Glasilo (JdfuženJa Jugoslcv. Ulftellsfve. — Fcvcrlt rtiifve Ljublana.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ie L*. N H samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati f m ko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek jiop.
Ako je ta can praznik, izide list d?n pozDeje Vse leto velja . . 40'— K pol leta ... 20— „ četrt leta ... - 10 — „ posamezna številka po 80 vin.
Za oznanila je plačati od enot<toJpDe petit-vrste, če se tiska erkrat „ . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikiat . . 50 „ za nadaHnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Ozranila sprejeme 1'filclisl« tiskarna.
Za reklamne notice, pojasnilsi, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.
Telefon uredništva štev. 312.
Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na nar-lov:
Upravništvo Učiteljsk. Tovsriša v LjubHam, Mestni trg št. 17/111.
Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
TONE GASPARI:
Špekulacija na Koroškem,
Wjlsonova misel o samoodločbi narodov se ie ootvorila v šoekulativne namene Danes ie že gotovo. da Plebiscita na Koroškem ni izvršilo autohtono prebivalstvo cone A. temveč orinc Bcirchese in s do-močio mega 5000 orivandranih Izvenko-rošcev. ki n iso imeli glasovalne pravice. Ako izvzamemo velikovški okraj, so Dokazale številke kljub temu deistvu leD rezultat za JusroSlaviio.
Odstranjena demarkaciiska črta ie pustila vse prejšnje avstrijsko uradništvo, iičitelistvo žandarrnerrio in policijo (preoblečeno) v glasovalno cono. Ne samo to! Z italiiansko nrotekcHo so vsi ti oreieli glasovalne izkaznice da so upravičeni glasovati in — kar ie posebno važno — tudi govoriti na shodih in agitirati. Vsi ti tisoči so se nemoteno razlezli no glasovalnem ozemliu. Naša uprava ki proti niim na-stonila v začetku energično ie morala do vmešavautu italijanskih podkomisij odnehati in na naš; strani ie ostala blamaža. v srcih domačinov oa ie tako zrastlo nezaupanje Vsi ti priteoenci so delovali sdo-četkn taino. sčasoma so ieli očividno nastopati. Brez vsakega oosebnega posla so dan in uoč rovaril: in huiskali in agitirali. Vsak izmed ni;h ie imel določeno število glasovalcev s katerimi ie stal že DOd orei-Šnio staro unravo kot funkciionar v ved-nem stiku. Ti agitatorii so dobivali iz Celovca mastne diiete in za nodkuoovanie mdeževe vroše. Vi so v posameznih slučajih doseeli do 30.000 kron. Vse to se ie godilo pred očmi distriktnih svetov, kier so navadno naševali italijanski maiorii ala Navatiiii in Botti. Zadnni teden se ie ta agiiaciia poostrila od osebe do osebe. Vsak nemški zaupnik ie imel svoiega glasovalca, na katerega je vplival z denaren. blazoin in oonaiveč z grožnjami. Temu se nI čuditi, zakai Celovec ie izbruhnil v oetek nred glasovaniem v cono A na avtomobilih temno maso, ki je gotovo rresegala število 10.000. Oborožena ie bila
fa masa in le že nie zunaniost povsod vzbuiala strah Naša uorava te mase ni mogla zavrniti, ker ie vsak imel identitetno izkaznico, podpisano od italiianske d^le* gaciie. Vse naše tozadevne pritožbe so ostale brezuspešne. Takemu agitaciiske-mu anaratu ki ie delal s preizkušeno izsi-lieva.lno taktiko Šlezvika. nismo bili popolnoma kos. Znano ie da večina kosoške-ga ljudstva ostala docela konservativna nosledica da se ie lažie in hitrele akomo-dirala avstriiskim uradnikom in agitatorjem kakor našim liudem, ki so nam prišli na pomoč iz Štaierske in Kraniske. »Koroško Korošcem« ie vplivalo na neodločne in nasprotnike kakor oceni. in gonla proti Srbom ie ta o?eni tak«-» razoalila da ie bila ponekod zadnie dni misel o izgubi evi-dentna. Tako ori nasprotnikih in omah-Mivcih!
Drugače pri naših zavednih liudeh! Priznamo lahko v naše zadoščeme resnico. da ni med 17.000. ki so glasovali za Ju-poslnviio niti enega omahliivca temveč to ie k v a s . ki se ie vedno dvignil, kadar smo ga potrebovali. To so izpričali shodi v Grebiniu. Velikovcu in Bistrici v R. Koma< tri dni pred shodom so zvedeli naši zaupniki v kraievmh odborih, da se vrši shod. četrti don ie že valilo 8000 naših Hudi na Mestnem trni v Velikovcu in 8000 v Borovi lah. Dokaz, da ie aparat na naši strani funkcioniral.
Društveno živlienie se je baš v zad-niem letu oživelo kar ria;živahnaie. Ob nedeljah ie skoro vsaka vas unrizariala igre. ob večerih so vadili pevski zbori, vršila so se predavanja gosoodiniski tečali ustanovile so se kniižnice. Duša vsemu društvenemu živlieniu ie bilo oo večini naše učitelistvo. »Zveza ženskih društev» ie štda zadnie dni čez 7000 članic, ki so nreiemale društveno glasilo »Koroško Zoro«. »Zveza« ie vršila svo"'e mis;ionsk;o delo v kulturnem in socialnem oziru kar naivestne-e in z brezorimerno nožrtvoval-nost;o »Fantovska zveza« ie štela 1500 naših koroških fantov. Koroške malčke in niih navdušenie ie pa Liubliana sama dva-
krat videla. Lisra »Korošec« in »Mir« sta zadnii mesec izhajala no večkrat na teden in Korošce orientirala posebno v političnem oziru. Izšlo ie tijdi nebroi brošur, letakov in statističnih tabel Žaljbog se le v ilustrativnem oziru premalo storilo. Na nasprotni strani ie neumorno delovalo Det nemških slikariev. ki so znali vplivati z velikimi lepaki na dušo Korošcev. Na naši sirani ie prispeval edino naš Gaspari. Zato ie bilo nemogoče oaralizirati ilustrativno propagando.
Na licu mesta ie naša organizacija uspevala. Da ni popolnoma uspela, ie krivo naše ožie in širše zaledie. ker se ie prepozno vzdramilo..
Če pogledamo vsa ta deistva. uvidimo. da ie stal naš Korotan faktično tik o r e d vstaieniem. Zato nas le rao-mentana izguba tembolj zadela v živo. Nikakor pa ni ta ootvoriena samoodločba odločilna za usodo koroških Slovencev. 10. oktober ie dokazal — ako izvzamemo vse orotioostavnosti ori glasovanju — da ie Ri/d Dravo slovenski živeli v veliki večini. nad Dravo na sta si števili precei enaki. (Izvzeto ie ori tem nemčursko središče Velikovec in občini Pustrica 5n Gre-bini),
i
10. oktober nas ie informiral sutna-
■ rično o naš;h zavednih Korošcih ki so nri-nravHifmi vsak čas tvegati živlienie in pre-moženie za Jugoslaviio. 15.000 koroških Slovencev ond Dravo in niih navdušena deca nai bo ob-ioiena počasni smrti! Pred našimi očmi nai izumre ta rod! Nikoli! V nas ie da odločno odklonimo to samoodločbo tuiih špekulantov in vsako tako ori-hodnio »samoodločbo«, bodisi kierkoli. Kot kulturni delavci protestira i m o v vseh naših o k r a 1 -r. i h društvih k e r i e taka odločitev smrtni udarec svetim načelom o samoodločbi narodov!
Pariz bo še govoril. Do takrat oa govori vsak izmed nas kot piionir jugoslovanske ideie! —
Novedraginjskedokbdeza
učiteljStvo in uradništvo.
(Uredba o draglnjskih dokladah državnim uslužbencev, upokojencev, upokojenk in njih sirot*)
I.
V Srbiji in Črni gori.
1.	Aktivnim uradnikom pripadajo namesto dosedanjih draginjskih dnevnic, ki so jih imeli po odločbi ministrskega sveta z dne 28. maja 1919., D R br. 41.546, in z dne 19. maja 1920., D R br. 65.563, te-le osebne draginjske doklade:
Uradnikom z letno plačo do 2999 dinarjev po 23 dinarjev na dan;
uradnikom z letno plačo od 3000 dinarjev do 4999 dinarjev po 25 dinarjev na dan;
uradnikom z letno plačo od 5000 dinarjev do 7499 dinarjev po 30 dinarjev na dan;
uradnikom z letno plačo od 7500 dinarjev navzgor po 35 dinarjev na dan.
2.	Neukaznim uslužbencem, ki so v državni službi prebili vsaj pet let brez prekinitve, pri-
j pada osebna draginjska doklada po 16 dinarjev na dan.
Drugim neukaznim uslužbencem kakor tudi slugam pripada kot ta doklada 14 dinarjev na dan.
Študentom — dijakom — zaposlenim kot neukazno osebje pri državnih oblastvih v Beogradu, pripada po 7 dinarjev na dan. Onim, ki so zaposleni v krajih izven Beograda, pripada ona draginjska doklada kakor drugim neukaznim uslužbencem.
3.	Glede pravice do draginjske doklade se stalni učitelji in stalne učiteljice izenačujejo z aktivnimi ukaznimi uradniki. Druge kategorije učiteljev in učiteljic se izenačujejo z drugimi ne-ukaznlini uslužbenci.
4.	Svečenikom vseh veroizpovedanj na ozemlju Srbije in Črne gore pripadajo one oseb-
; ne draginjske doklade, ki so jih imeli doslej, ra-| zen okrožnih protojerejev po južnih krajinah : Srbije z letno plačo 5000 dinarjev, katerim pri-; pada ona osebna draginjska doklada kakor
* Razglašena v »Službenih Novinah kralje-| vine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 221., izdanih ! dne 7. oktobra 1920.
