na prizadete velesile ne more še dati jiodrobnih pojasnil. Dutmj s konferenco ni zadovoljen ; posvojeni poslaniku Forgach-ii je jasno izrazil, da se hočo .s Srbijo neposredno j»ogajati. Avstrija želi na vsak način spor mirnim potom rešiti.
>llado1urški listi porof;ajo, da Srbija zbira sedaj ol) meji svojo čete in da zdrtiženu s Črno goro naskoči Novi Pazar.
Zvozil iiii'd Sidiijo in Bolgarijo. Listi poročajo, da so med Srbijo in Bolgarijo napravi zveza.
Izprotncinbii ]tri liosiutiski «iežcliii vladi. Cesar je namesto generala pl. Winzor-ja imenoval za šefa deželne vlado za Bosno in Hercegovino Mariana Varešaniii-a jd. Varoš, infanterij-skega generala, vojaškega in deželne brambo poveljnika v Zadru.
Italija. Pri državnozborskih volitvah so pridobili ministrielcl fil novih poslancev, konstitualci 2, radikaici 9, repiibličani 5, socialisti 11, katoličani 11.
-MSCSI-..
Zabavi ^ pouku.
Kriva prisega.
PuveHt. — S^isil ZuriBlav.
IV.
Kakor blisk se je raznesla drugega dno i)0 vasi novica, da je Doltar po krivem prisegel. Eni so zmajevali z glavami in govorili: „Kam bosta še priřSa ta dva, ker sta se začela to-žariti in jiravdati?" Drugi zojiot pa so odločno zanikavali, da bi mogel Doltar tako daleč priti, da bi (lo krivem prisegel in so trdili, da mu Kržan gotovo ni dal denarja.
Pri Doltarju je bilo vso pobito. Gospodar je dolgo spal, nato pa zlezel v klet in pil tam na živ^jenje in smrt, da zamori svojo vest; ženske, zlasti Doltarica, so liilo objokane in so molče opravljale svoje dclo; Martin je hodil pobit okoli hiše, srce ga je bolelo, ker seje spomnil, da je njegov oče krivoprisežnik, da je sedaj konec vsem lepim sanjam o Kržanovi Miciki, ker je l)il prepričan tnfno, da nni je Kràan ne bo dal.
Ko so zvečer pri Doltarju že vsi pospali, jo Martin vstal iz svojega leži.šča in odšel h KriSanu pod Midkino okno. Dolgo časa jo trkal na okno, no da bi se kdo oglasil. Že jo ndslil oditi, ko vpraša v izbi zasjian glas:
„Kdo jeV"
,,Jaz, Martin!"
,.Kaj hočeš'i""
,.Micika, ali res nimaš zame prijaznejše besede, ali si res tudi ti huda name!? Saj nisem jaz ničesar kriv! Zakaj no. prideš k okno?"
Mesto odgovora iz sobe, dobil je Martin krepak udarec cez pleča.
„Ha, potepuh, sin krivoprisežnika, capin, ti boš hodil k moji hčeri trkat? Ti? liaje jo dam zadnjemu kočarju v vasi, kakor pa tebi!" zakričal je Kržan in hotel še enkrat udariti Martinu. Toda ta so je umaknil in [>obÍt odšel.
„Cajdn capinski, lopov, potepuh, sin ubijalcev, ti boš hodil k moji hčeri v vas? Le pridi mi še enkrat, jaz ti posvetim, da no boš nikoli več lazil okoli na.še hi.še!" jo kričal Kržan za odhajajočim Martinom.
Glasno kričanje je vzbudilo Doltarjeve.
„Kaj pa je?" je vprašal Doltar.
„Samo še enkrat jtridi, boš videl, kaj se [iravi hoditi k k naši Miciki!" je rol)antil Kržan in odšel v hišo.
Doltar od začetka ni vedel, za kaj se gre. Ko pa je čul zadrgo besede razsrjcnega soseda, vskijielo je v njem. Torej njegov sin, njegov ponos, sc je tako daleč izjmzabil, da je šel k hčeri njegovega nyhujšega sovražnika vasovat.
„Kod si hodil '' je zavpil na sina, ko je stopil v sobo.
„V vas sem Seli"
„Kam?"
„K Miciki!"
„Ha, ti, moj sin, jia hodiš k hčeri tega vraga. Sram te bodi !"
„Zakaj naj bi me bilo sram?" vpraša Martin.
„Zakaj, zakaj? Sedaj pa še sprašuje, zakaj in se dela nedolžnega! ,Taz ti pokažem, mrcina!" vzroji Doltar, ki ga jo imel precej v glavi ter udaril sina za uho.
„Nisem več otrok, da bi me tejili !"
„Sram te bodi, da očetu svojemu nasitrotiijcšl .laz sem te vzgojil in sem mislil, da mi boš kedaj v pomoč, zdaj pa vidim, kako mi vračuješ! Nehvaležneš! Hodiš k oni vlačugi____"

„Oče, niko pa nikar ne j^ovoritc o Miciki, ona Je poStena!"
„Mu, jjosicim, poŇtciia kakor til Raje se nii spravi takoj 0(1 hiSc, kakor da bi koj^a onih obi^ovarjal. Na tu imaš denar, izfiiiii, kamor hočcS!"
Martin je [lobral oietflvo listnico ter izginil skozi vrata. 'íaDiíin ga je klicala mati, zaman je nazaj klical oče, ki jc storil le zato, da bi ga oiuecil in priilobil «a svoje namere. Martin je odšel iz hiše v bližnji i^o'/À, sedel tam na posekano 'irevo, in zajokal kakor otrok. Milo se nm je storilo pri "lisli, da ga je oče sjiodil OfI hiše, da ga Micika no mara, je Zunj izgubljena, in srce sc inn je napolnilo se z veèjo 'bridkostjo. Hc enkrat sc jo žalosten ozrl na rodno vas, potem pil izginil v noč.	(Dalje i-iiđe.)
jli ste ŽB naročeni na ,Đol. Hdbíce'?
Od kvarnerske obali 1. sušca.
Kakor je svetovno znana francoska Riviera okrog Nizze, tiko si prizadeva v novejšem času postati avstrijska Riviera, katero središče je Ojtatija. Ko po severnih deželah, osobito na.^ega cesarstva, bnrja brije in sneg zadržuje jirosto gibanje pod milim '](!bom, na stotine in tisočo iraovítejših ljudi liiti v južno krajo, se tako ognejo nadležni zirtii, pa da v milejšem podnebju l"'oj oillože novodobne iniluciico, katare in druge I)olez[ii. ^ iiie-soceii) niarcem nastopi spoinladua sezona. A tudi ves zimski
je tu ob Kvarneru polno ptujccv. Če vzameš trikot Jleka -Ujiatija — ijovrana , imaš pred seboj središče jitujskoga jiro-"K!ta ob zgornjeni Kvainoru. Vstopiš na katerikoli osobni parnik, ""jdeS doktij potnikov, večinoma ptnjcev. kar spoznaš iz njih ííovorice. Víjznja iz Reko proti Opatiji je zelo mikavna. Na desni Izginjajo spred oči obbrežne palače, vdikii kolodvorska podalje petrolejska rafinerija, jdinova tovarna in sîodnjîÈ sve-tovnoznana tovarna za torpedo, ki v pomorskih bitvah tako 'siiirtonoříno učinkujejo. Kamnito obrežje se vzdiguje, po terasah ■'^■tliš tu in tlim lepe vile, Kmalo zagledaš Matuljo, ioloznično postajo za Opatijo. Visoki gori na skalovju kraljuje stolp Ka-stavske cerkve. Že smo pri Voloski, ki čepi kot kamnito gnezdo liad morjem s svojo dvostoliino cerkvijo. Polno zelenja vleče nase tvojo oko, to so lavorovi logi, umetni parki s cipresami, mogoč-'^"ni tujami, smokvami, oljkami in palmami, ki so se dosti dobro 1'fezimile.
