Acrocephalus 21 (100): 105 – 106, 2000 Kozjanski regijski park – terra incognita danes in nikoli ve~ Kozjansko Regional Park – terra incognita today and never again Lastovke so `e pred ~asom prinesle pomlad v de`elo visoke evropske biotske pestrosti. Vsako jutro nas prebudi petje {tevilnih ptic, ki se trudijo svojo dedno informacijo prenesti na prihodnje rodove. To prvinsko nalogo ~lovek {tevilnim vrstam ptic ote`uje iz leta v leto. Vsako pomlad se vedno bolj v strahu spra{ujemo, ali se bo {e vrnil kak {kurh, zlatovranka ali ju`na postovka. Populacije teh ptic so v Sloveniji `e tako majhne, da je njihovo (ne)izumrtje odvisno le {e od naklju~ja. Kot mnoge druge vrste imajo tudi ptice pri nas vedno manj primernega `ivljenjskega okolja. V dru`bi hitro se razvijajo~ih ekonomij delovna mesta vsakodnevno nastajajo in izginjajo. Ve~ prihranjenih sredstev zagotavlja vi{jo socialno varnost, zato sta delovno mesto in primeren zaslu`ek oz. dobi~ek vedno bolj cenjena. V na{i mentaliteti varstvo narave omejuje mo`nosti za hiter zaslu`ek, za doma~o ekonomsko logiko pa tudi ne prispeva veliko k odpiranju novih delovnih mest. Zato so prizadevanja za ohranitev `ivljenjskega okolja {kurha, ju`ne postovke, zlatovranke vse bolj naporna in dolgotrajna. Lahko se zgodi, da po nekajletnem trudu dose`emo za{~ito {kurhovega `ivljenjskega okolja, ob tem vztrajno zavra~amo demago{ke kritike o prepre-~evanju odpiranja novih delovnih mest in manj{em zaslu`ku, zadnjih pet parov {kurhov pa ta ~as izgine. To je tudi poglavitni razlog, da »trajnostno« naravnano naravovarstvo v Evropi usmerja svoje mo~i predvsem v varovanje globalno (svetovno) in regionalno (evropsko) ogro`enih vrst tam, kjer te {e imajo mo~ne populacije in tudi po nekajletnem boju za ohranitev svojega gnezditvenega obmo~ja {e bivajo na tem obmo~ju. Tak{en pristop zagotavlja rezultate pri ohranjanju ogro`enih vrst ptic, od ornitologov zahteva druga~en odnos do lastnega dela, od oblasti pa druga~no vrednotenje takega dela. Najprej je treba z veliko vseevropskega terenskega dela dognati, katere so ogro`ene vrste in kje imajo obmo~ja z njihovimi mo~nimi populacijami. Desettiso~i ornitologov in naravovarstvenikov, zdru`enih v BirdLife International, delajo to organizirano `e desetletja. Najnovej{a dognanja so pred kratkim objavili v monumentalni knjigi »Za ptice mednarodno pomembna obmo~ja v Evropi«. Regionalni pristop in razpolaganje s kakovostnimi kvalitativnimi in kvantitativnimi podatki zahteva od slovenskih ornitologov, da se razen s pre{teva-njem petih parov {kurhov ukvarjamo tudi s pre{tevanjem 500 parov koscev in drugih, v Sloveniji pogostih, za Evropo pa ogro`enih vrst ptic. To terja ve~ organiziranih in strokovno podkovanih popisovalcev z ve~ razpolo`ljivega ~asa, saj terenskih popisov ni mogo~e narediti spotoma. Pomen ali celo vrednost takega popisa je te`ko izmeriti, saj so podatki na lokalni, dr`avni in evropski ravni osnova za smele odlo~itve, za na~rtovanje dobrih in uspe{nih naravovarstvenih akcij ohranjanja ogro`enih vrst ptic, predvsem pa za postavljanje prednostnih nalog. Popisovalci v svojem prostem ~asu praviloma sodelujejo v dobri veri, da bodo ~ez desetletja vnovi~ lahko hodili po istem transektu in zapisovali enaka {tevila teritorijev ptic. 105 Uvodnik / Editorial Kozjanski park – pokrajina z mnogimi obrazi – {e ima ohranjena `ivljenjska okolja, ki zagotavljajo pre`ivetje prenekateri v Sloveniji in Evropi ogro`eni vrsti ptice. Pri~ujo~i Acrocephalus predstavlja – opisno