LISTEK
Materina solza na Mm pit
Gospe Karolini Delejevi, materi učiteljice Cirile Delejeve, umrle 8. maja 1919 posvečuje v uteho
M o z i r s k i. Gomiia nad krsto se je zagrnila, pod koso je padla cvetica dobrav, umolknila slavčeva £>esem je mila, zdoneia kot zadnji nebeški pozdrav — in mati za detetom joče brezupna!---
Za hip za oblake se solnce je skrilo, na vek pa ugasnil je žarek svetal, to v noči nebo se je jasno iskrilo, utrnila zvezda se v morja je val — ¡a mati za ljubljenko plače samotna 1
Je počila struna v akordu življenja,
razlil se v vsemirje poslednji je glas---
^a križu zimzelen kvišku se spenja,
grobu povešajo rože obraz — 'O mati za hčerko nevtešena gine!
joči mi, mati, solze hladeče, izioči si zadnjo prebridko solzo, Totem pa zakleni bolesti skeleče v svetišče srca globoko na dno!
Srebrne ti nitke krog čela ovila toga in skrb: Usodo spoznaj! Najdražje ti s kruto je roko zdrobila — ^ v bran se postavi, se zopet vzravnaj!
FRAN GOVEKAR (Ljubljana):.
Učite se srbohrvaščine!
Narava nam ie naklonila dva duševna darova s katerima lahko imooniramo vsemu svetu: dar oetia in iezika. Malo ie narodov. ki bj znali tako neti. kakor slovenski
i
Kako izlahka in naglo se nauči Slo-I venec tuiega iezika. Da ie naravnost fe-| nomenalno. Naše dekle živi leto dva med ; Nemci ali Lahi. oa že govori nemško ali i laško!
Nemec živi med Slovani lahko 20. ; 30 let pa še ne zna Dravilno stavka izgovoriti. O naši deklinaciji, konjugauji, o raznih soolih in dovršnikih ali nediovrš-nikih Nemec nima ooima. čeorav bi dosegel med nami Metuzalemovo starost. Ker Nemec in Lah sta iezikovno zabita in brez inteligence. Slovenec na te talent, ki se nauči vsakega iezika igraie ter si ga z malim, skoral nezavednim trudom osvoii tako da ga govori in oiše bolie in lepše kot roien Nemec ali Lah.
Uradniki se moramo učiti zdai srbohrvaščine. Potrebuiemo io iz državnih-nradnih in praktičnih interesov in naučiti se ie moramo kot dobri Jugoslovani, ki se zavedamo, da smo državotvoren element. na'boli važen stan. naizavedneiši
nronacatorii ideie državne edinstvenosti. Srbohrvaščino govore naši bratie od Sotle ta do grških mei. Štiri petine Jugoslovanov govnre srbohrvaščino, ki ie eden izmed naikrasneiših. naimelodičneiših jezikov na svetu
Muzikalnemu ušesu je čista, pravilna srbohrvaščina nrava glasbena naslada. Poslušati govor srbskega ali hrvatskega poeta ali igralca ali učenjaka, te resničen užitek! In kako govori nrjstno srbsko ali hrvatsko deVie. hrvatski kmet. ali srbski voinik oriiatelii! to ie muzika. to le grom in melodija obenem, živa ooeziia.
Igraie sem se oriučil češčine in ruščine. tnliko da lahko čitam Časooise in beletrijo, — nemščino obvladujem tako popolnoma da sem že v gimnaziii med ro-ienimi Nemci tovariši oisal naiboliše šol-sV-f» in domače nemške naloge ter sem kasneie kot zrel mož dopisoval kot feli-tnnist v nemški uradni list: a slovenski. Prešernov iezik mi ie kot literatu Slovencu naivečia svetinia.
In vendar pravim: srbohrvaščina je tako krasen iezik. da bi se ga moral z navdnšeniem in slastio učiti vsak Sjo-^venec' Še kot gimnazist sem užival razkošje ob ieziku Mažuraničevega epa »Smrt Smail-age Čengijiča«. in narodne srb«ke pesmi o kralieviču Marku in o
bitki na Kosovem. so mi bili jezikovna lepita vseh lepot. Tako se danes niti ne zavedam več. čitam li slovenstco ali srbohrvaško in med čitaniem hrvatske ali srbske (v cirilici tiskane) kniige docela oczabliarp. da rnoie berilo ni slovensko.
Zato me boli in me ogorčava ako slišim govoriti tovariše: »Ne znam hrvaško' Ne razumem srbsko!« — Kolika duševna lenoba in narodna nezavednost! Desetkrat več truda sem imel. da sem se naučil hoditi, in stokrat več. da sem se navadil plavati, kolesariti ali plesati, kakor razumeti do najfinejših nijans Jivno-krasni srbohrvaški jezik!
In vi vsi. tovariši ste orav tako Slovenci kot iaz. — in vi vsi. tovariši, nimate niti trohice mani iezikovnega daru kot iaz! Samo trmasti ste. zagrizeni, apatični, na si doroveduiete laž. ki ie sramotna' — Sai nihče ne zahteva, da govorite in pišete srbsko ali hrvaško. Toda razumeti morate ta iezik ker ga govori in oiše ogromna večina naših sodržavlianov. ker ie to iezik naših bratov, materinščina našega kralia iunaka mučenika!
Če smo se morali učiti iezika naših stoletnih sovragov. se hočemo radi učiti iezika naših osvoboditeliev. iezika ki ie končno le dialekt jugoslovanski! Slovenščina in srbohrvaščina sta vendar Ie dvoie sester iste matere.
■

,'jtiii* 2.
ukaznim uradnikom z isto plačo, nadalje razen pravoslavnih parohljskih svečenikov: okrožnih protojerejev, aktivnih svečenikov po mestih in vaseh, kaplanov, dljakonov, protodijakonov tn svečenikov, ki imajo kaplane, katerim pripada kot osebna draginjska doklada po Šestnajst (16) dinarjev na dan.
5. Vsem spredaj naštetim kategorijam državnih uslužbencev, ki imajo pravico do osebne draginjske doklade. gre pravica do rodbinske \ doklade po 4 dinarje na dan za vsakega rodbin- j skega člana (ženo In otroke), ako le ti nimajo j svoje lastne imovine niti si ničesar ne pridobi- j vajo, o čemer služi za dokaz jamstvo treh ukaz- ! nlh uradnikov, učiteljev ali svečenikov.
Do te doklade imajo državni uslužbenci pra- j vico tudi za deda hi babico, toda ob pogoju, da ! so le-ti siromašnega stanja, da žive skupno z . njimi ter jih oni edini vzdržujejo. Za brate pri- ; pada ta doklada do polnoletnosti, za sestre pa ! do njih preskrbe. Ako je v e-ni rodbini več čla- i nov, ki so državni uslužbenci, pa vzdržujejo ka- ! terega izmed onih sorodnikov, s katerimi žive j skupno, ima pravico do te doklade samo en rod- ' binski član, in sicer najstarejši
Za dokazilo o imovinskem stanju zgoraj naštetih sorodnikov služi potrdilo pristojnih občin- ; skih oblastev. Za dokazilo o skupnem življenju j In za to, da iih dotični uslužbenec edini vzdr- ' žuje, pa služi jamstvo treh ukaznih uradnikov, j svečenikov ali učiteljev, ki ga oddado na prijavi, j katero morajo uslužbenci predložiti, ko zaht&- ■ vajo to doklado.
Do rodbinske doklade nimajo pravice oni j uslužbenci državnih oblastev, katerih žena in j otroci kakor tudi drugi sorodniki, našteti v tei ; točki, žive na njih posestvih tzvun kraja njih
službovanja.
6. Upokojencem, upokojenkam se povišule j dosedanja osebna draginjska doklada za 50 %. j Kot rodbinska doklada jim pripadajo po 4 dl-narji na dan za vsakega rodbinskega člana in druge sorodnike, naštete v točki 5. te naredbe, : In ob tam razloženih pogojih.
Oni državni upokojenci, ki se bavijo s svobodnimi profesijami, kakor: odvetniki, zdravniki, lnienjerji i. dr., nimajo pravice do draginjske doklade in do rodbinske doklade, razen če dokažejo z zdravniškim izpričevalom, izdanim po državnem ali občinskem zdravniku, da so zaradi starosti ali telesne nesposobnosti nesposobni za delo.
Istotako nimajo oravic do teh doklad vsi oni ; upokojenci, katerih dohodki iz imovine ali osebnega dela znašajo več nego 800 dinarjev na mesec.
II.
V pokrajinah izvun Srbije In Črne gore.
7. Aktivnim državnim uslužbencem, ki so do sedaj prejemali draginjske doklade po raz-predelu »A« uredbe z dne 28. junija 1919., DR br. 63.515,* pripadajo namesto vseh dosedanjih draginjskih doklad te-le osebne draginjske doklade: uslužbencem s sistemizirano plačo: (brez stanarine) do letnih 3399 kron po
68 kron na dan;
(brez stanarine) od letnih 3400 kron do 4799 kron po 72 kron na dan;
(brez stanarine) od letnih 4800 kron do 6399 kron po 76 kron na dan;
(brez stanarine) od letnih 6400 kron do 7999 kron po 84 kron na dan;
(brez stanarine) od letnih 8000 krcn do 9999 kron po 88 kron na dan;
(brez stanarine) od letnih 10.000 kron do 15.999 kron po 100 kron na dan;
(brez stanarine) od latnih 16.000 kron do 18.000 kron po 120 kron na dan.
* Uradni list pod št. 575 iz leta 1919.
Čitaite novesti Šenoe. Gialskega. Kozarca ali Leskovaris in čudili se boste! ( Treba Vam ie le malega slovaria. da po- j gledate na vsaki strani dvakrat trikrat ! vani: vse drugo ie — maše! In še to le j za začetek. Kmalu se Vam zgodi kakor j meni: citati Jurčiča ali Šenoo —: vseeno! j
ln čitaite srbohrvaške članke v »Našem Glasu«! Naiboliša šola >e za Vas! Razumeli iih boste tem lažie. ker ie vsebina z Vašimi interesi skladna.
Otresite se komodnosti! Le par dni posvetite srbohrvaščini in sami ostrmite nad hitrim uspehom, a oostane Vas sram. da ste sploh kdai za hio govorili: »ne razumem ie«! Bog nam ie naklonil dar jezikov. Bog nam ie naklonil Jugoslavijo! Iz-kažimo se.vredne te naklonjenosti! Jugoslavija bo silna in neporušna šele takrat, kadar bomo tudi Slovenci lahko zavestno rekli- Brat mi ;e mil. pa nai bi katerekoli vere a!i kateregakoli iezika bil! Moli v mošeii ;>U v pravoslavni ali katoliški ali ne vem še kakšni cerkvi, govori v kakršnemkoli dialektu: brat si mi ki te razumem do dna srca ter razumem tudi nainežneiši vzdrhtliai tvoje duše!