V opatijski luki se nahajaš; hihko izstojuš ali so pcîjos a 1'arnikom da^e do Lovrane. Živahno vrvenje na ])oniolu. Znanci sc pozdravljajo, ptujci hite do svojega stana. Med zcIeigenL se oiisne licle vile, moderni hoteli. Nekako po sredi sem pelje dfžavna cesta daljo ob morski oiiali. Čuješ žvenk\janje — c'ektrična železnica, vozeča od Matuljskega kolodvora do Lov-•"«ne, to va])i, da prej dospeš k svojemu ciÇu, Izvoščoki drdrajo »lemo, avtomobil ropoče. .kjer to mika. tam lahko sedeš — vrvenje akor v volikili mestih. Kjer so je nekdaj v tihi samoti glasilo l*ctje rosnih menihov v majhni opatijski cerkvi sv. Jakoba — e zdaj bujno razvija svetovno zdravišče Abacija z vsemi novodobnimi zabavami.
tu čuješ vse avstrijke jezike in te napisi v veliki vabijo v nemščini, vam vendar, drage „Dol. Novice", vaš na-jHîUik poroča voselo vest, da je občinski odbor v hrvatskih rokah.
spada v občino Volosko. Županom jo bi) znova izvoren J,, '^'^anfitîr, ki je tudi jioslanoc tega okraja v istrskem dožolneni 'p'""- -- One dni so jo ob vožnji iz opatije v Reko na parniku 'jiotcr Zrinjski" ogrsko-hrvatske parobrodne družbe razletel '«>•11 stroj. Izletniki so bili v velikem strahu, a so se srečno dol	izkrcali v luki. — Do pepelnico so bili zeló ali pa
okaj Jepi dnevi, oznanjajoči bližajo jiomlad. A 2ň. febr, na večer Jj jc vromc 8j»rovrglo, kraška burja je razburkala morje, po '■1 natresla snega do 20 cm. na debelo — potem jo deževalo in ieV	i® udaril s svojim repom ves Kvarner, vihar
J '"uiial, morje siimclo, valovi pljuskali vsa narava v rovoludji. io^h 'laloč sežo oko, gleda morje vse umazano po vodi, ki so J hudourniki z gora vanj pridrvili. Ptujci majejo z glavo misleč: žu	zaželena pomlad! — Ekseelenca dr, Luegor, dunajski
(1oii pustne nedelje v krasnem „hotelu Lovrana" ter ^^fiJa íkIojq v avtomobilu na vse strani. Vaš izvostitelj jo izvedel, 80 dobro počuti, le noge mu nagajajo.
Od kvarnerske obali 5. sušca.
Kdor misli, da se po tej divni okolici Opatije nahajajo samo lahkoživci in oni, ki jih mika italijanski „dolce far niente", se moti. Najdejo se tudi ljudje, ki življenje presojajo i oii resne strani. In uprav jiostni Oas vabi k tomu. Vaš izvostitelj se je tega prepričal, ko je pepelnično sroiio slučajno prišel v opatijsko cerkev sv. .Jakoba. 1'red vratmi je namreč oznanilo za postni čas v raznih jezikih — in glejte na prvem mestu v hrvatskem, kar se nikjer drugod ne opazi, ampak povsod se šopiri nemščina in laščina. Stopi v corkov, ki jo bila napoli^ena odličnega občinstva ter zvesto poslušala postnega pridigarja — in koga spozna jirod oltarjem V To je p. iíen-Ruffinen, ki je lani v Novem mestu imel veliki teden postna ])romisijevanja. Letos jih inta vsako sredo tu za ptujce - Nemce. Moram reči, da me je ganilo, kako so dame in gospodje jioklekovali in glasno ra/ločno molili — ne pa mrmrali, kakor se včasih tu in tam sli.ši. Čujem, da 80 večinoma Diinajčani. To se opaža tudi pri „Hotel Lovrana", kjer biva zdaj njih žu)ian dr. Lueger. Večkrat električna ondi obstane in izstopajo deputacije, ki obiskujejo svojega priljubljenega voditelja. Dne marca ga je obiskal tudi hrvatski poslanec Spinčič, ki biva v Oiiatiji.
Ako so voziš z električno ali so šetaš na obrežni krasni stezi, vidiš povsod krasne vile, hotele, penzijonate, sanatorije od obali pa daleč gori jiroti hribovju. Samo med Ičici in iko jc še nekaj ]»razncga prostora, katerega so pa po izvestju jioslanca Spinčiča ku))ili Hrvatje. Ičid imajo tudi hrvatsko šolo „Družbe sv. Cirila in Metoda za Istru" z izvrstno učitoijico. Ičiči in Ika sta lepi še hrvatski vasi. Naprej pa se zopet vrste vila za vilo ona lojwa memo ilrugc tja do Lovrana, To mostice je so v italijanskih rokah. Na občin.skom uradu se šopiri sanjo „1'odesteria Laurana", kakor bi Hrvatov tu niti ne bilo, dasi so v večini. Vreme je še zniir neugodno. Neki večer in ponoči je bil silen vihar. Vzdigal jo velikanske valove, ki so do yo metrov visoko pljuskali čez obrežje na bližnjo vrtove.
Dopisi.
Iz l'rečiiie so porofa, da so je g. župniku A. S mid ovni k u zdravje zdatno zboljšalo. Hvala Hogu! Farane navdaja zo let veselo upanje, da njihov dušni pastir, ki skrbi tudi izredno za njihovo časno blagostanje, zopet jtojiolnoma okreva. Gintjivo jo bilo videti, kako je vse ljud.stvo v župni cerkvi in v jm-družni,ških cerkvah solznim očesom molilo za zdravje gospoda župnika. liog daj delavnemu gospodu kmalu zopet krejiko trdno zdravje!
Iz -VjUovea. Dne 1. marca je umrl v Ajdovcu gostilničar Franč.Trevnik, ki je bil znan na daleč okoli radi spretno.sti vigranju na harmonike in občejiriljubljon v celi žcjmiji. — V tukaj,šnji hosti se je ponesrečil neki delavec iz Hotederšice pri sekanju drv. Zadelo ga je padajoče drevo, mu posnelo kožo s čela in mu baje jtrebilo lobanjo. Odpeljali so ga v bolnišnico v Kandijo in no vemo, če jo še živ, — Dne a. marca je bil pri nas zjutraj grozen vihar. Začelo je dožiti in sedaj ni pot ne za .sani, ne za voz. Upamo, da so kmalu na boljše obrne, ker so Idiža sv, Gregor.
Iz Stniiič. „Kmetijski razgovor" so jo prav dobro obnesel. Kakor navadno pri nas, so gg. govorniki tudi sediij imeli črez 300 poslušalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili izvrstnim predavanjem. Prvi je nastopil g. nadzornik Skalický in nam govoril o vinstvu s posebnim ozirom na napako in bolezni lanskega pridelka. In precej drugi dan ae je čulo; ta pa ta in zopet ta je celi dan in še i)0 noči vino pret^akal, ravnaje se po nasvetih vinskega strokovnjaka. Kaj naj ])a rečem o g. vodji Dolencu? Imjiozantna prikazen ! S ]>rvini stavkom nas je jiripravil v dobro voljo. Priporočal je sejaiijo ,.radiča", o kojega koristi bi g. Glo-belnik in drugi Bršljinci vedeli mnogo povedati. G. vodja ni govoril gluhim ušesom; ima vže v rokah nekaj naročil tudi od nas. Za „vinstvom" in „sviiystvom" je pa prišlo na vrst/j „živinstvo". Ob sebi so razume, da je g. vodja Hohrman izvrstno rešil svojo nalogo. Oglasil bi so rad k besedi tudi adjunkt g. ZdolŠek in nas opozoril na jiravilno režnjo trt, pa je bilo uže prepozno. Gospodje! na svidenje še drugi pot, pa še bolj na široko in globoko; gospodarji, vi pa več vprašanj. K sklopu moram izpolniti še svojo obljubo; Za zabavo je skrbel s svojimi medklici stari „Bajer", ko jo poprej počastil in z vsem spoštovanem globoko se priklonil kralju alkoholu. Zažugal sem mu, da ga bom dal v „cajtenge", ako ne bo miroval.