in v {tevilkah – gnezdilke Kozjanskega parka, napotke za ohranitev njihovih `ivljenjskih okolij in daje parku ob sedanjem vedenju o pticah trdno mesto na slovenskem zemljevidu za ptice pomembnih obmo~ij. ^e do nedavnega o pticah na tem obmo~ju nismo vedeli skoraj ni~, je bera sistemati~nega raziskovalnega dela resni~no osupljiva. Naravovarstvene dejavnosti za ohranitev ogro`enih vrst ptic, zlasti pa njihovih `ivljenjskih okolij, so {ele pred nami. Pri tem je pomembno, da dru`no sodelujejo ornitologi, lokalni naravovarstveniki (uprava parka) in lokalni prebivalci. Vsak po svojih mo~eh. Ornitologi so se popisu ptic parka na raziskovalnem taboru odzvali v velikem {tevilu. Doma~ini so jim postregli s prislovi~no gostoljubnostjo in obdali z mnogo koristnimi napotki. Uprava parka se je potrudila, da so udele`enci tabora delo opravili ~imbolj u~inkovito. Prihodnje naravovarstvene aktivnosti kakor tudi spremljanje njihove uspe{nosti (npr. spreminjanje {tevilnosti naravovarstveno pomembnih vrst ptic v prihodnjih letih) naj po svojih mo~eh vselej podprejo vse tri strani. Ne le v Kozjanskem in Triglavskem, tudi v novonastajajo~ih slovenskih parkih. Brez tak{nega sodelovanja u~inkovito varstvo narave ni uresni~ljivo. Franci Zidar, direktor Kozjanskega parka & Andrej Bibi~, direktor DOPPS io6 ACROCEPHALUS 21 (lOo): IO7 — 134, 2000 Ptice Kozjanskega regijskega parka The birds of Kozjansko Regional Park Toma` Jan~ar1, Marko Trebu{ak2 1Gorenje Blato 31, SI-1291 [kofljica, e-mail: martina.kacicnik@guest.arnes.si 2^rtomirova 18, SI-1000 Ljubljana In 1999, a survey of the birds of Kozjansko Regional Park (198 km2) was carried out by members of the DOPPS–BirdLife Slovenia. For this purpose, the transect method with two belts was applied. Each of the 54 transects in a total length of 58.3 km was surveyed twice. The Park’s territory was divided in 5 landscape types, each with its characteristic combination of habitat types. Data were gathered separately for each landscape type. 120 species were registered on the basis of the carried out survey and the data from literature. 105 of these were breeders: 79 confirmed, 9 probable and 17 possible breeders. 7,159 pairs were registered within the transects. The Park’s most abundant breeders are: Great Tit Parus major (7,300–9,300 pairs), Blackcap Sylvia atri-capilla (7,200–9,200), Tree Sparrow Passer montanus (6,500–8,200), Chaffinch Fringilla coelebs (5,700–7,300), Blackbird Turdus merula (5,300–6,900), Robin Erithacus rubecula (5,000–6,500) and House Sparrow Passer domesticus (5,000–6,400). Very common are the species closely associated with traditional orchards, which the Park does not lack, i.e.: Wryneck Jynx torquilla (700–1,000 pairs), Common Redstart Phoenicurus phoenicurus (510–780), Grey-headed Woodpecker Picus canus (100–250), Green Woodpecker Picus viridis (50–150) and particularly Red-backed Shrike Lanius collurio (2,300–3,200). Very interesting from the point of nature conservation are: Corn Crake Crex crex (7–10), Collared Flycatcher Ficedula albicollis (50–200), Corn Bunting Miliaria calandra (50–150) and Eurasian Scops Owl Otus scops (10–20). A fair share of the Slovene population has been reached in the Park by the following species: Stock Dove Columba oenas (50–150), Pied Wagtail Motacilla alba (1,650– 2,400), Cirl Bunting Emberiza cirlus (50–150), Golden Oriole Oriolus oriolus (790–1,250), Turtle Dove Streptopelia turtur (290–570), Common Stonechat Saxicola torquata (1,200–1,800), Lesser