BBnoaBBnncsnnnaoaEsnonaananBnaaBDa
Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!"
naBBnBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBDBBBSBB
8.	Drugim državnim uslužbencem, ki so do sedal prejemali draginjske doklade po razpre-dolu »Bo uredbe z dne 28. junija 1919., D R i br. 63. 515, pripada namesto vseh dosedanjih draginjskih doklad doklada po 56 kron na dan.
9.	Aktivnim parohijskim pravoslavnim sve-icnikom: kaplanom, dljakonom in protodijako notn, potem svečenikom drugih ,veroizpovedani v pokrajinah izvun Srbije in Črne gore, ki so do sedaj prejemali draginjske doklade, pripadajo tudi nadalje iste doklade.
Pravoslavno aktivno parohijsko svečeništvo: kaplani, dijakoni in protodijakoni na parohijah in eparhijah: gornjekarlovški, pakraškl (razen onih v tej eparhiji, ki imajo sesije), bokokotorski, hercegovsko-zahumski, in v onem delu zadrsko-istrske eparhije, ki je v obsegu naše kraljevine, nadalje katoliško svečeništvo v senjsko-modruš-ki škofiji in škoiljah dalmatinskih in hercegovskih ima izjemoma kot draginjsko doklado po 48 kron na dan.
10.	Vsi oni spredaj našteti uslužbenci imajj pravico tudi do rodbinske doklade po 12 kron za vsakega rodbinskega člana (ženo in otroke),, ako ti člani nimajo svoje lastne imovine niti si ničesar ne pridobivajo; o tem služi za dokaz jamstvo treh državnih uradnikov, učiteljev ali svečenikov.
Istotako jim pripada ta doklada za deda in babico, za očeta in mater, potem za brate in sestre, toda ob pogojih, razloženih v točki 5. te uredbe.
11.	Upokojencem — upokojenkam — se povišuje dosedanja draginjska doklada za 50 %.
Kot rodbinska doklada ln doklada za sorodnike, naštete v točki 5., jim pripada namesto dosedanje doklade doklada po 12 kron na dan za vsakega člana ob tam razloženih pogojih.
Iste omejitve glede pravice do prejemanji osebne in rodbinske draginjske doklade za upokojence, o katerih govori točka 6. te uredbe, veljajo tudi za upokojence izvun Srbije in Črne gore, samo da nimajo pravice do te doklade vsi oni upokojenci, katerih mesečni dohodek iz imovine ali osebnega dela ;naša več nego 2000 K. j
12.	Sirotam državnih uradnikov brez očeta j in matere pripada draginjska dokiada po 12 kron na dan.
13.	Poštarjem neeraričnih poštnih uradov j na ozemlju zagrebške i« velikobečkereške pokrajinske direkcije kakor tudi pogodbenim uslužbencem pri poštnobrzojavnih uradih v Dal- i maciji in Sloveniji, ki niso imeli pravice do dra- j ginjske doklade po uredbi D R br. 63.515 z dne j 28. junija 1919., se povišuje draginjska doklada na trikratni znesek dosedanje doklade.
III.
14.	.Ukaznim državnim uradnikom kakor tudi učiteljem z dinarsko plačo, ki služIjo v pokrajinah izvun Srbije in Črr.e gore, pripada dra- : ginjska doklada, in sicer:
uradnikom z letno plačo do 2999 dinarjev po 15 dinarjev na dan;
uradnikom z letno plačo od 3000 dinarjev do 4999 dinarjev po 16 dinarjev na dan;
uradnikom z letno plačo od 5000 dinarjev do 7499 dinarjev po 18 dinarjev na dan;
uradnikom z letno plačo od 7500 dinarjev navzgor po 20 dinarjev na dan.
Neukaznim uslužbencem pripada po 12 dinarjev na dan.
15.	Okrožnim načelnikom z dinarsko plačo, ki službujejo izvun Srbije in Črne gore, prirada ista draginjska doklada kakor uslužbencem v
| Srbiji in Črni gori.
16.	Državnim uslužbencem, o katerih govo-S rita točki 14. in 15. te uredbe, pripadajo kot rod-j binska doklada po 3 dinarji na dan za vsakega ; člana.
IV.
17.	Banu Hrvatske pripada osebna draginjska doklada po 100 dinarjev na dan, metropolitu Srbije in predsednikom pokrajinskih vlad pa po 80 dinarjev na dan s pravico do rodbinske doklade, ki pripada drugim državnim uslužbencem v dotični pokrajini.
V.
mož siromašnega stanja in nesposoben za dele j Za dokazilo o siromašnem stanju služi potrdilo j pristojnega občinskega oblastva, o nesposobnosti , za delo pa zdravniško izpričevalo, izdano po državnem ali občinskem zdravniku.
18. Ta uredba velja tudi za častnike ln yo jaško-administrativne uradnike.
Častnikom in vojaško-administrativnim uradnikom, ki službujejo v pokrajinah izvun Srbije in Črne gore, pripadalo iste draginjske doklade, ki so jih imeli do sedaj, s pravico do rodbinske doklade po 3 dinarje na dan za vsakega rodbinskega člana.
Splošna določila.
VIL	1
Upokojenci, zaposleni v držav* službi, trna jo pravico do draginjske doklade kakor državni uslužbenci, samo da se jim lzmera draginjske doklade določa po Izmeri njih pokojnine, Ako ima tak upokojenec poleg pokojnine dolčen še honorar (plačo), ne more uživati dnevnice in ' honorarja (plače), nego ima pravico izbirati samo med dnevnico in honorarjem (plačo). Vse izjeme, kolikor jih je bilo doslej v tem oziru» prenehajo veljati.
VIII.
Uslužbenec, ki napreduje, ko stopi ta uredba j v veljavo, ter vsled tega pTide v kategorijo i uradnika z večjo dnevnico, sme to dnevnico prejemati samo, ako je poklicu, oziroma razredu, v "katerem je napredoval, prebil najmanj 4 mesece. Ako temu ni tako, doseže pravico do te večje j dnevnice z dnem, ko dovrši štiri mesece od dne j prejšnjega napredovanja, oziroma imenovanja.
IX.
Vsa določila dosedanjih uredb in odločb o dnevnicah in draginjskih dokladah kakor tudi pojasnila in tolmačenja, ki so bila izdana o njih uporabi, ostanejo v veljavi še nadalje, ako ne nasprotujejo določilom te uredbe.
X.
Ta uredba ne velja za one državne uslužbence, katerih draginjske doklade so bile urejene s specialnimi odločbami in uredbami kot izjemami od odsnovne odlečbe D R br. 41.546 z i dne 23. maja 1919. in uredbe D R br. 63.515 z j dne 28. junija 1919. Zadnje veljajo še nadalje odločbe, s katerimi so jim bile urejene dnevnice ln j ; draginjske doklade, ako s to uredbo to nI izpre j
menjeno. Za člane državnega sveta ostane tudi ; nadalje v veljavi dnevnica, ustanovljena z odločbo D R br. 78.868 z dne 16. junija 1920. s pra-
, vico do rodbinske doklade po tej uredbi.
| 1
22.	V pravosodnem resortu dobivajo poseb-
j no sodniško doklado: sodniki, državni odvetniki i 1 (višji odvetniki in vrhovni odvetnik); osebe, ki imajo sodniško kvalifikacijo ali ki začasno opravljajo sodniški poklic, kakor tudi tajniki ka-| sacijskega in apelacijskega sodišča, iu sicer v Srbiji in Črni gori po šesto (600) dinarjev me-1 sečno; v drugih krajinah kraljevine po štiristoin-petdeset (450) dinarjev; drugi sodni uradniki, diplomirani pravniki v Srbiji in Črni gori po dve j sto (200) dinarjev mesečno, v drugih krajinah kraljevine po stoinpetdeset (150) dinarjev.
23.	Z dnem, ko stopi ta uredba v veljavo, neha veljati odločba ministrskega sveta z dne 22. decembra 1919., št. 22.216, o specialni sodni-ški dokladi.
.
XII.
Ministrski svet bo določal tudi specialne po-vlšbe teh doklad za krajine ln kraje, v katerih vladajo posebne draginjske razmere, kakor tudi ; za take kategorije uradnikov in uslužbencev, za • katere se ugotovi neizogibna potreba za po- j ! višbo.
XIII.
Za pokritje izdatkov po tej uredbi služijo ! ti le viri:
1.	Dohodek iz prodaje sladkorja, proizvede- : nega v državi kakor tudi uvoženega iz inozem- ;
i stva. V ta namen se pooblašča minister za fl-i nance, da v imenu države razpolaga z vso koli čino sladkorja, proizvedenega v državi in nabavljenega iz inozemstva, kakor tudi da določi njegovo prodajno ceno. Sladkor iz inozemstva | nabavlja Izključno minister za finance.
Natančnejša določila o tem, kako je odkupiti i sladkor, proizveden v držav:, kakor tudi o nabavi sladkorja iz Inozemstva, kako je ustanav-' ljatl cene in prodajo v državi, predpiše minister ! za finance s pravilnikom.
2.	Dohodek iz povišbe nastopnih taks:
darske razstave in večere, prireditve telovadnih, sokodskih, orlovsitfh društev se plačuje kot takso 10% (deset odstotkov) od vrednosti vstopnic; f»
2. za bloskope, café-chantante, kabarete, zabave, cirkuse, akrobatske, atletske, čarodejske, splritistične predstave, panoptike, menažerije, razne druge razstave, panorame, fotoplastike, dirke tn sploh za vse vstopnice ln prireditve, kjer '¿t ljudje zbirajo zaradi zabave ln razvr drila, se plačuje kot taksa 30% (trideset odstotkov) od vrednosti vstopnice.«
XIV.
Ta uredba velja glede draginjske doklade od dne 1. oktobra 1020, določila o dohodkih za pokritje pa od dne 1. novembra ¡920.
D R br. 30.000.
V Beogradu, dne 29. septembra 1920.

VI.
19.	Ako sta mož in žena v državni službi ln v istem kraju, ne moreta oba prejemati popolne osebne draginjske doklade. Ena se mora znižati za polovico. Ako dokladi nista Isti, se zniža manjša. Tako v enem kakor v drugem primeru obdrži mož izjemoma pravico do rodbinske doklade tudi za ženo.