1/ lliiij pri Žii/<'i)il>frkii, Dne 2fi. t. m. ))0 tukaj prvič velik semenj, ki je bil ^rej ob Mariji MaKtlalcni. Ker se v Suhi Krajini seiiaj tic itiaiijka ilehelih volov, zatorej se najutjucineje vabite mesarji in tirujji kupci za debelo živino. Vabite se tudi Dolenjci in druiri, da priženete svojo živino; kajti- pomlad se bližn in potrebovali bomo za delo vsak par dobrih volov. Semenj bo zopet na gtiireni jjrostoru, iia vasi. Pridite torej v obilnem števibi. da so zopet obnove nekdanji veliki soiiinji v Kinjab.
TopIicc, Toi»li.ški župnik kmalu jio Veliki noèi odide v začasni pokoj. Poslovit se jo ])isi[ieno pri svetlem knezu Aiiera-pergii, ki ima patronat nad župnijo. Knez se jo nad vse prijazno zahvalil, obîaluje župnikov oilbod, želel jo še dolf,'o videti Toplico pod njcííoviiii vodstvom in v prlíinatije zanlng- mu dovoljuje brezplačno stanovanje in kopeli, Če bi kedaj kot kopališki j^ost Toplice obiskal. Žttpnik Ijo draži)Đnim potom prodal vso premičnino; konje, živino, vozove za lahko in tožko vprego, pobistvo, slike, kmetijsko orodje itd. Dražba bo i»oproj naznanjena.
i'ojiivil se Je nepričakovano veiik dobrotnik ubožcev, naii rojak Matija Hiitter, bivajoč v Everett, Wasch, Pošilja župniku darove za staro revne ljudi. Dohodkov ima 13.200 K na leto.
Vas rodtiii'ii pri T<>i»li<'.ah. Še zdaj ne moremo pozabiti Lia^'le, nepričakovane smrti naScffa milega rojaka, žui)nika Jan. Zujiančiča, ki je dne 13. jan. t. 1. v Krki utonil. On, ki jo bil tako izvrsten piavač, ki je znal vse plavarske umetnosti in jo po tri_ ure na vse načine vodo mojstrova!, pa nazadnje v Krki utoiiel Čudna usoda! Rojen je bil rajnik 6. jul. 1959 v nasi vasi na dobri ktiiotiji ]>ri Anzctjčevih h, št. 1«. Kot dijak in bo-Jioslovec je l)il vseskozi zjfleditef,'a obnašanja. Vsi smo ga spoštovali, nihče lii na njem opazil kaj spodtik^ivega. Silno je ljubil svoje starše in po smrti njih vsako leto [irišel opravit av. mašo in na j,'robu molit za njih dtiše. Domača vas Podtnrn in fara Toplice mu jo bila nail vse pri srcu. Za podružnico sv. Nikolaja je že pred nekaj leti kupil čedno svetiljko za večno luč in je v oporoki zapustil lUO K, istotako xupni cerkvi sv. Ano 100 Iv in za mašno ustanovo 60U K. Nameraval je celo prositi za podelitev topli.ške fare in zidati novo cerkev, ker jo bil ves vnot za lepoto božjib hiš. Smrt je prečrtala njegovo blage namene. Bog mu daj večno plačilo 1
•	Ňt. .Foniejii. Ko sem v zadnjetii listu od 5. mama t. 1. bral uvoden članek: „Dolenjcem v pojasnilo in provdarek", som se kar začudil, da je še tako malo naročnikov na tednik ,,Dol. Novice'*. Ko bi so v vscb onih krajih, kjer je šo lo po jeden naročnik, in tuiii po onih. ki so z vprašajem zaznamovani, vsaj štirideset do i)etdesct naročnikov zglasiio in pošteno plačevalo, gotovo bi mogel list točno izhajati. — Tudi ta nasvet sc mi dopade, da bi posojilnice zdaj več iztisov naročilo, ter jih v vasi oddajale takim gospodarjem, od katerih je upati, da se potem na list naroče. Agitacijo je treba za list, pa bo žo šlo. Koliko deiiai'ja se zdaj ob času vinotočja, tako imenovani pušenšanki nepotrebno za viuo izda, kaj se ne bi te tri krone zamoglo prihraniti in list plačati?
•	Z tiorciijskega. V zadnjem listu „Dol. Novic" berem, da Se ni gotovo, da ostanejo tednik. Pripomnim, da sem zvest naročnik vsa leta, tuiii sedaj, ko sem tu na Gorenjskem v pokoju uîe skoro tri leta; zato iskreno želim, da bi se Vase „Novice" no samo ohranile, marveč ostale tudi tednik, ker prinašajo toliko strokovnih člankov. Dolenjskim rojakom bodo v resnici še umogo koristile.
Iz Kgipla. V hiši, kjer ni gospodinje, je vse narobe; v deželi kjer ni denarja, je vse brezposelno. Brez dola pa ni jcla, pravi pregovor. To se sme dandanes trditi o Egiptu. Tukaj vlada denarna kriza. Promet je obtičal, trgovci držé roke križem, delavci 80 brez dela. Ncizogil)na posledica tega je splošna reva in beda. Vse je tako klaverno in kilavo, kakor zvonovi na Veliki petek. Ulice so polno beračev, a ne morebiti vsakdanjih, zakrpanih, zmr.šenih, ampak boračov — bivših trgovcev, uradnikov itd. Na boben bo prišli, odslovili so jih iz službe; prosjačiti morajo v — fraku. „V žepu tema — v licih mrak, v želode» i»a — nič." Tako je. Res žalostna, nesrečna dóba za Egipet. In kdo zna, kedaj bo temu konec'i' A reva le raste in raste, kakor gobe po dežju. Žc predlanskem se je zabliskalo, banke so sc zaprle, bobni so za-ropali, solze so lile. Na tisoče bogatašev, uglednih mož, poštenjakov je prišlo na — beraško palico. In to brez lastne krivde. Seveda, ako so takšni trpeli, so nižji krogi to še bo^ občutili, pa tudi — iiepo.šteni.
Kdor iinu denar, ga stiska, ga ne jiokaže. „Bo^e drži ga, nego lovi ga" si misli. Nastala je splošna ne^aupnost. Kredita ni. Ničesar so ne dobi več na — kredo. „Z denarjem — vse.
brez denarja — nič," to je dandanes go-slo v Egiptu. Iti v takih okoliščinah trpé vsi več ali manj. Tudi Slovenci. Zaslužka ni ])a ni ; pa tudi no — kruha. Mar.sikak slovenski rojak ali ro-jakirija občuti to v sedanjem času v Egiptu. Marsikaka tudi slovenska družina prej pri obilni mini — danes strada. Prihranki so pošli; treba je prodati, zastaviti zlatenino, obleko, kar je še mogoče pogrešati do konca. Ko sili voda v grlo, se grabi za zadnjo bilko. Pri konzulatih, podpornih driiStvih, dobrodelnih zavodih jo vso natlačcuo prosilcev, revežov, — Ta prosi kruha, oni obleke, dru^n postelje, služl)e itd, Z izgovorom „krize*', „izgube" in „ekonomije" se odkrižujojo iiovaod iskalcev dola.
Seveda občuti preccjšon udarec tudi naša slovenska šola. Številni prijate^i in gmotni podpiratelji tega našega zavoda so tudi obnemogli, nimajo, ne morejo dati. A vendar, vkljub vsem tcžkočam, vstrajno vozijo težak voz gospodje odborniki in so-stre učiteljice. Z božjo pomočjo so vse prestane. Tako bo tudi naša šola vspešno klila in cvola pod vodstvom vrlih .sestor-učiteljic iz Maribora. ,Pa, upajmo, da menda ne bo trajala ta revSina več dolgo časa, da so 1»0 zojiet začelo novo, boljše življenje. Hog daj! — Srčon pozdrav!
Belokranjski glasaik.