Spotted Woodpecker Dendrocopos minor (50–150), Hawfinch Coccothraustes coccothraustes (500–1,500) and Wood Pigeon Columba palumbus (610–1,030). Significant for Slovenia are the following two rare breeders: Bee-eater Merops apiaster (15–20) with its oldest and largest colony in Slovenia, and Spanish Sparrow Passer hispaniolensis whose attempt to breed here is the very first for Slovenia. Very interesting are two observations of Booted Eagle Hieraaetus pennatus in the breeding season. The breeders that were not expected are Ural Owl Strix uralensis and Wood Lark Lullula arborea (1–5). Key words: avifauna, census, line transects, Kozjansko Regional Park, Slovenia Klju~ne besede: avifavna, popis, metoda transekta, Kozjanski regijski park, Slovenija IO7 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka 1. Uvod V letu 1981 je republi{ka skup{~ina z zakonom razglasila Spominski park Treb~e (ZSPT 1981). Prvotni namen parka je bil negovanje spomina na pokojnega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, ~igar mati je bila doma v Treb~ah, in varovanje bogate kulturne dedi{~ine Kozjanskega. Zakon o ohranjanju narave (ZON 1999) je parku podelil status regijskega parka in ga preimenoval v Kozjanski regijski park. S tem v ospredje stopajo tudi naravovarstvene vsebine parka, ki so bile doslej zapostavljene. Uprava Kozjanskega parka si je zastavila cilj opraviti inventarizacijo `ivalskih in rastlinskih vrst, ki naj bi rabila kot podlaga za bodo~i na~rt upravljanja parka. Kot prvo v seriji raziskav je uprava pri DOPPS naro~ila inventarizacijo ptic. Namen raziskave je bilo pripraviti seznam vrst parka in pridobiti podatke o velikosti populacij gnezdilk. Ker so nas zanimale predvsem gnezdilke, je bilo terensko delo omejeno na gnezdilno sezono. Vendar so v ~lanek vklju~eni tudi podatki o selivkah in prezimujo~ih vrstah, ki smo jih zbrali pri popisu gnezdilk in iz literature. Avifavna Kozjanskega je sodila med najslab{e poznane v Sloveniji. Do raziskave, opisane v tem ~lanku, ptic tu ni sistemati~no raziskoval {e nih~e. Popisi v sklopu Ornitolo{kega atlasa Slovenije (Geister 1995) so bili tu omejeni na vsega nekaj obiskov, tako da je bilo v kvadratih 10×10 km na{tetih pove~ini le med 20 in 40 vrst. Nekaj podatkov so zbrali v okviru Raziskovalnega tabora {tudentov biologije Kozje ’95 (Bibi~ 1996), ki pa je potekal konec julija, torej `e po zaklju~ku gnezdilne sezone. Nekaj podatkov so zbrali tudi v sklopu Naravoslovne raziskovalne delavnice Pil{tanj 1998 (Jan~ar neobjavljeno). Za zimski ~as so na voljo le podatki iz Zimskega ornitolo{kega atlasa (Sovinc 1994). 2. Obmo~je raziskave Kozjanski park le`i na vzhodu Slovenije ob Sotli, na meji s Hrva{ko (slika 1). Ve~ji kraji v parku so Kozje, Bizeljsko, Podsreda in Bistrica ob Sotli, Pod~etrtek pa je tik nad severno mejo parka. Ozemlje parka je razdeljeno med ob~ine Bistrica ob Sotli (vsa v parku), Kozje, Pod~etrtek, Bre`ice in Kr{ko. Kozjanski park meri 198 km2 (Zidar & Sok 1985). 