Moderna šola. Utopija iz Devete dežele. Porožal na užit. vežeru v Ljubljani Karel Wider. Bil je mrzel jesenski dan in jaz sem umrl. Trudno moje truplo je padlo v grob, moj duh pa je razprostil svoja krila, se dvignil nad zemski prah, plaval višje in višje in se ustavil pri nebeških vratih. Strahom sem čakal tu, da se odpro ta težka, zlata vrata. Cakal nisem dolgo. Tiho in veličastno so se odprla, "n nasproti mi je zasijalo vse veličastvo nebeškega kraljestva. Vhod pa mi je zapirala visoka postava čestitljivega nebeškega vratarja, čegar oko me je pazno in dlje časa motrilo. Z mogočnim glasom me slednjič vpraša: MKdo si in odkod?" Jaz pa odprem ponižno svoja usta, kakor smo jih odpirali ponižno že tam doli na zemlji, in s tihim glasom odgovorim: »Učitelj sem s slovenske zemlje." Takrat bi ga morali videti vi vsi tam doli na grešni zemlji, yi vsi, ki ste nas prezirali in zaničevali, ki ste nas tepli in suvali, ki nam niste rezali zadostnega kruha, pač pa nam težke, železne paragrafe obešali na šibke vratove in hrbte, da so se prevelikft teže šibili liki tenka veja pod snežno plastjo; videti bi ga morali tega čestitljivega moža, kako mu je radosti zaiskrilo jasno oko, kako se mu je razlilo po starem obrazu veselje in je razprostrl roki, kakor da me hoče blagoslavljati in objeti vse hkrati. Zdrknil sem na kolena, da prejmem blagoslov teh svetih rok: te roke pa so me objele in vzdigaile in pritisaile na prsi, usta njegove pa so gororile blažene besede: „ Pridi, pridi k meni, ti trpin s slovenske dežele!" Prišel sem v raj. Godilo se mi je dobro. Živel 8em tjavendan brez vsakega dela. Pohajkoval sem po širnih nebeškib. livadah, ustavil se pri tem in onem zoancu, pil nektar namesto dolenjskega cvička, namesto kranjskih klobas prigrizoral rajsko ambrozijo. V par dneb. sem postal popolnoma domač tam gori in, pošteno povedano, jel sem se dolgočasiti. Družbe je bilo rea dosti, a ni6 kaj po moji volji. Najrajši sem se bratil s starimi kranjskimi učitelji, a tudi njih zastarelih nazorov sem se kmalu nareličal, saj sem živel tam doli na zemlji v zlati dobi novib. struj. Kakor večerna senca se je plazil za meno dolgčas. Premišljevati sem začel, kako bi ušel iz tega svetega kraja, če za dlje ne, vsaj za kakšen dan. A iz nebeškega raja ni lahko priti. 0 tem sem se prepričal, ko sem večkrat lazil tam okrog Telikih vrat in jih izkušal odpreti. Zaman — trdno so bila zaprte in ključ dobro spravljea v Petrovem žepn. Nekoč me dobi sv. Peter. Postala sva si medtem dobra prijatelja, marsikateri kozarček sva izpraznila v kakem skritem nebeškem kotičku. Potožim mu svoje bolečiue. Dolgo si ni dal dopovedati, le odmigaval je z glavo. Na veliki deski poleg njegove vratarske celice so bile napisane postave, po katerih se mu je bilo ravnati. In priznati se mora, da se je vestno drža! teh postav. Ko sem ga le mehčal in mebial, ga hvalil in mu našteval vse dobre lastnosti, ki jih je imel in ki jih ni imel, sem ga pripravil, da mi je obljubil odpreti vrata prihodnji dan. Dal pa mi je dopust le za en daa; ako prekoračim ta svoj dopust, so mi za večno zaprta nebeška vrata in si potem išči strehe in prostora, kjer si hočeš. Da bi prekoračil ta pičlo mi odmerjeni nebeški dopust, se mi je bilo temmanj bati, ker tudi doli na zemlji nismo bili vajeni prekoračiti svojih dopustov. Gotov sem bil, da se vrnem o pravem času, saj bi mi v nasprotnem slučaju pri ponovni prošnji za dopust dal moj nebeški doDrotnik gotovo negativen odgovor. Šel sem mirno spat tisti večer, prepustivši nebeškemu vratarju vso skrb, pobotati se svojim nebeškim gospodarjem, ako slučajno zve o mojem dopustu. Krasno pomladansko jutro se je prismejalo drugi dan nad nebeškimi oblaki. Navsezgodaj sem planil iz postelje in v par trenutkih sem stal pripravljen pred nebeškimi vrati, popotni les v roki in torbo črez rame. A vrata so bila kakor po navadi zakleDJena in ključa in sv. Petra nikjer. Grem mu razbijat na njegovo celico, in res se čez nekaj časa prikaže njegov zaspani obraz. Mož je bil star in ni mu zameriti, dajepozabil na svojo