20.	Če je mož aktiven državni uradnik, žena pa upokojenka in narobe, ali če sta oba upokojena. imata vsak zase pravico do osebne draginjske doklade po tej uredbi.
21.	Ako mož ni v državni službi, žena pa je v aktivni državni službi ali v pokoju, ima ona pravico samo do osebne draginjske doklade, ne
; pa tudi do rodbinske, r?zen če dokaže, da je
a) V Srbiji in Črni gori: Taksa iz tar. post 1 b se povišuje od 0.50 na 2 dinarja.
Taksa iz tar. 3, 4, 5 in 6 se povišuje od 2 in j 3 dinarjev na 5 dinarjev.
Taksa iz tar. post. 52 se povišuje od 5 na 10 j dinarjev.
Taksa iz tar. post. 230 se povišuje od 3 in 5 dinarjev na 6 in 10 dinarjev.
b) V pokrajinah izven Srbije in Črne gore.
a)	Vse stalne pristojbine po zakonu o prlstoi- 1 binah, ki veljajo v omenjenih pokrajinah, se t poleg povišbe, izvršene po do sedaj veljav- | nih predpisih, povišujejo za 100% (sto odstotkov).
b)	Prvi, drugi in tretji odstavek tar. post 99 a) iz člena !57. finančnega zak.ma za leto 1920/1921. se izpremlnja ter se glasi:
»Na vse vstopnice, in sicer: 1. za gledališča in umetniške koncerte, po-| učna predavanja, umetniške, poučne in gospo-
S skupščine dalmatinskega učiteljstva v Splitu.
Dalmatinsko učiteljsko društvo je imelo svojo skupščino od 8.—10. t. m. v Splitu in je podalo svoje stališče do tekočih stanovsko-politiških vprašani, od katerih navajamo sledeče:
Akademična izobrazba učiteljstva.
Dalmatinsko učiteljstvo pozdravlja z zadovoljstvom osnovanje višjih pedagoških šol v Zagrebu in Beogradu, a učitelj-stvo vidi pravo povzdigo šolstva edino v koreniti reformi sedanjih učiteljišč. Ona se morajo tako preurediti, da bodo tudi sama nudila učiteljstvu višjo izobrazbo. Istodobno zahteva, da se višje pedagoške šole preurede tako, da bodo stvarno in formularno imele značaj popolnih fakultet.
Počitniški tečaji.
Po vzorcu Češke naj se na visokih pedagoših šolah otvorijo tudi počitniški tečaji za učiteljstvo iz pokrajine.
Šolski nadzorniki.
Šolske nadzornike naj se vzame iz učiteljskih vrst le one, ki uživajo popolno zaupanje učiteljstva ter se jih ma-terijalno podpre tako, da bodo lahko brez skrbi vršili svoj posel.
Odprava pokrajinskih poverjenikov za uk in bogočastje.
Učiteljstvo ne uvideva nobene potrebe da se na čelo prosvetnih oddelkov v pokrajinah postavlja poverjenike za uk in bogočastje, kot zastopniki političnih strank; s tem se zanaša v vrste učiteljstva in šolo, ki mora služiti samo vzvišenim idealom, razpor strankarstva in osebne politike.
Izjednačenie z ostalim uradništvom.
Učiteljska skupščina zahteva, da se učiteljstvo popolnoma izjednači z ostalim državnim uradništvom. Enako zahteva učiteljstvo, da se upokojenci popolnoma izjednačijo v penzijah z novimi plačami.
Za učiteljstvo okupiranih krajev.
Skupščina prosi vlado, da prizna tudi učiteljstvu v okupirani Dalmaciji posebno, izredno doklado, kakor jo prejema učiteljstvo iz okupirane Vojvodine.
Skrb za učiteljski naraščaj.
Učiteljska skupščina se obrača do vlade, da da podporo za ustanovitev Učiteljskega doma in konvikta v Splitu; da obrača skrb za učiteljski narašča! tudi na ta način, da preskrbi učiteljišč -nikom in učiteljiščnicam potrebna sredstva za brezplačno hrano in štipendije za stanovanja ter skrbi na druge načine za zboljšanje socijalnega stanja učitelj-: skemu naraščaju. O učiteljskem naraščaju govori več točk v resoluciji.
■ IIIIMMIIH— «I I» ur in------ihmi ■
I z naše organizacije.
Društvene vesti
+ Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v četrtek dne 11. novembra 1920 točno ob 9. uri dop. v mestni deški osnovni šoli v Celju po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik zadnjeg-a zborovanja. 2. Stanovske in društvene zadeve. 3. Poročilo o delegacijskem zborovanju v Celju ln o učiteljskem kongresu v Beogradu. 4. Pre-memba društvenih pravil. Poroča tov. Brinar. 5. Razprava o osnutku šolskega zakona. Predava tov. Gobec. 6. Raznoterosti. Ne pozabite na vprašalno Skrinjico! Pri zborovanju se bodo tudi razdelile knjige „Šolske Matice" in naročene slike. Poltioštevilne udeležbe pričakuje odbor.
+ Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 4. novembra ob 2. uri popoldne na Go-milskem. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo tov. Mejovška o mariborskem zborovanju. 4. Predavanje tov. Jakšeta: „Naš položaj, naše delo in naši cilji." 5. Volitev v učiteljsko razsodišče. G. Sprememba društvenih pravlL Poročilo tajnice za preteklo društveno leto.
poročilo blagajničarke. 9. Volitev društvenega odbora. 10. Predlogi.
+ Radovljiško okrajno učiteljsko društvo j
uboruje dne 4. novembra 1920 ob 10. url dopol- j dne v Bohinjski Beli. Kosilo je prijaviti pravočasno pri tov. Korošcu.
+ Kamniško učiteljsko društvo je zborovalo v sredo dne 20. oktobra 1920 ob 14. url v šolskem poslopju v Radomljah. Zbralo se Je lepo število društvenikov. Predsediiik tovariš Tomo Petrovec pozdravi navzoče, predvsem dva i« novo vstoprvša tovariša z zagotovilom, da bosta našla med nami vedno odprta srca. Nadalje omeni tovariš predsednik v svojem pozdravnem nagovoru, da so se od našega zadnjega zborovanja vršile velike izpremembe. Izvršilo se Je udruženje vsega Jugoslovanskega učiteljstva. Predpogoj te naše nove organizacije je bila likvidacija „Zaveze". Oni tovariši, ki so Jo vodili, zaslužijo našo hvaležnost. Jugoslovansko učiteljstvo se je torej združilo v močno, neprodirno falango, ki deluje v blagor mladine in dobrobit naroda. Udruženje jugoslovanskega učiteljstva naj živi! Tovariš predsednik sporoči nadalje, da je na novo imenovanemu nadzorniku za kamniški okraj g. Matku Kantelu pismeno v svojem in v imenu učiteljstva v kamniškem učiteljskem društvu čestital k njegovemu Imenovanju. Nato se prečita zapisnik zcdnjega zborovanja in se ga odobri. Kot tretja točka je poročilo naših delegatov o zborovanju učiteljstva v Mariboru in Beogradu. Tovariš Šmajdek poda natančnejše poročilo o. učiteljskem zborovanju v Mariboru, tovariš Toman pa opiše tri najlepše in najzanimivejše slike izza učiteljskega zborovanja v Beogradu, kateremu popisu je zbrano včlteljstvo sledilo z največjim zanimanjem. Pri slučajnostih poroča tovariš Šmajdek o pravilih okrajnih učiteljskih društev, katera prebere in svetuje k posameznim pravilom nekatere izpremembe. Tovariš Toman predlaga, naj zastopnika v okrajnem šolskem svetu predlagata okrajno učiteljsko konferenco. Glede deležev za „Tvornico učil" in „Zdraviliški dom" sklepa odbor. Tovariš Šmajdek razloži nato pomen društva „Učiteljska samopomoč", in priporoča zbranemu uči-teljstvu pristop v to društvo. Tovariš Germek predlaga, da naj se poverjeništvu v Ljubljani poroča, naj Isto ukrene vse potrebno glede šolskih beril za šolsko leto 1921/22. Nadalje predlaga Germek, da naj poverjenlštvo vkrene pri višjem šolskem svetu, da se odpravijo nepotrebni uradni spisi: tednik, nepotrebno uradno poročanje, predvsem popolnoma nepotrebna negativna poročila. Upelje naj se enotno poslovanje vseh okrajnih šolskih svetov, da ne bode nobene razlike v posameznih okrajih. Višji šolski svet naj Izda enoten uradni repertorij. Upelje naj se spisovanje nekaterih spisov (dnevnik, zaznamek šolskih zamud i. dr.) s svinčnikom. Odredbenim potom naj se za leto 1920./21. ukaže samo dvakratno izdanje šolskih naznanil. Tovariš Sotenšek predlaga sledeče: Ker ima učiteljstvo že z 32 službenimi leti polno pokojnino, naj isto po Izpolnjenih 32 letih ne kompetira več na druga mesta. Tovariš Šmajdek omeni, naj se predlaga na višji šolski svet, da nastavi na vseh šolah v okraju potovalne učiteljice ženskih ročnih del Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, se je tovariš predsednik zahvalil »sem zborovalcem in zaključil zborovanje.
+ Belokranjsko učiteljsko društvo je zboro valo v Črnomlju dne 14. oktobra 1920.
Zborovanja se je udeležilo 31 tovarišic in tovarišev.
Predsednik Barlč prisrčno pozdravi zboro-valce, posebno tovariša Megušarja, ki se je po dolgi odsotnosti okrepčan povrnil v naše vrste ta novodošla tovariša Šoštariča in Menarda ter otvori zborovanje.
Ker je tovarišica tajnica Bukovčeva odložila tajništvo, prečita predsednik zadnji zapisnik, ki se soglasno odobri.
Tovariš Novak prav zanimivo poroča o učiteljskem kongresu v Beogradu; marsikaj smo čuli, česar niso poročali časopisi.
Predsednik opozori tovariše, ki so zaostali s svojimi prispevki k potnim v Beograd, da to v kratkem poravnajo, ker ni nikakor prav, da bi moral tovariš Novak večino potnih stroškov trpeti sam.
Tovarišica Gostiševa poroča o zborovanju Zaveze v Mariboru. Predsednik se Ji za udeležbo na zborovanju in poročilo zahvali.