108 Slika 1: Polo`aj Kozjanskega regijskega parka v Sloveniji Figure 1: Position of Kozjansko Regional Park in Slovenia Po delu Slovenija – pokrajina in ljudje (Perko & Oro`en Adami~ 1998) povzemamo nekatere zemljepisne podatke za mezoregijo Srednjesotelskega gri-~evja, ki je skoraj v celoti vklju~ena v park in obsega pribli`no polovico povr{ine parka. Vklju~uje celotno kozjansko krajino, ves severni del ravninske krajine in manj{i del gozdnate krajine severno od Podsrede (glej poglavje Tipi krajine). Razporeditev ozemlja po vi{inskih pasovih je naslednja: 100–200 m 12%, Slika 2: Relief Kozjanskega parka (PERKO & ORO@EN-ADAMI^ 1995) Figure 2: Relief of Kozjansko Park (PERKO & ORO@EN-ADAMI^ 1995) ACROCEPHALUS 21 (lOo): IO7 — 134, 2000 200–300 m 38%, 300–400 m 34%, 400–500 m 15% in 500–600 m 1% (slika 2). V kamninski sestavi povr{ja prevladujejo lapor 37%, glina in melj 21%, apnenec 20% in dolomit 15%. Srednja letna temperatura je tik pod 10° C, srednja januarska med –2 in –1° C, srednja julijska pa okoli 20° C. Povpre~na letna koli~ina padavin v Pod~etrtku je 1.086 mm, v Podsredi pa 1.137 mm. Raba tal je naslednja: gozd 33%, travniki 25%, njive 20%, pa{niki 11% in vinogradi 4%. Gozdovi so prete`no bukovi Fagus silvatica s primesjo kostanja Castanea sativa, hrasta Quercus sp. in ~rnega gabra Ostrya carpinifolia. Na obmo~ju parka je ob popisu prebivalstva 1991 `ivelo v 70 naseljih 10.427 prebivalcev (RCP 1999). Park je torej razmeroma gosto poseljen (53 prebivalcev na km2), kljub temu da se je {tevilo prebivalcev od leta 1910 zmanj{alo kar za 41%. 80% naselij {teje manj kot 200 prebivalcev, samo v dveh pa `ivi ve~ kot 500 ljudi. 2.1. Tipi krajine Obmo~je parka smo razdelili v 5 tipov krajine, ki se med seboj razlikujejo po zna~ilni kombinaciji habi-tatnih tipov. Podatke smo zbirali lo~eno za vsak tip krajine. Tipi krajine so predstavljeni v tabeli 1 in na sliki 3. Slika 3: Tipi krajine in njihova razporeditev v parku: B – bizeljska krajina, G – krajina strnjenih gozdov, H – hribovska krajina, K – kozjanska krajina, R – ravninska krajina Figure 3: Landscape types and their distribution in the Park: B – Bizeljsko area, G – densely packed forests, H – hilly country, K – Kozjansko area, R – flat country Tabela 1: Povr{ina posameznih tipov krajine ter {tevilo in dol`ina popisanih transektov po tipih krajine Table 1: Surface area of separate landscape types and number and length of mapped transects as per landscape types tip/ tip krajine/ povr{ina povr{ina na~rtovano {tevilo skupna dol`ina (ha)/ (%)/ {tevilo transektov/ popisanih transektov/ popisanih transektov (km)/ type landscape type surface area surface (%) planned No. No. of mapped total length of (ha) of transects transects mapped transects (km) B bizeljska krajina / Bizeljsko area 2.890 14» 6 9 9 10,12 G strnjeni gozdovi / densely packed forests 5.080 2.5,6 16 13 15,41 H hribovska krajina / hilly country 3.620 18,3 12 6 6,00 K kozjanska krajina / Kozjansko area 6.280 31,7 20 20 20,47 R ravninska krajina / flat country 1.930 9,8 6 6 6,29 Skupaj / Total 19.800 100,0 63 54 58,29 109 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka Slika 4: Bizeljska krajina (foto: H. Or{ani~) Figure 4: Bizeljsko area (photo: H. Or{ani~) Slika 6: Hribovska krajina (foto: F. Zidar) Figure 6: Hilly country (photo: F. Zidar) Slika 5: Krajina strnjenih gozdov (foto: F. Zidar) Figure 5: Densely packed forests (photo: F. Zidar) K – kozjanska krajina. Je izredno strukturirana, precej gosto poseljena in ekstenzivno kultivirana krajina severnega dela parka. Tu se hitro izmenjujejo manj{e povr{ine njiv, vasi in doma~ij s sadovnjaki, travnikov, mejic, vinogradov in gozdi~ev. Povr{je je zelo raz~lenjeno, intenzivno prepre`eno z dolinami in grapami. B – bizeljska krajina. Je kultivirana pokrajina ju`no od Orlice. Podobna je kozjanski, le da je odprta bolj proti jugu, tako da je toplej{a in v ve~ji meri zasajena z vinogradi. Vinogradov je okoli 18% (izmerjeno na dr`avni topografski karti 