Iz Itîiilovice sa nam piše med drugim: Glede „Dol. Novic" bi predlagal: naj se počaka s jirenehanjein teilnika vsaj za četrt Jeta, ker se potem lahko proračuni, ako so raKinere ne zbopajo. V tem času pa naj bi vsi somišljeniki, gotovo tudi člani denarnih zavodov, gospodarskih in drugih društev, predlagali v odborovih sejah, da bi so naročilo nekoliko iztisov „Dol, Novic**, ki se naj oddajo revtiini in branja željnim. IJrugo leto lojo gotovo skrbeli, kateri dobó list brezplačno, da si ga naročč, ker se jim bo jtrikupil . . . Storimo, kar bo v naših močeh, da „Dol. Novice" ostanejo tednik. — JJrugi naročnik [)a piše: Dobil sem zopet Atiri novo naročnike za „Dol. Novico", mogoče še kjo kakega iztaknem. Naročnino sem poslal po poštni nakaznici. Strašno grdo vreme imamo zmeraj, Bog nam daj kmalu lejio vreme, ker natti bo delo vso naenkrat prišlo na polju in v trtju, a delavskih močij nam zmeraj primanjkuje.
Dostavek uredništva: Nasvete smo upoštevali. Ako bi vsaj jiolovica naročnikov tako agitiralo kot !»ri Vas, pa smo na trdnem. Pozdravljeni !
Iz Aillešič, 4. marca. Danes po noči in sicor okoli a. uro nastal jo ogenj pri Mikotu Vardijanu v Dolenjcih .št. a. V kratkem času mu je vi^epolil hišo, svinjake in hleve s kletmi vred. Ker je bilo vse s slamo krito in raiîun hlevov, ki so zidani, vse leseno, se je ogenj prav hitro razširil na vsa ta poslopja. Svinjaki so mu pogoreli do tal. Postavil si jih je iz hrastovega lesa šo le prod 2 loti. Od hiše pa so ostale sicer leseno stene, a dve sta močno ožgani. Zgorelo rnu je tudi okrog iiOO K denarja, vsa krma, vse suho meso, ki je viselo še v dimu in 13 kokoši. Živino so k sreči rešili, a nima ji zdaj kaj [tolagati. Zavarovan je bil za IIUO K, a škode ima veliko več. Zavarovan jo bil ]»ri „Vzajemni". Kako je nastal ogenj, se no vé.
(z Semiču, Dne 4, t. m. je bil v Semiču uradni .sodni dan. Po prizadevanju okr. sodnika metliškega g. hV. Regally-ja so se dovolili v tem letu Se sodni dnevi v Semiču t. aprila, fi. maja. 3. junija, 1. julija, 5. avgusta, 2. sept., 19. okt., 4. nov. in 2. dec. Brez dvoma bodo to za prebivalstvo aemiške občine v voliko gmotno korist, ako so bode to dobrote modro posluževalo ter no brez resnično potrebo sodnih dni izra!)Íjev!ilo v to, da bi se lagljo tožarilo. G, okr. sodnik Kogally je stem svojim činom, da so je tako vstrajno in z uspehom potegoval za sodne dnovo v Semiču, kmečkemu ljudstvu pokazal veliko naklonjenost, le žal, daje prišel na uradni dan v Semič j»rvič in zatinjič, kajti v kratkem so preseli na novo službo kot. okr. sodnik v Radovljico. Hlagega, vestnega in jako natančnega sodnika sicer privoščimo Gorenjcem, vendar ga bomo Bolokranjci težko pogrešali, ker jo postal tu radi svoje veliko potrpežljivosti splošno priljubljen. — Naj bode pri tej priliki še omenjeno, da bi Semičani jirav nič ne ugovarjali, ako bi hotol dež. odbor v dogovoru z dež. vlado poskrbeti tudi zato, da bi še okr. zdravnik ])o jedenkrát ali dvakrat na mesec prihajal uradnim potom v Semič. Ni namreč posebna ugodnost, ako .se mora v hudi zimi in po slabih potih hoditi za časa bolezni iskat zdravnika v 2 nri oddaljeno Metliko ali i.rnomelj. Razume so, da HO občine !>rve, ki naj vložo na iiristojnem mestu tozadevno pro.šnjo.
Domaće novice.
llll<'llovll1lJ<^ Njcjiovo veiiiianstvo ccaar jo imenoval jï. Aiitotm Ijtivec, liož. nodriije svetnika v ltu<iolfov(im vlijo tlc-wliiG sodnijo svetnikom v Gnidcii, — Za provizoričnefia voilitc!ja «Jvorazi'cdtiti šolo v Bnifinii^ali na mesto j)ok. ff. nad učitelja iv. i^jiiiiicršiia jo iiiionovan Jožef Dolj^an,
Šolska vesi. 'riikajšnjo Ijmiske šole naikornje g. deželni šolski svotriik Fr, Leveč.
l iiirlii je (i. t. m. ob '/4"ro zjutraj v jirostiji mati nul. v:, [irošta, gosi>a Elizabeta Ell)crt roj. Hesscrt. Hojena jo iHla v iíeidoítlioittm na Havarskctti, jiozneje je prišla kot soproga tova riiliskega uradnilia na Kranjsko, kjer jo živela v Ljubljani, leia pa v Novem mestu pri svojem iskrono ^jub^eneiii sinu. - Pokojnica je bila dobra, krščanska žena kot je malo takili. IJobra mati svojim otrokom — bila je vzor matere — Je skrbela zanjo do zadiijej^a trenutka. Vse njeno življenje je Ijoteiialo med dvema mejoikoma: Moli in delaj I Delo jo ljubila Mive Htaro.'ïti, a z ilelom jo sjtajala tudi globoko srlino po-wínoat. Tako tiho, skromno je bilo njeuo delavno živijenje, da JO sauio oni, ki jo imel veliko srečo občevati z blago pokojnieo, "'ogei spoznati krepkega njenoga »inha in občudovati njono us-"'iljeno srce. Le dvojno pot jo poznala; v cerkev k molitvi in P|iceiti zopet k delu. Sovraštva ni poznalo njeno arco, tuja je »ila njenemu mebko čutočemu srcu vsaka beseda zoper bližnjega, ''cjittisko ljubezen do bližnjega je nosamopridno kazala v vseh ^'"(iajih. Hila je kakor pravi sožalno pismo — avetol vzjrleil l'jJuoïnosti, samozatajcvanja, krepkoga dela iu pravo (jultezni do "ližujoga. Lopo življenje, lepa smrt! V petek zvečer ji jo podelil njen, mil. řf. jtrošt sv, zakramente za umirajoče, srčno-hvaležno Se inu jo zabvaliia za to, drugo jutro pa je izdiiinila svojo lepo dušo, ravno ko je mil. ff. prošt pri sv. maSi imel povzdigovanje. Lojia smrt, sveta smrt! Ko jo ležala na mrtvaškem odru, srodi ""'ogili krasnih vencev, jo je bodila kropit ncpro.staiio množica ljudstva Kilor jo je poznal v življenju, vsak jo rekel: šla jo v Debo-ifa po zasluženo plačilo. — Kako prHjub\jcna in visoko sjio-stovuiia je bila draga pokojnica, kaže voliko število ustnienih in Pisitionil] HOiialnih izjav, t>03ebn0 jasno je jia to pokazal veli-castoti pogreb. Sprevod jo vodil mil. g. jirošt, blagoslov v kapeli na l'okopii)i.šču jO i)a opravil mil. jc. opat iz Zatičino. Med sprevodom "'f Juliovši'ina gînljivo „Misore". Udeležila so ga jo liekanijska "iihovščinii, frančiškanski konvent in oni UsmUjonih bratov, za-^tojmni 80 bili vsi tukajšnji uradi, vse šole in meščanstvo polno-'^''f^yj'io. Gimnazijski pevski zbor, pomnožen So z drugimi ("jhčniiui frospodi-i»cvej, je pod vodstvom g. Hladnika zapel prod prostijo iu na pokopališču v srco segajoči žalostinki. - Blag prel>lagi gospej med nami, njeni duši [la pri Bogu i)lačilo!