Ker je »Učiteljski Tovariš« te dni obširne »OTočal o kmetijskem in kmetijsko gospodinjskem tečaju, sta poročevalca Vardjanova in Barlč svoji poročili skrajšala in povedala le o svojih vti*kih, ki sta jih dobila v tečaju. Zborovalci so se divili kavalirstvu poverjeništva za kmetijstvo, ^ ie izplačalo po 6, 20, 30 itd. kron potnine. Go ^oda, ki se vozi v avtomobilu, ne pojmi, da nt fore učitelj sam prenašati kovčeka, kjer ima Perilo, obleko in knjige za nadmesečno odsotnost
z doma.
Pri poslovanju odbora Belokranjskega učiteljskega društva so se, ker so bili odborniki v raznih krajih, mnogokrat pokazale težkoče. Predsednik predlaga: Danes, ko je tajnica odloga tajništvo, se nam nudi prilika, da sestavimo °dbor tako, da bodo vsi odborniki v istem kra-'u. Soglasno se sklene, da bodi do prihodnjih volitev sedež odbora v Metliki, izvoli se: K. Bar
Predsednik; L. Morela, podpredsednik; M. domova, tajnica; V. Menard, blagajnik; A. "ardjanova, odbornica.
Tovariš Morela predlaga: Belokranjsko učiteljsko društvo zahtevaj od okrajnega šolskega sveta Črnomelj, da se volitve zastopnikov učiteljstva v okrajnem šolskem svetu člnipreje iz-vrše. Sprejeto.
Tovariš Morela nas tudi opozori na članek i »Vrv raz vratu«. Strinjamo se s piscem ta pra- ! simo UJU poverjenlštvo Ljubljana, da pravila za j Učiteljsko razsodišče v smislu članka prenarcdl. ;
Predsednik se spominja borbe za izboljšanje t našega gmotnega stanja ta opozarja, da smo j dolžni največjo zahvalo naši Zavezi ta njenim j voditeljem. Toplo priporoča, da tovariši ne poza- j bijo, ko bodo dobili nove draginjske doklade, re j zervnega sklada.
Prihodnje zborovanje skliče predsedstvo ! pred Božičem.
4- Učiteljsko društvo kranjskega okraja Je zborovalo dne 18. oktobra 1920 ob 10. url v j Kranju. Predsednik g. Luznar pozdravi navzočih < 66 tovarišev, poudarjajoč moč in uspehe naših j organizacij, ki bodo tem večje, če strnemo vse ; naše moči v vztrajno falango. Ob pozdravu no- , voimenovanega nadzornika tovariša g. Vilibalda Rusa so si vsi navzoči dali duška v toplih izrazih stanovskega zadoščenja. Tovariš gospod nadzor- j nik se zahvali za znake kolegijalne naklonjenosti j omenjajoč nadalje dveletni vztrajni boj o nad- ; zorniškem vprašanju, ki nas je konično vendar dovedel do popolne zmage. Tovariš opozarja, da j je njegova r.ova služba odgovornosti polna na- , vzgor kakor navzdol. Upošteval bode vse želje j organiziranega učiteljstva, ki mu bo stal kot zaveden zagovornik vsikdar ob strar.l, kadar pa bo treba, pa je pripravljen da svoje mesto po- ; vrne onemu, ki mu je je podelilo, t. j. organizaciji j učiteljstva Tovariš g. Albin Lajovic Iz Tržiča j nam je podal krasno predavanje o „nravstveni i vzgoji" na Francoskem. Ker namerava izdati j o tej temi posebno knjižico, naj za danes samo j omenimo, da je vsebina vsestransko zanimiva, poučna !n bode slehern učitelj primoran, da iz nje posname ono, kar bi se utegnilo tudi našim razmeram primerno uporabiti. Iz priloženega poročila tov. Jos. Lapajne-ja o Učiteljskem ken-viktu je bilo posneti, da glavni odbor nikakor ni kos svoji nalogi. Sklene se soglasno, da je nujno potrebno pravila premeniti, kakor jih predlaga poročevalec. Po nasvetu g. Antona Mab-kote je vsak član obvezan, da pristopi k društvu Učiteljskega konvikta.
Blagajniško jadikovauje tov. g. Sepaherjevo j je rodilo dobre sadove. Letnina 120 K ne zado- i stuje več, kajti vposlati moramo poverjeništvu ! UJU 108 K, Društvu za javne nameščence pa 12 , K. Ker je treba ustreči Mahk-otovemu predlogu in onemu g. predsednika, da smo vsi člani Jugo- j slov. Mat., se je končno sklenilo, da vplačujemo j mesečno 16 K. Šolska vodstva naj pri izplačilu mesečnih prejemkov odtrgajo četrtletne obroke, ; ki naj se vpošljejo po poštnih položnicah. V -slučaju, da šolski voditelj nI naš somišljenik, naj j si učiteljstvo samo izbere svojega poverjenika, j Kdor se preseli, naj o tem obvesti blagajnika. i
Tov. Lapajne poda protestno poročilo o nesramnem hujskanju gotovih ljudi proti šoli, uči- j teljstvu in našim plačam. Vlado pozivamo, da j ukrene potrebno v našo obrambo.
Tov. Držaj zahteva zadoščenja za neopravičeni in žaljivi nastop, ki se Je izvršil napram tov. gdč. Perkovi v Križih. Ker otroci začetniki ; niso znaii še moliti očenaša, Je pred poukom j molila neko pes-smeo o Angelu varuhu. Nekega i dne priloinastijo v razred kaplan in 2 občinska moža; stopivši pred otroke zmolijo očenaš, na kar se z žaljivimi opazkami odstranijo, češ, da je očenaš še vedno obvezna šolska molitev. Po daljšem debatiranju so sklene, da naj zadevo šolski voditelj naznani okrajnemu šolskemu svetu, okrajno učiteljsko društvo pa naj s potrebno vlogo prepreči, da se taki izzivajoči! slučaji ne bodo več dogajali.
Tov. g. Vaclav Držaj poroča kot koroški le-gijonar o delovanju našega učiteljstva pri koroškem plebiscitu. Iz našega okraja Je bilo v volilni coni 16 tovarišev, večina na t.ajbolj izpostavljenih postojankah boroveljskega okrožja. Premoč in nasilstva Volksvvehrovcev nas niso nikjer oplašila. Zanimiv spis prilagamo uredništvu, da ga po možnosti objavi.
Tov. g. Roblek iz Šmarjete omenja nasilstva in sleparije, ki so se dogajale povodom plebiscita. Vlada poživlja učiteljstvo, da vstraja na svojih mestih, sama pa se s svojimi uradi odpravlja. Ubogi goriški begunci, ki služijo na Koroškem! Sedaj jih nameravajo prestaviti v Prekmurje. Kedaj pridejo siromaki do zaželjene-ga miru?
O popoldanskih urah se je razvila pri Ma-jerju neprisiljena zabava, ki nas je samoobsebi 1 opomnila, da ne smemo zanemariti, kar smo lani započeli. Pevski zbor je treba, da se oživi. Če g. nadzornik ne bi utegnil več voditi petja, prevzame isto tajnik.	Lapajne Josip.
+ Društvo vpokojenega učiteljstva Je imelo svojo odborovo sejo dne 6. oktobra t. 1. — Poleg običajnih točk je tajnik poročal, da se je društvo udeležilo po svojem zastopniku S. P. učiteljskega kongresa v Beogradu v dneh 16.—20. julija t. 1. — Štirim novim članom so se dopo-slale »Sprejemnice«. — Dne 30. avgusta se je sestavila ta odposlala na ministrstvo prosvete in ministrstvo za socijalno politiko ostra spomenica za milostno pokojnino učiteljskim vdovam in sirotam, izmed katerih nekaj že par let ni več prejemalo nikake plače, celo bora ne. Uspeh pri ministrstvu za soeijalno politiko je bil ugoden. Dovolilo in nakazalo je preje imenovanim 10.000
din. kot enkratni draginjski prispevek, ki se jim ima v kratkem razdeliti. — Odbor je dalje razpravljal o povišku za pristopnino ta ?a smrtni slučaj ter sklenil soglasno, da se poviša pristopnina na pol dlnara, vsak smrtni slučaj z upravnimi stroški pa skupaj na 1 dinar. Prihodnji občni zbor bode imel odobriti predložen sklep.
—	Ena članica je prostovoljno izstopila lz društva, a tri člane se je izključilo, ker niso Izpolnjevali potrebnih dolžnosti. — Za nove člaae so se sprejeli: Martin Breznik, nadučitelj v p. v Ljubljani, Fr. Vrečko šolski ravnatelj v p. in Iv. Trobej učitelj v p. obadva v Slovenjem Gradcu.
—	Kot podporni član je pristopil tudi Anton Pavčič, nadučitelj v p. v Kostanjevici. V spomin svojega 521etnega delovanja na šol. polju, Je plačal podpornine tudi 52 K, za kar se mu na tem mestu izreka najlepša zahvala. — Pri posameznostih se je razpravljalo: Kako postopati, da s<i nam naše gmotno stanje vsaj v toliko zboljša, da nam bo mogoče živeti in obleči se.
Blagajnik je poročal približno sledeče: Vse vpokojeno učiteljstvo zlasti ono, ki je zvesto službovalo 40 ali vsaj 35 let na šolskem polju, je silno ogorčeno nad ravnokar dovoljenim skromnim poviškom draginjskih prispevkov. To učiteljstvo se zapostavlja in prezira v taki meri, kakor bi ne bilo nikdar vršilo svojih težkih dolžnosti. Vse štirikratne doklade nam ne znašajo polovico prejemov od prejemkov aktivnega učiteljstva. Dnevnice same služečih so večje, nego imajo vpokojenci vse plače skupaj z dokladami vred Nezaslišano! Živila in vse življenjske potrebščine so se podražile v toliko, da bi nam 100% povišek ne zadostoval. Zato smo sedaj z našim poviškom tam, kjer smo bili. — Vedno se je poudarjalo, da se bodo učiteljstvu plače zjed-načile. Kje je sedaj v tem doslednost? Vpoko-jence nas dele na dve kategoriji: V preje vpoko-jene in po novem vpokojene. Zadnje kajpada boljše plačajo. Aktivno učiteljstvo se plačuje v dinarih, vpokojeno v kronah. Srbsko učiteljstvo ima svojo in boljšo plačo, učiteljstvo v ostalih delih države pa manjšo. Aktivno se plačuje primerno, a vpokojeno tako, da strada m gladno umira. — Zakaj vse to? Ako sami sebi odgovorimo: Zato, ker se za nas živ krst ne briga m zato, da bi se tem preje zvrnili v temen grob.