1:25.000). Ve~inoma so intenzivno obdelovani in obilno {kropljeni s pesticidi. G – krajina strnjenih gozdov. To je svet Orlice in Bistrega grabna, ki ga pora{~ajo obse`ni, prdvsem bukovi gozdovi. Strnjeni gozd le tu in tam prekine kak{na osamljena hribovska ali graparska doma~ija. Grebeni se`ejo prek 600 m n.m. in na Oslici z 860 m 110 Slika 7: Kozjanska krajina (foto: F. Zidar) Figure 7: Kozjansko area (photo: F. Zidar) dose`ejo najvi{jo to~ko parka. Ta tip krajine je med vsemi petimi habitatsko dale~ najbolj homogen. H – hribovska krajina. V trikotu med Vetrnikom, Podsredo in Osredkom pri Podsredi je hribovita krajina na nekoliko vi{jih nadmorskih vi{inah. Ta krajina je prete`no gozdnata, vendar je v njej precej hribovskih doma~ij in zaselkov. Ponekod po grebenih nahajamo obse`ne suhe travnike. Nekoliko bolj odprta in gosteje poseljena je ta krajina ob cesti, ki povezuje Podsredo s Senovom. R – ravninska krajina. Fluvialne ravnice ob Sotli, Bistrici, Bu~i in Dramlji sestavljajo vsega 10% povr{ine parka. Ta tip krajine je habitatsko {e najmanj homogen. Velik del je zmelioriran v obse`na intenzivna monokulturna polja. Ponekod, predvsem na bizeljski strani in pri Podsredi, so {e ohranjeni veliki vla`ni travniki. Le v manj{em obsegu pa so {e ohranjeni mrtvi rokavi in loke ob Sotli. Razpon nadmorskih vi{in je od 160 do 250 m. ACROCEPHALUS 21 (lOo): IO7 — 134, 2000 Slika 8: Ravninska krajina (foto: F. Zidar) Figure 8: Flat country (photo: F. Zidar) 3. Metoda 3.1. Dolo~itev tipov krajine Pokrajina v parku je izjemno raz~lenjena, tako da je skoraj nemogo~e najti kilometrski transekt, v katerem se ne bi izmenjevalo po ve~ habitatnih tipov. Zato smo se odlo~ili, da podatkov ne bomo zbirali po habitatnih tipih, pa~ pa obmo~je parka razdelili bolj na grobo, na 5 tipov krajine. Vsak tip se razlikuje od drugih po zna~ilni kombinaciji habitatnih tipov. Razdelitev ozemlja na posamezne tipe krajine je bila narejena na osnovi pregleda terena. Dne 27. in 28. 3. 1999 smo temeljito prekri`arili park, da bi si izoblikovali jasno podobo o razli~nih krajinah. Pri dolo~evanju meja tipov krajine smo si pomagali z oblikovanostjo reliefa in z mejami tipov rabe tal, kot jih je bilo mogo~e razbrati z dr`avne topografske karte 1:25.000. V te karte smo nato vrisali meje tipov krajine. 3.2. Terensko delo Gnezdilke Kozjanskega parka smo popisovali po metodi transekta v jutranjih in zgodnjih dopoldanskih urah. Opoldanske, popoldanske in no~ne ure smo namenili odkrivanju manj pogostih vrst z ekskurzijami po drugih obmo~jih parka. Pri popisni metodi smo se nekoliko zgledovali po britanski metodi Breeding Bird Survey (Gilbert et al. 1998). Naklju~no smo dolo~ili seznam kvadratov 1×1 km tako, da je bilo {tevilo kvadratov po posameznih tipih krajine sorazmerno s povr{ino, ki jo ta tip zavzema v celotni povr{ini parka (tabela 1). Vsak popisovalec si je v svojem kvadratu izbral dva poljubna, pribli`no kilometer dolga transekta. Pri tem smo pazili, da sta bila transekta kolikor se je le dalo oddaljena drug od drugega. Transekte smo vrisali v dr`avne topografske karte 1:25.000. Natan~no dol`ino transekta smo od~itali s karte s kurvimetrom. Prvotno zamisel, da bi izbrali ravne transekte, smo opustili. Izkazalo se je, da bi morali popisovalci v tem primeru zaradi razgibanosti terena premagovati velike vi{inske razlike, kar bi seveda pomenilo manj{e {tevilo obdelanih transektov. Poenostavitev metode, ko smo namesto premo~rtnih transektov izbrali neravne, ki so