Ifiiii-lnjc dno 5. t. tti. gospa [ioza Kosina, roj. Marin v vi-starosti 79. lot. Pokojnica jo bila soproga odvotiiika Rosine, _ 1 je že pred 40. leti in poprod kot vrl narodiýak zbiral okoli sobo ^•ivediK; Slovence. Njegova gostoljubna biša je bila čislana širom Slovensko zemljo. V narodnem duhu jo žo tedaj vzgojil 'y^je otnjke, izmed katerih je postal eden notar, dmtfi sodnik, ■'etji častnik, četrti živinozdravnik ; izmed hčera, jo bila ena Pt'oga deželnega ravnatelja, druga jo soproga deželnega «la-"na, tretja učiteljica itd. Obitelj odvetiiika Kosino jo bila zlasti Movent mostu velengledna in tO jo zaslužila šo posebtio zaradi /> )rosr(;tio.sti pokojnice, ki je bila skrbna mati svojim otrokom, «urottiica revežem in vzorna gospodinja v svoji rodbini. Sama živi'".'^-^ '"loviti trjiovski Iiiši, je iiila ves čas svojega dolgega uoiija vzgled pridne gosjiodinje, skrbeče matere svojim tri* J^tinj otrokom, ki jih jo najbo^šo vzgojila. Dasi jo v tem času jjl'ezivela veliko britkoga, ker je mnogo imenih \)ubljoneev pred jA	v grob, voudar je imola v ostalih zadostno zadoščenje,
je vidjela, kako lopo napredujejo in so čislani v svoji do* dííl^""-'	j'' zadnja leta zelo opc.šaIa, vendar jo bila na
^i^u so vodno čila, dokler ni po dolgem bolehanju zadnji petek ■ ■ "1- lahko umrla. Ž njo izgubi naš narod ono najplemenitejših ObT	kakoršnih naj bi imel naš slovenski narod mnogo.
^ iloti trud, žrtve in trpljenje, ki jih jo v korist svoji blagi in' • ."l^dovotjno prestala, naj ji pridobé milo sodbo prod Večnim J. "."J ji bode stotorno poplačano v nebesib ! Kako je bila pri-j ' 'liehii, to jo pokazal tudi veličasten pogrob, ki so jo vršil nedeljo, 7. t. m. na šmihelsko pokopališče. Kazen ža-
lujočih
sorodnikov ji je izkazala zadnjo čast najmnogobrojnejša mno-
f'."^ znancev iz Kundije, Novega mesta in iz okolice. Naj v počiva blaga gos])a!
Umrl Je dne (>. t. m. g. Jernej H utter, marker v novomeški kavarni v starosti :-il let, j)ast jo bil jio narodnosti Ko-čevec in nemškega mišljenja, jo Ijil vendar v.slod svojega miroljubnega in taktnega vedenja do vseh jrostov te kavarne priljubljen, ker se ni nikdar vmešaval v politične boje. Zapustil je je mlaiio udovo in štiri nepreskrbljeno otročir^. \'Hakemn Novo-mo.ščanii se je smilila usoda toga moža in njegovo sedaj zajmščetio rodbino. Vsakdanji gostje te kavarno so zato tudi raiiovoljno zl)rali znatno svoto 125 K vnamen prve podpore zapuščeni rodbini. Hlagim srcem bodi v pod]»oro jiriporočeno ta obite(j !
l'reřn» i« Mirna peč. Jjotos je bila dol^a in dokaj mrzla zima in treba je bilo precej kurili, da so se ])eči segrele; in glejte, tudi Mirna peč se je ogrela, dasi je bila iirejc mrzla. — Voiikansk kuj» opeko so.imeli Alirnopečanje v Prečni, kjer so ga kiii>ili od Prečenskfi cerkve za svojo bodočo cerkev, J>olgo se niso ganili, amj^ak, ko so jia začeli voziti, jim je šlo pa tako izpod rok, da so nekateri liotj .šaljivi rekli; ,,Komaj so bomo dobro navadili, pa nam jo bo zmanjkalo," in res, kontaj .še za en par klobukov jo imajo tukaj. Lo naj ostane Mirna poč gorka, jia bodo kmalti imeli krasno, prostorno cerkev, kakor kažejo lepi načrti. Nekateri sicer menda pravijo, da je treba ni, da je stara dosti trdna; no trdna morda že, ampak tako premajhna, da Id se morali vsi Mirnopečanjo ne samo 40) dni, ampak celo leto močno postiti če bi se hoteli vsi notri stlačiti. _ .
Družila sv, Cirila in MettMlii, Nabiralniki so dali v jan. in febr. skii[iaj K 255-70 + K ii in sicer; Ferlič Lud. K aJ-40 + 27'il() -)- ;íO'5(i (skupaj 7!Va() K); Poula (Krištof) K Jakše K iîfi -f K 4 v doc. I!t08 (K 30); Gačnik K 10 10 -f 9 (K 2!)); kavarna K	Jacaz K 18 in 2 K od dobitka
pri razprodaji narodnih razglednic; iiosnian (Na vratih) K ](i; pri Naeotu (Hrnnner) K IPfiO; Steinbur K 11. — Mesečnih darov [)0 1 K so plačali: za jan.: Jirousil, Cïilly, Meršol; za jan. + fobr.; Bezeljak, Gebauer, Majcen, Vadnjal, Volf; za jan.t fe)>r, in marc: Uuchar, (jandini. Mase^j, Mičetic, Neimejiovan, Perdan, Skale, A. Škerlj, Iv. Škerlj, Vojska, Zdolšek in Žitek; za vseh 12 mescev skupaj in najirej dr. S(;hcgula.
Vzgled izrediu' jiaroiliie iMižrtvovahiosti. (iospod, ki noče biti imenovan, je te dni jiriglasil sebe, svoja dva otroka in svojo sojirogo kot mesečne podpornike družbo w. f'irila in Me-tûda tor jdačal za vseh 12 mescev naprej, in sicor za zadnje tri po I K za vsacega na mesec, za sebe pa po 2 K mesečno, — (ïast in slava ter večen spomin takemu narodnjaku in njegovi vrli družini, njegovi požrtvovalnosti pa obilo jtosnemalcov.
Blagajnik podružn.
Občni zbor „Slovenske ,>IatiW za leto 1909 bo v ponedeljek dne 26. aprila (n o 19. aprila) ob b. uri zvečer. Samostalno predlogo je po § 4 b) drnštvenih pravil v.saj štirnajst dni pred občnim zborom prijaviti odboru.
V (iesarire Elizabete liolnico v Novem mesťii je bilo v mesecii februariju 1909 vzprejetih bolnic, od mescca januarja jih je ostalo 42 v oskrbi, skufiaj tedaj 74. Od teh je zapustilo bolnico Ki ozdraljonih, II izbolj.šanih, 3 noozdravljene; umrle so dve bolnice in sicer obe za srčno hibo. V oskrbovanju za mosec marec je ostalo 42 bolnic, oskrlwvuinih dni se je nabralo v februarju 112fi, pov]>rečno 10'22 dni na eno bolnico. Iz teh 510-iiatkov, kateri so pa v mesecu marcu se precej zvišali, je razvidno, da bolnica zelo na|ireduje. Poslani so bili v zadnjem času naslednji darovi; Slavno županstvo Adlošici je darovalo 10 K, si. jiosojilni^ca za IjO.ški ))Otok, Drajio in Travnik 'M) K, cc. .šolsko sestre v Šmihciu dva krasno izdelana prta za obhajilno mizo, g. lekarnar Bergmann znesek 25 K, katerega so zložili gg. dr. Ahazhizh, dr. l)ofranoe.sc;hi, Bergmann, Hosmann in 1'auser namesto venca umrloj gospoj materi mil. g. prosta. IJa^jo so darovali iz istega vzroka g. Julij Elbert, solastnik tvrdko Kastner v Ljubljani, 50 K; prec. g. dekan Janez Nagode 10 K; č. g. Franc Vidmar, ka|)elan v Krškem 5 K. Bog j)Ovrni 1
lidliiieiL \ Kamliji. Od meseca prosinca je ostalo 93 bolnikov, meseca svečana je bilo sjirejetih H>4; bolnico je-zapustilo 15« bolnikov, med temi ozdravljenih 99, zbolj.šanih .'><J, neozdrav^jenih 4, umrlo 5. Svota oskrbovalnih dni znaša 29.^3 dni, povprečno na enoíía bolnika 11 4__dni. ^
Sejmi v Kiiiidiji. Kakor smo že naznanili, naznanjamo .še enkrat, da so v Kandiji sojmi za govedo, svinje in drobnico lo mesečni, t. j. vsak četrtek ]»o 15. dnevu dotičnoga meseca, ne pa vsa k "ce trte k. To se naznanja posebno kui>ceni, da ne bodo imoli noi»otrcbnih potov. Slovenske liste se prosi, da to po-natisnjejo.