—	Ali res nismo svoječasno nič delali? Na čega-vi podlagi pa so se izobraževali sedanji stebri države? Ali nam v zahvalo sedaj grenč večer našega življenja in nas zato hočejo žive v grob potlačiti? Mislimo, da ga ni, ki bi z nami no za-klical: Vi, brezčutna srca, v Beogradu, ki sedite pri obloženi mizi na mehkih blazinah, ne poznate gorja in bedno3ti! — Naše društvo se je nemalo trudilo, da je odpošiljalo dobro utemeljene prošnje, priporočalo se ustno poslancem in oddajalo resolucije, a vse zaman. Niti enkratnega odgovora nismo bili vredni. Proč z brezsrčnežl, ki nas neusmiljeno prepuščajo bedi in stradanju! Njihova mesta naj zasedejo drugi! — Sklene so soglasno, da ne bo še društvo mirovalo, vendar se z vlogo nove prošnje počaka dotlej, da nastopi nova konstituanta, oziroma se ustvari pragmatika, ki nam bi znala obelodaniti boljše gmotne razmere. Kar pa je pisal ta pojasnil tozadevno g. Vidran v »Tovarišu« štev. 39, ne potrebuje nobenega komentarji» več. Pristavim le še: Ako to ni krivica, potem je ni nikjer več na svetu! — Ker je bil dnevni red Izčrpan, zaključi predsednik sejo. — Tajnik.
h Jugoslavije.
—	Za oodržavlienie vsega narodnega šolstva v liigoslaviji. Udružente Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu ie izročilo ministru prosvete obširno spomenico, ki se izreka za oodržavlienie vseea narodnega šolstva v Jugoslaviii in slika vse hibe šolstva, ki ¡zviraio od odvisnosti šolstva od kraievnih ^aktoriev ter slika vse dio-brot.e k; bodo izšle iz oodržavlienia šol-siva če nrevzame država tudi vzdrževa-nre šolstva v svoie roke. S tem bi bila šola in učitelistvo osvoboiena škodliivim VPlivom politiških strank, in posvečena edino Diosvetni nalogi.
—	Posvetovanje članov glavnega odbora ooverieništva U.IU v Ljubljani in članov osrednieea odbora Slomškove Zveze, Na želio tov. J. Jovanoviča. ki ie bil v to poverien od glavneea odbora UJU v Beogradu, se ie vršil v sredo 20. okt. v L'ubliani sestanek nekaterih članov obeh glavnih odborov. Tov. Jovanovič ie pojasnil položai in povdarial potrebo stanovskega zbližan ia za preristoieče delo v orvi vst' za uvrstitev učitelistva v službeno oragmatiko in za naše stanovske pravne zahteve pri izdelavi novega šolskega zakona. Razpravljalo se ie o naši stanovski organizaciji UJU. Do kakega oficiielnega komunikeia ni prišlo.
—	Gmotne nravice šolskih nadzornikov. Po Cl. 42 naredbe št. 654 z dne j 3. seot. 1919 imalo stalni in začasni okrai- j ni nadzorniki pravico do stanarine v zne- ) sku 600 dinariev na leto. ki sc iim izpla-čureio iz državnega proračuna. Razen tčga imaio letno doklado 1000 dinariev. ki se iim izplača za deset delovnih šolskih mesecev po 100 dinariev. — Za Hrvatsko. Slavon;io jn Medžimurie ie izdal minister
orosvete naredbo o začasnem uvrščenra deželnih in okrainih šolskih nadzornikov. Po tei odredbi se u vrste deželni (višii) šolski, oar'zorniki v šesti činovni razned in okraini šolski nadzorniki v sedmi, oziroma o?mi čkiovni razred. Ta naredba *e stopila v veliavo s 1. iuniiem t. I. — Poleg lega uživalo nadzorniki udobnost za prosi o vožnio po državnih železnicah ter so sp rim s 1. oktobrom 1.1. s posebno nared-j {.o znatno zvišale .dnevnice za službena ootavania in nadzorovama.
—	Novoimenovani okraini šolski nadzorniki so že oreieli službene dekrete direktno od ministrstva prosvete iz Beograda. Kakor čujemo; so imenovani kot slain! okraini šolski nadzorniki.
— Odbor Društva za zeradbo učiteljskega konvikta ie vložil orošnio za podporo na ministrstvo prosvete. ministrstvo za socilalro politiko in na ooverieništvo za socijalno skrb.
—	Šolski program in stališče Jugoslovanske Demokratske Stranke k uradnl-
I škem vorašanju. Kakor smo zadniič ooro-I čali o volilnem prosrramu za konstituanto j socialno dem. stranke z ozirom na točko ! šolstva in uradništva. tako hočemo zasledovat! tudi stališče drugih strank v teh točkah. Volilni program Jueoslov. dem. stranke ie razvil dr. Gregor Zeriav na seil izvrš odb, 21. t. m. O stališču do šolstva in uradništva ie izvaial sledeče: »Šolstvo se mora v vsi državi enakomerno razviti ! in gre na breme države. Zasebna učitelu-i šča so nedopustna, ker mora država skr-I beti za enotno vzyoio učitelistva. V šolski ; upravi odlečaio zastopniki učitelistva. sta-ruev in državnih uradov, ki iim ie skrb j za izobrazbo in zdravie naroda izročena, i JDS na noben način ne bo dopustila, da bi ! se modi vrniti v našo šolo Šušteršičevi i čtsi. kakor to nredvideva klerikalni ustavni načrt. — Velika država ootrebuie stal-| no uradništvo čistih rok ki si ie izbralo 1 delo v državni službi za živlienski namen, i Vsako kršenje ugleda uradništva gre na račun države: v ustavi mu moramo zagotoviti nezavisnost In nedotakljivost z . uvedbo, oramatike, ki zaiamči naoredo-I vanie onemu, ki ie prebil strogo preisku-sno dobo s čemur na ni rečeno, da se -nora zapirati možnost, da orideio izredno sposobni nanrei. Glede plač od JDS ni t-eba novih zagotovil, ker ie bila edina in ! ostane stranka, ki se ie borila zanie Zato ' oa seveda se zahteva absolutna čistost in ! zvestoba uprave ki stoii vrhu tega še pod ; unra.vnim sodstvom, kateremu pripada tu-| di revizi;a takozvane svobodre oresoie. j in ki more pri ugotovitvi očividne pristra-nosti in površnosti funkcionarja osebno I nriieti za stroške in škodo.«.
—	»Barem iedan nešto malo ima!« Ravnateli Vaida iz Ptuia priobčuie v »Našem Glasu« z dne 21. t. m. uvodnik, v katerem razoravlia o skupščini »Srbskega profesorskega društva« v Beogradu v dneh 5. do 8. oktobra ter pravi med dru-c;m: Začudil sem se velikemu številu profesoric na skupščini in pozneišemu kongresu- bila iih ie skoro tretiina in so zelo ž:'vahno posegale v debato. Kolikor sem mogel presoditi, so pripadle večinoma h komunistični stranki. V privatnem razgovoru sem zvedel, da so v Beogradu poleg 3 deških tudi 3 dekliške gimnazije. V drugih mestih, kier ie samo ena gimna-z:;a. tvoriio deklice 30 do 50% diiaštva. Slabo razvite so druge panoge šolstva višiih osnovnih šol po vzoru naših meščan-
skih šol za bolišo izobrazbo produktivnih stanov sploh ne noznaio. pospodiniskih šol nimajo, strokovnih šol le malo. zato gre vse v gimnazije, ki oa kakor se dozdeva, n? zahtevajo toliko kolikor naše vsai v jezikih ne: 1. razred sploh nima drugega ie-zika oač pa se srbski jezik voii boli kakor nri nas slovenščina, kolikor se more sklepati iz števila ur. ki so določene zani Veliko ie pomanikanie učnih moči. zlasti v novo oridoblienih krajih V ministrstvu ne poznaio naših razmer Načelnik za sredine šole. prof. Milan Kostič naju ie povabil k sebi. da se informira o našem šolstvu. Ministrstvo Prosvete ie enonadstroona hiša s 5 okni v pročelju. Načelnikova pisarna ie sobica z 1 oknom — kakor predsoba ravnateiiske oisarne pri večini naših sred-niih šol. V tei sobi ie oi?«lnik in 3 stolci. omare nobene. Tudi minister naiu ie spre-lel. Pišem samo o vtiskih. imel r>a sem utis da v centrali ne ooznaio naše neznosne bede. Ko sva omenila potrebo dinarskih o'ač tudi za profesorje ter opozorila na anomalijo da ima srerlniešolski profesor rri nas v začetku svoie službe vseh pre-lemkov za 45S0 X na leto mani kakor liud-skošolski učiteli v začetku do konca službene dobe oa ta razlika naraste na 8215 K letno, ie rekel minister: »Barem iedan nešto malo ima!«
— Poučevanie veronauka v Srbiji. Minister prosvete ie odredil, da se izroči
L
poučevanie veronauka na onih šolah, kjer učitelii niso iste veroizpovedi kot otroci duhovnikom istega veroizoovedania kot so otroci. (V Srbiii Doučuie namreč tudi veronauk oosvetno učiteHsivo samo ker se hoče na ta način izotmiti volivu duhovščini; na šolo in zanašaniu klerikalizma v šolo.)
-	Za analfabetske tečaje. Minister za
prosveto ie pozval vse šolske nadzornike.
naroče učitelistvu in katehetom naj organizirajo tečaia za analfabete. Ti te-čai; nai se Drično 1. novembra t. 1. in bi se končali 1. aorila 1921. Koncem tečaia bodo šolski nadzorniki iznraševali učence. Za vsakf^a učenca, ki bo izkušnio nresta.1 bodo dobili učitelii no 30 dinariev nagrade.
— Teden darovanja za učiteliski kon-vikt. Vsled zasluge naše vrhovne organi-zaciie U. I. U. so se liudskosclskemu učitelistvu temeliito izbolišale olače. Prvič b^ino deležni noviška dne 1. novembra. Nas vseh dolžnost bodi. da se ta dan spomnimo učiteliskih sirot in otrok ter no-1 ožim o na oltar učiteljskega, konvikta vsak in vsaka vsai 10 kron!