sledili razgibanosti terena, je nekoliko vplivala na reprezentativnost podatkov. Ocenjujemo, da napaka ni pretirano velika. Popisovali smo po metodi dveh pasov (Bibby et al. 1992). Lo~eno smo bele`ili pare v notranjem in v zunanjem pasu. Notranji pas je segal 60 m na vsako stran od linije, po kateri je hodil popisovalec. Za popisno enoto smo vzeli par. Za par smo {teli pojo~ega oz. teritorialnega samca, par in dru`ino z nedavno speljanimi mladi~i. Nedoraslih osebkov in ptic, ki so samo letele mimo, nismo upo{tevali. Pri popisni enoti smo napravili dve izjemi: pri vijeglavki in pri velikem detlu. Pri vijeglavki smo za par {teli dva pojo~a osebka, saj pri tej vrsti pojejo tudi samice. Pri velikem detlu smo za par {teli dva zabele`ena osebka s predpostavko, da smo zabele`ili enako {te-vilo samcev in samic in vsakega {teli za par. Vsak transekt smo popisali dvakrat. Prvi~ med 24.4. in 8.5.99, drugi~ pa med 29.5. in 12.6.99. Pri vsaki vrsti smo upo{tevali tisto od obeh ponovitev, v kateri je bilo zabele`eno ve~ parov. 3.3. Izra~uni in statistika Relativna gostota Iz zbranih podatkov smo izra~unali relativno gostoto v parih na km2. Za izra~un gostote v dolo~enem tipu krajine smo zdru`ili podatke iz vseh transektov tega tipa krajine. Gostoto smo praviloma izra~unavali le za vrste, pri katerih je bilo skupno {tevilo zabele`enih parov v parku nad 40. Ra~unali smo jo po formuli, ki predpostavlja linearno upadanje odkrivnosti osebkov od popisovalca proti zunanjemu pasu (Järvinen & Väisänen 1975), r innn 1-Jl-NJN. /n G=1000xiV x------------" "-ID, S in T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka pri čemer pomeni: G — relativna gostota za obravnavani tip krajine; Nrn — število parov, registriranih v notranjem in zunanjem pasu vseh transektov v obravnavanem tipu krajine skupaj; N>>Tp — število parov, registriranih v notranjem pasu transektov v obravnavanem tipu krajine; D — skupna dolžina vseh transektov obravnavanega tipa krajine; S — polovična širina notranjega pasu, od sredine do zunanjega roba. Standardna deviacija Standardno deviacijo (SD) smo izračunali po formuli, ki sta jo posebej za vrednotenje podatkov, dobljenih s transektnimi popisi, razvila Järvinen & Väisänen (1983): log SD = 0,189 + 0,664 x log G — 0,546 x log R, pri čemer pomeni: G — relativna gostota za obravnavani tip krajine; R — število transektov v obravnavanem tipu krajine. Velikost populacije Za rang, znotraj katerega je dejanska gostota za posamezno vrsto, smo vzeli G ± SD. Verjetnost, da je resnična gostota znotraj ranga G ± SD, je 68%. Za vrste, pri katerih smo našteli vsaj 40 parov, smo takó velikost gnezdeče populacije v celotnem parku izračunali po formuli: 5 TK.l pri čemer pomeni: TK — tip krajine; Ptt^ — površina posameznega tipa krajine. Rezultata smo zaokrožili do 1.000 parov na desetice, nad 1.000 parov pa na stotice. Za vrste, pri katerih N™ ni dosegal 40 parov, smo velikost gnezdeče populacije ocenili s subjektivno oceno (Pop. ocena). Pri tem smo upoštevali število zabeleženih osebkov, primernost habitatov ter podatke o značilnih gostotah iz slovstva za srednjeevropski prostor (Cramp et al. ^TJ—^iA^ Dvorak et al. 1993, Hagemeijer & Blair 1997). Za primerjavo med temi vrstami smo izračunali indeks (N-^n/km), ki pomeni število preštetih parov na dolžinski kilometer. Velikosti populacije smo ocenili za potrjene gne-zdilke in za večino verjetnih, za možne gnezdilke pa 112 ne. Pri mo`nih gnezdilkah zbrani podatki ne zado{~a-jo niti za najbolj grobe ocene. Za vsako vrsto smo pripravili izra~un dele`a, ki ga dosega populacija Kozjanskega parka v slovenski populaciji. Podatke o velikosti slovenskih populacij smo povzeli po Geister (1995). Primerjali smo geometri~ne sredine med minimumom in maksimumom populacije (= ?