Tiiirljivost Ijiuli v Itnisiiiťiili je letos silno vdika: lansko leto liva mcsccrt nismo imeli nobenega mrliča, letos v dveh mesecih Že deset.
iïi'iiiiilnicii in posoJiliiicH zii Kiiiiilijo iti okolic» (reg. zadniira z neomejeno zavezo) je imela meseca svečana 19Û9 j»ro-meta K i;i9-530-36. Vložila M.'i strank K 40.3tí3 S9, dvif^nilo je I(i8 strank K 44.726.1'osojil je bilo danih 95 strankam K 54.492'et, a vrnilo je strank K
Doltivra xi'leziiiskili jm'hi^ov. C, kr. trj^ovsko ministrstvo naznanja trtrovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo na trgovski borzi v Bruslju dne 17, marca 1909 ob rj. uri opolndne vršila i>onudbena raz[)rava za dobavo hrastovih in bukovih železniških prajiov (Švelarjev). Dotični pO|[fOjni zvezek štv. 12.H leži l»ri C. kr. avstrijskem tri^ovskem muzeju na Dunaju.
Gospodarske drobtine.
—	rrakliřiii |»oiik o iTžiiji tri priredi vodstvo kmetijske šolo na Grmu v šolskem vinoj^radu v Ceroveih to nedeljo 14. itiarca ob jiopolurine. Opozarjamo na to na.ie vinoř,'radnikc, ki naj se zbero k temu poduku pri zidanici v Oerovcih.
~ Kmetijski razsovoi- v hi'usiiiruli. V nedeljo 21.t. :ii. priredi kmetijskii jiodružnica v Novem mestu drugi kmetijski razgovor v Brusnicah in sicer ob 3. popoludne v j^rostorih ondotne ljudske Sole. Opozarjamo na to, da jo bil zadrgi kmetijski razgovor, ki se je vršil v fitopičab, prav dobro obi.skan in da so ga je udeležilo okolu ;sOO gospodarjev. Govorili so: Skalický o kletarstvu , Dolenc o pridelovanju radiča in K o h r m an o gnojilih, o pridelovanju krme in prasicjireji. Pri tem se je odgovarjalo na razna vjiraSanja, ki so jih stavili gospodarji.
—	Tažnn 7.ii konjercjpe. Dne il4. aprila so bo vršilo v Št, Jerneju nakupovanje jdemenskih kobil za vojake, ki se pa takoj zopet prepuste dotičnim j>rodajalceni v zasebno oskrbo aH tudi 'drugiui. Kakšne kobile se bodo kupovalo in pod kakSnimi pogoji se prepuste v zasebno rabo, se izve iz ilotičnega razglasa C. kr. deželne vlade, ki ga je dobilo župatistvo. Kupljene kobile morejo dobiti le konjerejci, ki niso nad 15 kilometrov oddaljeni od dolenjskih žrebčarskih [»ostaj.
—	Di'žavtte |i04l])arc za zlioljíiiiiijc govejih lilevriv. Kdor želi prositi za tako podporo, mora najprej svoj hlev zboljšati, še le potem jc vložiti prošnjo, ki pa mora iiiti do 1. septembra 1.1, predložena glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Gospodarji ki izboljšanje hleva prej izvrSe, naj se takoj oglasijo, da se zauiorejo hlevi pravočasno pregledati.
—	Oddaja ])leni<M)skih prašičkov. Kmetijska družba bo oddajala spomladi plemenske mladiče jork.širskega plemena v starosti Iti in več tednov in sicer za polovično ceno. Oddajajo se inrjasci ali pa svinjica z mrja,ščkoni vred. Dotične prošnje naj so takoj vlože, ker se bodo reševale po vrsti, kakor bodo dohajale in takrat, kadar se dolie plemenski prašiči, ki niso vselej v potrebnem .številu na razpolago. Vsak kdor hoče dobiti plemenske prašiče, se mora zavezati, da jih obdrži za i)Ieme, dokler bodo sposobni in da bo pripuščal mrjasca tudi svinjam drugih gospodarjev,
—	Živiiiorojnoiii, ki želij<» kupiti hike murhodeiisk^^ga )iieineiia in prositi v ta namen c. kr. kmetijsko družbo da jih dobe za polovično ceno, opozarjamo, da jo vložiti dotične prošnje do 1. aprila t. 1. Opozarjamo pa tudi vse druge naše živinorejce, ki želijo sami kupiti plemenskega bika, da se jim nudi ugodna prilika^ v to, ko bo družbeni odbornik A. i^avlin kupoval bike na Zgor. Štajarskem. Takrat naj se pridružijo in naj bike sami izbirajo. Kdor želi biti pri nakupovanju navzoč in sam kupiti plemenskih živali ali pa se poučiti o živinorejskih razmerah na íígor. títajarskem, naj se zglasi pri kmetijski družbi v Ljubljani. Biki 80 imajo kupovati mesca maja.
—	Trtna reziiia kot krmii. Na Dolenjsko dobimo devet strojev za mletje trtne rezine, ki nam ima pomagati pri letošnjem pomanjkanju krme. Ti stroji se že postavljajo, tako, da ae bo delo z njimi že ta teden lahko pričelo. Zmleta rezina se mora sproti pokladati in po malem dajati poleg druge krme. V na.sih razmerah bo zadostovalo, ako je bodemo pokladali za eno trejino druge krme. Če potrebuje krava po 15 kg krme na dan, naj se daje trtne rezine po 5 kg na dan, toraj dobro tretjino. Pozneje se lahko več poklada, tudi še enkrat toliko. Dobro je, da sc zmleta rezina poškropi nekoliko s slano vodo, da jo živina rajše žre. Da bodo vedeli, kako tečna je taka rezina, jim povemo, da zaleže 100 kg trtne rezine za 50 do 60 kg sena.
Kako iia)ii'avimo trliio kolje bolj trpežno. Najbo^e 8 tem, da ga namakamo v razstopini modre galice, Kojje je najprej ošpičiti, potem pa po.staviti v kadi, kjer se nahaja v vodi raztopljena modra galica. 5ía vsakih 100 litrov vode jo vzeti po 2 kg modre glalice. V kadi mora biti toliko vode, da stoji tekočina višja kakor pridejo koli v zem\jo.
—	Zakaj nam «eš]»! je iie obrode. Novejše izkušnjo kažejo, da so češplje silno občutljivo v cvetju in sicer proti vlažnemu in proti suhemu zraku. Suhi vzhodni veirovi so stru)» češpljevemu cvetju. In tako tudi marclicam. Lahko sapico in lepo solnčno vreme so ugodne češpljevemu cvetju. Ker je pri nas o času če.šjdjevega cvetja rado neugodno vreme, zato tudi vidimo, da nam čo.špíje najraje obrode v zavetnih legah, v zavetju drugega drevja in da nam na prostem stoječe drevje navadno slabo rodi.