—	Šolstvo v kotu — kakor vedno. Za 16. or. m. ie sklicala vlada na predlog gradH«rie direkcije v Liubliani v svrho adaotaciie iavnih noslooii zastomnike finance iustice. socialnega skrbstva vse- j učiPškega sveta i dr. — le na zastoonike šolstva se ni snomnil nihče! Brez komentarja!
-	šolska statistika. Po uradnih statističnih podatkih, ki jih ie izdelalo ministrstvo orosvete ie bilo v nrvem oolletio ; šolskega leta 1920 v Srbiii in Črni gori vseh učencev 19.679. učenk na 9801, V j d-nif-om nollethi ie bilo 18.012 učencev in ! 9.198 učenk.
—	Na ravnokar razširieni štlrlrazred-nicl na Rrezniei pošta 2;rovniea ie takoi nadomestil še eno učno mesto. Sola ie četrt ure od železniške oostaie Žirovnica. Priglasiti sQ ;e r>rj §<->1sVem vodstvu.
—	Poročil se Je dne 20. 10. 1920 gospod Mirko Dujc, učitelj v Murski Soboti v Prekmurju z gdč. Pavlo Kračunovo, hčerko veleposestnika In trgovca v Zrečah pri Konjicah. Bilo srečno!
—	Poročila se ie 20. t. m. tovarišica Vida Vrezec, učiteljica v Grabštanju na Koroškem z g. Franom Mauerjem, železniškim uradnikom istotam! Mnogo sreče!
Neodrešena domovina.
—r Slovenske ljudske šole v Gorici. V
slovensko Ihnlsko šnln v Gorici se ie voi-salo 606 učencev. Za orvo šolsko teto se otvoriio triie razredi za dečke dva. razreda za d^VJice za dru^o šolsko leto na dva za deči\e in ena za deklice. Skun.ai 367 učencev. Za višie razrede ie priglašenih 239 učenciv. ki se porazdelijo v itali-ianske šole s n>osehmmi uč'te.lii Za te učence bo slovenščina le orost oredmet-Slovenski starši odklaniaio to ureditev ter zahtevaio slovenski oouk za vse razrede
liudske šole
—	r Izpraševalne komisije za slovenske učitelje. Zz. usposobljenje na slovenskih ljudskih šolah in za pouk italjanščine in slovenščine kot učna predmeta bo poslovala komisija na slovenskem učiteljišču v Tolminu. Slovenci so v tej komisiji: Aloizij Keršič, Emil Kalan, prof. Pavšic Iz Idrije in ravnatelj Bandelj. Za usposobljenje na hrvatskih ljudskih šolah bo poslovala komis--ja v Kastvu. Izpiti se prično 5. novembra.
—	r Izpiti usposobljenja. Centralni urad za nove pokrajine v Rimu je na predlog gen. civ. komisarijata v Trstu določil sledeče: 1. Nobeden učitelj v tej pokrajini ne more biti pripu-ščen k natečaju za definitivno mesto, če ni položil predpisanega izpita usposobljenja; 2. tem Izpitom se priznava vsa pravna veljavnost Zu natečaje, za eventuelna imenovanja na mesta šolskih voditeljev, za eventualne nadzorniške službe itd., kakor je bila priznana pod bivšo vladavino; 3. k predstoječim natečajem za prazna sistemizirana mesta v Jul. Benečiji se bodo pripustili samo učitelji iz te pokrajine, ki imajo predpisano izpričevalo usposobljenja; 4. po določbah okrožnice 3117/7512 št. 2 od 5. avgusta t. 1. se bodo mogli upoštevati tudi učitelji, odpuščeni iz učiteljišč v kraljevini, a samo pri namestitvah na provizorična mesta. Vsled ten odredb se bodo čimprej sklicale izpraševalne komisije za izpite učiteljskih usposobljeni in razpisali natečaji za definitivna mesta. Vprašani» izenačenja veljave učiteljskih * izpričeval, dobljenih v starih in novih pokrajinah kraljestva, je prepuščeno končni rešitvi ministrstva za javno šolstvo, ki ga bo rešilo potom ukrepov in orga-ničnih reform. Do teh rezultatov bi bila lahko oblast prišla tudi pred enim letom, ker njen<t današnja odredba pomeni reaktivacijo starega načina, le z eno razliko, ki je pa ni podcenjevati, namreč: provizorična nameščanja moči iz kraljestva. Težišče vsega učiteljskega gibanja v tem vprašanju pa ni šlo za tako rešitvijo, ampa« je hotelo Izzvati popolno priznanje superioritetc izpričevala usposobljenosti, pridobljenega po avstrijskem zakonu, nad učiteljsko diplomo iz kraljestva, ki ne pomeni za nas, nič več in nič manj,
kakor le golo učiteljsko maturo. Kajti v Italiji n. poznajo naših izpitov usposobljenosti, ker jih no- I ben italijanski šolski zakon ne določa. Rešitev te | točke bo tedaj prinesla še le aneksija. Kdaj s* | bo to zgodilo, pa si nihče ne inore predstavljati, ker je aneksija neke vrste jabolka, ki zori počasi!
—	r Odborska sednlca hrvat. učiteljstva Istre držala se u Opatiji 1. septembra. Odluči'o se i opunovlastilo sazvanike naše, Fr. Bala i Aug. I Rajčiča, da sastave čitanke za hrv. pučke škole, j čega se oni več prije lotiše, te če moči doskorn I predložiti na recenziju Prvu i Drugu Čitanko, j Ostale čitanke uz slovničko-jezični dodatak sle- j di!e bi tekom iduče godine. — Za hrv. škole j prevele bi se računice poprinrijene za slov. škole j Trsta i pokrajine, a takodjer talijanska vežbt- > niča po uzoru Tumlirzove nem. vežb. — Odlu-čilo se nadalje, pošto smo sada u »Zvezi slovanskih učit. društev« v Trstu, da se naše učitelj, udruženje raskroji na tri manja društva, čime če biti učiteljima olakšano prisustvovanje glav. skupštinama i da aktivno sodeluju u radu. Taku če opet niknuti učit. društvo voloskog kotaru, drugo na otocitna, a treče ono naše stare Istre. Glavna skupština držat če se idučeg meseca.
Književnost in umetnost
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikaiije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne* v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6.
- Lngelbert Gangl, Zbrani spisi za mladino, II. zvezek, pripovedne pesmi. Izšel je v ponatisu II. zvezek (langlovih zbranih spisov za mladino, ki obseza zbirko pesmic pod naslovi: Zgode hi nezgode, Pesmice o živalih In Pisano življenje. Ilustracije je narisal M. Gaspari. Knjiga stane 14 kron ter jo toplo priporočamo mladini in učitelj-stvu in to toliko bolj, ker je čisti dobiček namenjen prepotrehnemu »Društvu za zgradbo Učiteljskega konvikta«. Sezite tedaj hitro po njej!
—	Mladinski spisi. »Moja setev«. Zbrani mladinski spisi. Ivo Trošt, II. zvezek. Kar smo rekli
0	Ganglovem II. zvezku Zbranih spisov, velja to tudi za 11. zvezek Troštovih mladinskih spisov. Lična knjiga obsega povest »Petranova Ljudmi la« In potopis »Božični izleti« ter stane istotako vezana 14 K.
Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Priredil Josip Mazi, ravnatelj državne realke v Ljubljani. Cena 30 K. Založila Jugoslovanska knjigarna. Jugoslovanska tiskarna je izdala drugo, nanovo predelano izdajo te važne učne knjige. Kniga je namenjena sicer nižjim razredom (1. do 3.) srednjih šol, a utegne prav dobro služiti na meščanskih in drugih sorodnih šolah.
Dolina solz. Tri enodejanke. Spisal E. Gangl. Ljubljana 1920. V Učiteljski tiskarni je izšla pod gorenjim naslovom nova Ganglova knjiga, ki obsega enodejanke: 1. Dva svetova. — 2. Dedšči-na. — 3. Trpini. — Broširana knjiga stane 16 K, vezana 18 K. Naročajte in priporočajte to novo delo iz učiteljskih vrst!
Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Spisal dr. Ivan Grafenauer. Druga, popravljena izdaja. Ljubljana 1920. — V Jugoslovanski tiskarni je izšla te dni v novem, t. j. drugem natisu knjiga, brez katere ne bo mogoče dar.es izhajati nobenemu naobraženemu Slovencu, ki se bode hotel količkaj poglobiti v zgodovino slovenske književnosti. Ne mislimo tu samo na učečo se mladino, v mislih imamo vse naše iz-obraženstvo, katerega uloga bi bila, seznaniti sebe in druge s preteklostjo in sedanjostjo naše — danes ne več tako neznatne literature.
Prva izdaja „Zgodovine slovenskega slovstva", ki jo je marljivi g. pisatelj izdal pred letom dni, je pošla tekom dobrega leta. Že to dejstvo je zadostno pričalo o potrebi druge izdaje tega lepega dela, ki pa se nam ne zdi ravno toliko popravljeno, pač pa pomnoženo za precejšnje število strani. Popolnoma novo je poglavje, ki tvori v sedanji izdaji „Uvod" v „Zgodovino". V tem poglavju govori pisatelj o jeziku v obče, o izvoru jezika, o indoevropski jezikovni skupnosti, o slovanskih jezikih in naposled o našem jeziku in njega razvoju. O potrebi in umestnosti tega poglavja bodo sicer različni nazori; po našem bi knjiga na svoji vrednosti prav ničesar ne zgubila, če bi ta „Uvod" tudi v novi izdaji izostal, kakor je izostal v prvi 1. 1919. Pravtako oziroma še manj potreben se nam zdi „Zaznamek manj znanih krajev" na koncu knjige, ki obsega v nasprotju s svojim naslovom po veliki večini prav dobro znane kraje po naši domovini okrog. Poleg vsega je tudi v tekstu posameznih pisateljev dovolj jasno povedano, kje je iskati dotični kraj, vsled česar je „zaznamek" knjigi prav brezpotreben balast. — Za Rifenberg na Goriškem bi želeli obliko Rihemberk. Pesnik Gregorčič je sicer zložil svoje „Slovo od Rifen-berga", a to je bilo pred 40 leti! Današnji Ri-hemberžani (ne Rifenberžani!) so zavrgli „Rifenberg" ter imenujejo nekdanje pesnikovo bivališče v pravilnejši in bolj slovenski obliki! Svetovali bi zato g. pisatelju, da prežene to danes nikjer več na Goriškem rabljivo nemško spako iz prihodnje, t. j. tretje izdaje svoje knjige.