obljubo in na moj dopust. Toda moje besede so mu kmalu vrnile spomin in — njemu y čast bodi povedano — kinalu je bil zunaj in pri vratih, vtaknil in obrnil ključ in nebeška vrata so se zopet tiho in veličastno počasi odprla, še en BNa svidenje", in stal sem zunaj. Kako krasen pogled! Na azurnem nebu so plavali snežnobeli oblački, tam v dalji so se sukali neizmerni svetovi in daleč, daleč tam sem zapazil našo zemljo. Malo strah me je bilo, ker nisem vedel, kako premerim to daljavo. A nebešSani imamo poseben pogum in korajžno se spustim raz nebeški prag. Kril sicer nisem imel — saj vzlic svoji poštenosti in nedolžnosti tam na zemlji vendar nisem bil sprejet med trume angelov — a stopal sem navzlle temu krepko naprej, kakor da bi imel sedemmiljske črevlje na nogah. Bliskoma so frčali svetovi mimo mene, repate zvezde so mi kakor metle plesale pred očmi, čudne megle so me časih obdajale, a nisem se menil za vse to; neprenehoma sem meril zračno črto od nebes do zemlje — ki se mi je neznansko hitro bližala — skrbeč le za to, da nisem karamboliral s kako zvezdo. Imel sem srečo, cel in zdrav sem jo priromal v bližino naše zemlje, ki je v zadnjih trenutkih narasla tako, da je nisem mogel vse pregledati. Bila je še nekoliko od mene oddaljena — kakih par kilometrov recimo in stopil sem malo vstran, da me morda ne prevrne in ko je prišumela miino mene, takrat sem kakor po- gumen mornar iz gagajočega se čolna ob hudi nevihti z enim samim skokom skočil na tnater zemljo. Ker pa nisem bil nikdar posebno dober telovadec, šem pozabil upogniti pri skoku kolena ih zato se mi je zgodilo kakor vsem nerodnim Ijudem: padel 8em na uos in ga malo preklal. No, bati se mi ni bilo posebno hudega, saj se nam nebeščanom taka malenkost hitro zaceli. Skočil sem torej zopet na noge in hajdi dalje! Toda, kje pa sem? To ni naša ljuba kranjska dežela, ki sem jo svoječasno poznal precej dobro. Fa katero stran naše stare majke zemlje 8em jo prijadral? Ugibal sem, a uganiti nisem mogel. Vse mi je bilo neznano v tem kraju, vse drugačna je bila vegetacija, kakor pri nas doma. Najbolje je, da grem dalje, sem si mislil, že naletim na kakšnega dobrega človeka, ki mi pove, kje sem. Stopal sem precej dolgo po trdi zemlji. Zdaj ni Šlo več tako hitro in lahko kakor prej po zračnih cestah, zdaj nisem bil več nebeško bitje, ampak bil sem človek, pravi zemeljski človek, z dušo in telesom, s krvjo in mesorn. čutil sem zopet vso malenkost zemskega bitja, čutil sem toploto solnca in mrzli dih pomladne sapiee, čutil utrujenost, čutil žejo in glad. Stopal sem dalje in dalje. Ear zagledam daleč tam na polju nekaj belega, kači podobnega in na tem belem črno piko. Aha, bela cesta — si mislim — in na nji človek. Le brž protit njemu. V kratkem s?a skupaj. Vljudno ga pozdravim iu vpra-j šam, kam drži ta cesta. nV glavno mesto Devete dežele", je bil njegov odgo?or. A tako! V Deveti deželi sem. V tisti deželi, o kateri sem že kot otrok saujal nebeškolepe sanje, o njenih kraljih in kraIjicah, kraljičih in kraljičinah, zakletih in nezakletih gradoTih. Pozneje, ko sem sezul otroške črevlje, so se seveda razpršile te sanje v prazen nič: Deveta dežela ni več eksistirala zame. Naštopile so namesto Dje druge realnejše dežele, namesto onih kraljev in kraljic so stopale na pot mojega življenja vsakdanje človeške postave, iz sveta pfavljic sem prestopil v resno dobo življenja. In sedaj, po smrti, stojim na teh pravljičnih Heh, na katerih so se vršili v otroški fantaziji oni boji med kraljičem in zmajem za zakleto kraljičino, tu so se solnčile po skalah sedmefoglave kače z demanti in drugimi dragimi kameni v glavah, tu so prebivali čarovniki in čaroVnice, tu so zorela zlata jabolka, tu so vreli studenei življenja in smrti. Voz je pridrdral za mano po cesti in me zdramil iz mojih sanj. Stopil sem v stran, da me ne povozi, potem pa urnih krač hitel dalje proti svojemu smotru, proti glavnemu mestu Devete dežele. Ker me je veter zanesel Da obal Derete dežele, hotel sem uporabiti to priliko in si ogledati to čudezno deželo. (D»Ue.)