—	Letošnja zima je izvanredno trpežna in dolga, vsled česar nam bo vse delo močno zaostalo. Sredi marca smo, pa še j ne moremo pričeti s pomladnim delom. Bati se je. da nam bo i spričo pomanjkanja delavcev letošnje delo tako zastalo, da bo v ' veliko škodo našim gospodarjem.	i
INiziv poilrnžiiii^ani in žiipaiistvoin vlede cepljeiijii I prašičev proti rdečirj. Kužna bolezen rdečica pri prašičih se j je silno razširila in povzroča našim gospodarjem ogromno škoiio. V preteklem letu so bile na Kranjskem občine, kjer je po več sto prašičev poginilo za to kugo. Kdino zanesljivo sredstvo proti kužni bolezni rdečici pri prašičih je cepljenje živali z varnostnim cepivom. Poilpisani glavni oiibor je v svoji seji due 28. decembra 1907. sklenil to cepljenje uvesti in organizirati. Leta 1fl08. se jc na Kranjskem cejiilo nad (idOO prašičev, in jib je od tijih lo kakih 20 pozneje zbolelo in 10 poginilo; vendar je c. kr. kmetijsko ministrstvo nastalo škodo vsletl posredovanja kmetijske družbe popolnoma povrnilo. Zvršitev cepljenja bo tudi v i. lîKW. posredovala. Upati je, da se od strani države in dežele dobe znatne podpore, da se bo cepljenje moglo kolikor mogoče ceno zvr.šiti. S cepljcnjcm prašičev sc bo pričelo že meseca aprila, in da bo mogoče vse i)0trebno ]»ravočasno ukreniti in napraviti, se podružnice pozivajo, da nemudoma naznanijo, če žele za svoj okoliš skrbeti za varnostno ccpljenje proti rdečici i>n prašičih in koliko prašičev, v kterili vaseh in )»ri kterih posestnikih 1)0 približno treba cepiti. Pripomni se, da se naročila za cepljenje lehko ])rigIašajo pri C. kr, okrajnem živinozdravniku dotičnega okraja kakor tudi jiri deželnih živinozdravnikih v .Metliki, Vipavi in Skofji Loki. Ker se pa v nekterib krajih posebno v državni službi stoječi okrajni živinozdravniki zaradi preobilnega posla ne morejo s cepljenjem baviti, bo za dotične okraje c. kr. kmetijska družba posredovala, da se ceiiljciye po drugih živinozdravnikih zvrši. Tudi občinska prodstojništv a in posamezniki, ki skrbe za blagor kmetovalcev, se morejo obrniti z enako željo na podpi-sani glavni odbor, vendar v slučaju obilnih priglasov pridejo najprej na vrsto podružnice, oziroma druž!)cni udje, 1'riglase je jioslati na podpisani glavni odbor, ki daje vsa tozadevna pojasnila in poskrbi za zvršitev cepitve.
Glavni odbor c. kr, kmetijske družbo kranjske v Ljubljani.
—	Nova vrsta niai'elire. Prejeli smo od C, i), daljši dopis o takozvani íialcščicki marelici, ki je sloveča na Gališkem, ker bogato rodi in je zelo finega in aromatičnega okusa. Prideluje se v veliki množini v okolici /ialeščiki, od koder jo izvažajo na Nemško, posebno v Berolin. S to marelico, kije trdna in izvrstno vspeva v vinorodnem kraju, bi kazalo tudi pn nas dolati po-skušnje. Tamkajšnji kmetje jo sade po vrtovih po 3 m eno od druge. V ali 4. letu začne roditi, v 12. letu pa začne hirati. Ker se cel tamošnji okraj peča a to marelico, prinaša ondotnim g03]»oiiarjem v dobrih letih do tiO.OOO K denarja, teleti jc, da se delajo tudi pri nas poskušnje sto marelico, da sc prepričamo, ali bo kaj vredna za našo razmere ali no. Kdor želi to poskuse napraviti, naj 30 oglasi pri kmetijski šoli na Grmu, ki hoče poskrbeti ](0-trcbne cepiče. Ako se ta vrsta pri nati sponeae, jo hočemo jiozncje natančneje opisati in sjdoh prijioročati. Pri marelici igra podnebje zlasti vremc^ ob času cvetja veliko ulogo, zato hočemo počakati, da 30 natančneje prejiričamo, kako sc bo sponesla v našem kraju.
Ali je tvoj sosed naročen na „Dol. Novice"?
Ameriški xiovičar.
Nitvi iiarofiiiki y Ameriki. Mlaclonič Janez Sašck v Enst Heleni, Motitatui, nam je poslal osem naročnikov „Dol. Novic" jn Karol Kleiiieričič v Milwaukee, Wis in Jožef Blatnik v (ïhis-uoliti, Minn, stti nam obljul)ila, nabirali onili in delovati za „IJol. kovice'-. Vrh) doliro!
Haznoterosti.
* .ll«rtiai-i(;e. V Wa.'^hinK'tonu so izfiali letni j>rcj!flc(î vojnih niorriai'ii; rannili držav. Iz kiijijre je razvidno, da zavzema vojna mornarici Zjed. držav dru^o nieato jia svctn. Zjedinjeniiii državam sledi takoj N'cniùija, polem Francija in končno Jajionska, dočim so vso ostale mornarice majhne in največja med malimi je italijanska. Anglija, ki Kavzettia prvo niosto, ima 61 oklopnic [»r-Jt^řra reda, ki nosijo ííl0.a;-í0 ton. Zjcd. ilržave imajo 31 oklojmic 449.79(3 tonami dočim inja Nemčija ravno tolilfo oklopnîc, katere so pa manjše, kakor one Zjed. držav, Francija ima 2« oklojmic íiST.iaíi tonami, in Japonska 15 z ^33.444 tonami. Ako pa ««liipnicam |iri.stejemo še oklopno križarke, potem je Nemčija s s^'ojo iiioinarico daleč za Francijo. Ako se pa računa vojne ladje po številu ton, potem so tudi Zjed. države za Francijo, «ajti Francija jo s 5lfi vojnimi ladijami raznih vrst na drugem î"t!8tii. Japonska ř,'radi le malo novih vojnih huiij, kajti v gradnji ^ma sedaj le dve oklopnici,
Smešnice.
Sodnik: „Ali ste imeli že kedaj opravke pri sodiSču." — I'riča: „Žaiiljo^'!" — „Kaj paste zakrivili?" — „Nič, sem^ porotnik."
(Kk(i|Mili) jc iimiral in žena mu prižfre mrtva.ško svečo, Skopuh se Hpne po koncu in piline liič.— „Zakaj si pihnil luč?" ^^ vpraša ženu. — Mož odgovori: „Kaj mar ni škoda sveče, •^er umrem laliko tudi v terni."
(Nljil» s)i(Mi]iii.) A.: „Kaj pa ti je rekla žena, ko si pri.šel pustni torek tak/) jmzno doîiiov?" — B,l „Kaj jaz vem, kuj JC vse rekla; vsaj si vendar no morem zapomniti tako dolge pridigo."
^(Oti'ot'jc.) „Mama, jaz hi rada, da hi ti vodno jezna bila." "^"kaj pa želiš vendar to'?" — „Ker v jezi ne smejo stariNi otrok pretepati!"
Sejmi na Dolenjskem v mesecu sušcu.
v Kandlji pri Novem mestu v četrtek 18.; na Raki 10.; v Žužemberku 17.; v Krškem IS.; v Višnji gori pondcljek po kvaterni "íídelji s.; v Črnomtji torek jfO kvaterni Eodelji 9.; v Mirni peči I'O'ideljek 1)0 sv. Jožefu asi.; v Metliki torek po sv. Jožefu v «okronogu sohoto pred tiho nedeljo 27.
Tržne cene v Novem mestu.
Imenovanje
ženica	.
Ri .	.	;	'	■
Kunua	.	!	'	'
Oves.	.	:	:	■
Jei";[|jeii	.	.	.	|
PižoP'''' t"""'!"'
«rfth ;	;	:	■	'
HektI. po		Imenovanje	Hekli, pu	
_K			K	. h_
1Í)	; Ď2	[jeiia.......	13	
I«	8i	Bob.......	9	oa
	—	Ajda.......	11	71
il V	' 48	l'roso......	[	
n	1 71		^ 18	Hi
!l 1	00		1 —	—
i 13	G6	.Iftjťa un 9 za 40 vinarjev.		