„Zgodovina slovenskega slovstva" dela čast | pisatelju in narodu, kateremu je namenjena. Vsa
1	snov je zelo pregledno in temeljito urejena. Za-. to priporočamo slovenskemu učiteljstvu, da po-1 sveti temu lepemu delu vso svojo pozornost.
Cena knjigi — 60 K — je pa vsekakor previsoko postavljena, zlasti če še pomislimo, da je knjiga namenjena mladini po naših srednjih šolah. Taka cena dela knjigi bore malo reklame med dijaštvom, ki se rekrutira po pretežni večini iz ubožnejših slojev našega naroda. To naj bi si zlasti zapomnili založniki naših šolskih knijg!
P. P.
»\dresar za Slovenijo«, katerega že težko pričakujejo vsi, posebno pa industrijski, trgovski in obrtniški krogi je že v tisku in izide tekom prihodnjega meseca. Knjiga bo imela bogato vsebino in bo nudila vsakemu brez ozira na stan in poklic zlasti pa kupčijskim in obrtniškim krogom splošno sliko našega gospodarskega razvoja in bo pokazala vsakemu pot in možnost uspešne oddaje svojega blaga in pa nabavo njemu potrebnih predmetov ter se vsem krogom toplo priporoča. Knjiga lično vezana stane v predna-ročbi 240 K, proti takojšnjemu predplačilu 120 K in se plača pri uredništvu Adresarja, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
Umetniška serija narodnih noš. Slovenske šele so bile dosedaj skoraj brez vsakih slik o narodnih nošah. V najboljših slučajih smo si pomagali z razglednicami. Zato nam je zelo dobro došla umetniška' serija narodnih noš od akad. slikarja M. Gasparija. Založila jo je Umetniška propaganda. To pot se je naš Gaspari držal strogo tudi noš, ki so bile tipične za naznačene kraje. Samo ena napaka je v tisku. Noša iz Kočevja ni tamošnja ampak belokranjska okoli Kostela. Razveseljivo je tudi to, da se ozadje imenitno prilega noši. Slike so prav dobre. Komur se pa ne zde verzi primerni, jih lahko prt,-iepi, z listki, na kojih so naznačeni kraji noš, ozir. noša. Serijo prav toplo priporočamo.
Koncert „Ljubljanskega Zvona" dne 18. t. m. je imel na vzporedu same nove skladbe, ki se še niso javno izvajale v Ljubljani: Adamičeva moška zbora „Pesem o beli hišici" in „Res, oženil bi se", Lajovičeve samospeve „Svetla noč", „Spleen" in „Razdvojenost", Adamičev ženski zbor „Poj, petelin, zoro mi naznani!", Milojevi-čeva samospeva „Nimfa" in „Japan", Lothkova samospeva „Karanfile lane moje" in „Kiša pada", Pavčičev mešan zbor „Kaj ve misli?", Ravnikov mešan zbor »Zenjice« ter Lajovičeva mešana zbora „Kiša" in „Medved z medom".
Moderna vokalna glasba si kar ne more pridobiti posebnih simpatij med glasboljubnim občinstvom. Kljub prav umerjenemu harmoničnemu postopanju, kljub včasih jako zavitim prehodom in drznim skokom, ki povzročajo proizvajalcem nemale težkoče, ji vendar manjka prikupljive me-lodijoznosti, ki jo uho kar željno pričakuje. In te melodijoznosti, te glasbene blagodejnosti smo — izvzemši v par pesmih — zastonj pričakovali na gorenjem koncertu. Laiovičevi samospevi n. pr. so glasbeno jako globoko zamišljeni, samostojna klavirska partija v njih pod znano Rav-nikovo spretnostjo je mestoma res pravi muzi-kalni užitek, toda — samospevi so, ki jih je Ri-javec s svojim polnim, svežim in vseskoz izšolanim tenorjem skušal uveljaviti. Ali pa je v njih vsaj nekaj melodije, ki bi se moglo občinstvo ogrevati zanjo? Še najboljša izmed vseh samospevav sta bila Milojevičeva »Nimfa« in posebno „Japan". ki ga je moral Rilavec ponoviti.
Zvonaši imajo čvrst, svež glasoven materi-jal, kar je pokazal posebno moški zbor, ki se je odlikoval v fortissimu, a ga Prelovčeva vešča roka ni mogla krotiti in držati v neinem pianis-simu. Zlasti se je to opažalo pri prepočasnem izvajanju Pavčičevega mirnega, sanjavega zbora, »Kaj ve misli?« in Lajovičeve »Kiše«. Najlepša skladba je bila nedvomno Lajovičev mešan zbor „Medved z medom", ki so ga Zvonaši dokaj točno peli.
Na tem koncertu je obhajal Zorko Prelovec desetletnico svojega delovanja kol zborov pevo-vodja. Njegova zasluga je, da zavzema eno naj-odličnejših mest med pevskimi zbori „Ljubljanski Zvon", ki lepo napreduje in vztrajno deluje ! za povzdigo glasbene kulture med Slovenci. V | znak hvaležnosti je občinstvo obdarilo Prelov-: ca s šopkom, vencem in kuverto dobrodošle vse-i bine.
ZA REZERVNI SKLAD UJU — POVERJENI.
ŠTVO LJUBLJANA.
Prostovoljni organlzačnl davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) ? ? ?
Tovariši in tovarišice! Zakaj so Izostali v zadnjem času vsi izkazi? Ali je rezervni sklad postal morebiti prebogat? Ali naša organizacija dela lahko brez — cvenka in plenka — za koristi našega stanu? Ali smo že vse dosegli? Ali menite nekateri, da je naša organizacija nekaj nepotrebnega? Meni li kdo, da je vposlani donesek rezervnemu skladu proč vržen denar? Kam se borno zatekli za pomoč, ko pridejo na vrsto važne zadeve kakor podržavljenje ljudske in meščanske šole in ureditev službene pragmati-ke? Kdo je učiteljstvu priboril to, kar imamo sedaj? Kaj bo torej naša prva in sveta dolžnost, ko bomo prejeli novo draginjsko doklado?
Obilnih odgovorov pričakuje poverjenik rezervnega sklada v nadi, da ste ga vsi lepo to tovariško razumeli. Zdravo!
Ivan Petrlč,
Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172.
Listnica uredništva. Vsem sotrudnikom naznanjamo, da pridejo prejeti spisi polagoma na vrsto v prihodnjih številkah. Prosimo jih malo potrpljenja.
Izdaiateli in odgovorni urednik: Franc S t r u k e 1 i. Last In založba UJU. — poverjeništva Ljubljana.
JTiska »Uči tel is k a tiskarna« v Ljubljani.
Razpisi učiteljskih služb*
Štev. 623/11.
1.	Sv. Martin na Pohorju, trirazrednlca. iatoliški verouk, nadučiteljska služba.
2.	Črešnjevec, petrazrednica z 1 vzporednico, učiteljska služba, stalno.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati po predpisani službeni poti do dne
16. novembra 1920 pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet Slov. Bistrica, dne 16. oktobra 1920.
Predsednik: dr. Lajnšlc, s. r.
štirrrazrednica, učiteljsko mesto, Rače), trirazrednlca.
Stev. 1744/1.
1.	Hoče, stalno.
2.	P o d o v a , (pošta učiteljsko mesto, stalno.
3.	Sv. Marjeta na Dravskem polju, (pošta Rače), dvorazrednica, eno učno mesto, stalno, (za učiteljico).
4.	Hoče, Razvanje, Reka, služba učiteljice ženskih ročnih del, stalno. Uradni sedež je v Hočah.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati pc predpisani službeni poti do dne
16. novembra 1920 pri dotičnili krajnih šolskih svetih, za razpisano službo učiteljice ženskih ročnih del samo pri krajnem šolskem svetu v Hočah.
Okrajni šolski svet v Mariboru, dne '6. oktobra 1920.
Predsednik: dr. Lajnšlc, s. r.
RAZPIS SLUŽBE ZA UČITELJICO ŽENSKIH ROČNIH DEL.
Z dovolitvijo višjega šolskega sveta v Ljubljani se razpisuje v stalno nameščenje služba učiteljice ženskih ročnih del na meščanski m ljudski šoli v Ljutomeru.
Pravilno opremljene prošnje je po predpisani službeni poti poslati okrajnemu šolskemu svetu v Ljutomeru do dne
22. novembra 1920.
Mesto se bode oddalo le taki prosilki, ki ie usposobljena za pouk v ženskih ročnih delih na meščanskih šolah.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 22. oktobra 1920.
Predsednik: Dr. Vavpotlč, 1. r.
Učiteljska knjigarna v Ljubljani
priporoča naslednje knige:
Spisi Mišiakovega Julčka. I.—VI. zv. — A. Rape: Mladini. I.—VI. zv. — E. Gangl: Zbrani spisi. I, —VI. zv. — J.Ribičič: Vsem dobrim. — J. Trost: Moja ¡>etev. — F Palnakovi spisi. I. in II. zv. — Zvezek tu
navedenih knjig stane vezitn a kron, elegantno vezan 16 kron. J. Bučar: IVUtuljar. Broširan 14 kron. — P. Flere: Babica pripoveduje. 1. in II. zv. vezan a 7 kron. - Jan Baukart: Marko Senjanin, slovenski Robinzon. Broširan 14 kron, vezan 16 kron. — Dr. Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka. Cena K 1< "80. — Henrik Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Cena K 14 40.
RrkPfli 'ZilnicniL' °bsega koledar, plače stalnega učiteljstva, na I\U* II» AdlMfelllK, ljudskih in meščanskih šolah, draginjske do-klade, službena doba, upokojitev, šolstvo v Sloveniji, kolkovno lestvico, poštni tarif. Cena izvodu za 100 učencev K 12"—, za 150 učencev K 14'—.
-v
Šolski list.
I.	stop., 1. štev. pošla, I. stop., 2. štev. 5
II.	„ 1. „ pošla, II. „ 2. , 8
III.	„ 1. „ 6 kron, III. „ 2. „ 14
kron. —
K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.