	SJG			
Tujci v Novem mestu.
Vadušek, Fftkin Kverter J. iz Maknr Dnku in
J ,1. "rS*?'	I'"'.. Platufir J,. íiDskijviii M., dr. \
c'^Uo	i--««« Fr- rrelee .T„ Pftiuliel K. i« Ljubljane;
Drs^' ^^'"'tBiîli H. is (?elovuB; Čeloflga J. \z Djbrepiilj ; Maimr ij«ko m G "fní^í Arkti A., Rmlesdi A. iz Kibiiice; Mnezelle J. z Roupi» iz (Jrfidaca; Riî„ T-' '^'^tsuli A. ii Krikega; SUjko dr. Trst; Ann H. ii Bemsehiid-aj L i	SpauG F. ii Radei; Zavori; A. iz Svibuega; Vodnik J. ii Siike;
nail to	li«®' Koroke ilr. T., Hugli A., KiinigHbergor S. iz Dit-
"»Ja; Boroviiiiar Fr. iz Pole.
táíini	P"	i^fiisef TÎ. iK Mokronoitaj Ena J. iz Št Vida pri Za-
J"'"»" S- iï ZagreUa; Benteler E, it (Gradca; Perjiar J. iz Hniíneřa Sp li	F., Heiwner S. iz Dunaja; Strali K, iz Mime; Debeljak F, iz
oíilří 'li'	J. i« Reselj; Vidmar J. iz Gaberji; Kiírařin A. iz MukM-
.f.p >1. ReilabBrtr R. iz Ljnhljatie; Laukner T. iz Stdnograda; V. Litije Ferk A. iz Maribora, tjagj-,™®: Jakob P„ liežek F. iz Metlike; Dragciran A. iz SvržakoT; Ma-Oer,'j / Ritsubitit! ; Šimenc J,, MikuS L. iz Ljubljane ; Eužek J. iz Radovice ; L i, v	Krškega; Šimenc J. iz Sinusite; .Šjiacapan J. iz Iteno; JeuiĚ
' '' 'Zagreba.
Umrli.
v Novem inmu so nujrli mesflca sveúatia: Marija Hočevar, dne 6. svečana; Marija Zevnik, diie 6. uvećana; Marija llilielić, due aO. svečina.
Darovi za dijašito kuliinjo v Novem mestu,
Za krulie sv. Antutia 10 K, VlĚ. g. dnb. sretnik Hiba fiaje 5 K. Vič, iiekaii Fr. Scluveiger 20 K. G. oskrbnik Vnkšeiiič i K. Vič. g. znpiiik I. ýalebar 10 K. G. adjunkt Zd.iljĚek 4 K. G ina, ur Alfr. Podboj 10 K. Za meaer rnarcij g. dr. (iv. 3rebre 2 K. Drngi dobrotu ki iz Noveia mesta in Kandije 05 K.
Dr. Jas, Marinko.
Loterijske številke.
GRADEC. 6. marca
Hit yí)

Zahvala.
Potnim srcem ob nenadni izgubi ialirero Ijnb-Ijenega sojiroga iu o(»ta, gospoda
HEJMEJ.NA HUTTER,
havarnarskesa plać, markcrja
zahvaljujem se vsem, kat«ri su za časa bulezni, oziroma pozneje se pokujnega, inetie in uLrok s]ioninili. Zlasti se pa zttiivaljnjetd preč. duhoviićini, olav. veteranskemu dniStvn, iu vsem |j, n. gg. gostom iz kavarne, da so mi takoj z milimi darovi za moje uboge sirote ua pomui priskočili.
NOVO MESTO, dne 10. marca 1909,
C(51)
Kati Hutter.
Krojaškega pomočnika
sprejme Jos. Paulin v Rudolfovem. mi
■ IV M M I ^"P^J^ pšenico, orehe in It 11 V II IT I vse druge deželne pridelke M U M U I ■ po najvišji ceni vsaki dan
(SÍ04.0.Í)) Jakob Paučić v Kudolfovein.
Pozor! Pozor!
N« pmiaj je h i>rostc roke
Pozor!
(63;i.ai
lu-odajalna z vso opravo	-
a	prostoru tik
farno cerkve raiii ireaelitve. Polcfr ste tiidi (ive njivi. Proda we ÍC trcovino ^najiroj voiiil. V]»raša naj se pri
le tftkemii, lii boc
lU	iJVI^/	TV/14J1,	1J»J OV
Miiilji	ťrííovki v Št. Petrir t"'i N'lveiii mesťii.
Zahvala.
PROŠT DR. SEB. ELBERT se v svojem in v imenu svojega brata JULIJA prav srčno zahvaljuje za izkazano spoštovanje v življenju njuni dragi materi in za izraženo sočutje ob smrti in pri pogrebu.
Prav srčna hvala tudi p. n. gg. pevcem.
NOVO MESTO, dné 9. marca 1909.
(£8)
Domača umetnost za Dolenjslio!
FRAN HODNIK, podobor in pozlotor
v Novem mestu št. 59, zraven Frančiškanske cerkve,
sc ))rav toplo priporoćujc prečastiti tiuliovšinf in ccrkvciiim [ircd-HtojnÎMtvom v cenjena naroC^ila za izvrševanje vsakovrstnih umct-
řiaSiř lesenih oltarjev, lec, krstnih kaiiinov, soh svetnikov, kipov od lesa, kamena^ l^iipna, itd.
Tudi stara cerkvena dela se popravljajo in prenavljajo prav strokovno dobro in po zttiernih cenah.	Oi-oi)
Pozor! Siovensho podjetje! Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dné ll.febr. 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina
FRANC SOÚVAN sin
v stari SoUvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani.
(60-43'2)
ESENCE
fitie kskovijBti z« tnkiijšuie ievMtim iïfleldvanjft T^al(^)^-jiiih opojnih pljać, finih na-mizniti liktrjev in specijalitet iniain redno v zalutji. — Puletf teg* ite tinlti
Čai 80°|o kisova kislina,
keimttio Èista, za i zdelo vanje iiBjliiiejSeiifa ki ft-
ii! vsnlto pni s II).
(52-10 2)
NftvodilB in lepake jioiljein breíplaiíiiii i poBiijatvijo. Ceniki lireKplaÈtni m po6t,
Carl Phillip Pollak, Essenzenfabrik ________íiiM-ictířnisNd ik.
Zanes^ivi, v stroki zveiicni zastopniki se iStcjo.
Podpirajte domača sloiienslia podjetja!
Franc Lapuh,
dimnikarski mojster za Novo mesto in okolico se najvtjudnejo priporočuje za vsa v iijo^^ovo stroko spadajoča opravila. — Postrežba točna. Cene primerne.	(a7 0.fi
Svoji k svojim!
1 kg sivej^ft akubljenřRa perja K 2, pulbelega K 2-80, belpga K fiuega K 6, naJbtjljSefça ekobljeiiega K 8, sivega puba K 6, belega K 10, pranega jiulia K 12,--Od Ď kg nadalje poštnine proato.
Dovršene postelje ''«»(tat^ n8po)n,iene, iis Jielo gostejša, jako
^ trpežnega rdefiega, modrega, belega ali TUnieiia iiaiikiug-blaga, 1 pernica velikost 170XU6i;ui z a bi asi-nam», velikost SOXáS, napolnjena z jako lepim tnebkini perjem KI«, b polpnbom K 20, b pnliom K 24, posamezne pernine K ]2, 14, 16, blazine K 8, K 3 60, iC 4. Proti povzetju raapoSilja poSnine prosto pri naroĚilu od K 10 nadalje,	l-l'J-ll)
Maks Berger v Oešenici štev. 226. Češki les.
Za ncttgaiajoûe denar nazaj. — Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Jrdajateij in sftlnltiik Urban Horvat.
Odgovorni urednik A. Zlogar.
Tisj) J. Krajec nasi.