[Pop.min × Pop.max]). Pri primerjavi populacij je treba upo{tevati dvoje: a) pri podatkih o slovenskih populacijah gre za subjektivne ocene, ki ve~inoma niso oprte na kvantitativne raziskave; b) izra~uni velikosti populacij gnezdilk Kozjanskega parka temeljijo na omejenem {tevilu transektov, ki vsaj za nekatere tipe krajine (ravninski, hribovski, bizeljski) ne zado{~a za povsem zanesljive izra~une. 3.4. Popisi manj pogostih in te`je odkrivnih vrst ^as, ki nam je ostal po transektnih popisih, smo porabili za pregledovanje preostalih predelov parka. Pri tem smo bele`ili vsa opazovanja manj pogostih vrst ptic. V ta namen smo imeli posebne obrazce, na katerih smo za vsako opazovanje zabele`ili: a) datum; b) uro; c) vrsto; ~) Gauß–Krügerjevo koordinato lokacije; d) geografsko ime lokacije; e) habitat; f) opombe. V no~eh 29/30.5. in 11/12.6 smo temeljito preiskali vse predele parka, ki bi bili potencialno primerni za prebivali{~e kosca. 4. Rezultati in diskusija Popisali smo 54 transektov v skupni dol`ini 58,29 km (tabela 1). Pri 53 transektih smo popis ponovili. Povpre~ni ~as popisa je bil 52 min/km (SD = 11 min/km). Zaradi objektivnih problemov smo popisali 9 tran-sektov manj, kot smo na~rtovali. Ocenjujemo, da 3 nepopisani transekti v strnjenih gozdovih (19% manj od na~rtovanih) ne vplivajo na reprezentativnost podatkov, saj gre za precej homogen habitat. V hribovski krajini smo popisali le polovico od na~rto-vanih 12 transektov. Tu je vpliv na reprezentativnost podatkov nedvomen, saj smo popisali nadpovpre~no odprte predele hribovske krajine, bolj gozdnati pa so ostali nepopisani. Pri transektnih popisih smo zabele`ili 7.159 parov, ki so pripadali 82 vrstam. V prvem popisu smo na{teli 3.769, v ponovitvi pa 3.390 parov. ACROCEPHALUS 21 (lOo): IO7 — 134, 2000 Tabela 2: Seznam vrst zabele`enih v Kozjanskem parku. Status – trenutni gnezditveni status vrste (G – potrjena gnezdilka, VG – verjetna gnezdilka, MG – mo`na gnezdilka, S – vrsta se v parku ustavlja na selitvi, Z – vrsta v parku prezimuje); populacija KP – {tevilo gnezde~ih parov v parku; populacija Slo. – ocena velikosti gnezde~e populacije v Sloveniji (GEISTER 1995); % v KP – dele` populacije Kozjanskega parka v slovenski populaciji. Table 2: List of species recorded at Kozjansko Park. Status – current status of species (G – confirmed breeder, VG – probable breeder, MG – possible breeder, S – species stopping at the Park during migration, Z – species overwintering in the Park); population of the Park – number of breeding pairs in the Park; Slovene population – estimate of the size of breeding population in Slovenia (GEISTER 1995); % in the Park – share of Kozjansko Park population in Slovene population. vrsta/ status populacija KP/ populacija Slo./ % v KP/ species population in Slovene population % in the Park the Park 1 mali ponirek Tachybaptus ruficollis MG - 600-1.000 2 kvakač Nycticorax nycticorax MG - 5-10 3 siva ~aplja Ardea cinerea MG - 400-500 4 mlakarica Anas platyrhynchos VG 10-20 10.000-20.000 0,1 5 sršenar Pernis apivorus VG 2-10 600-800 o,6 6 rjavi lunj Circus aeruginosus S - - 7 kragulj Accipiter gentilis VG ?-? 800-1.000 8 skobec Accipiter nisus VG ?-? 1.000-1.500 9 kanja Buteo buteo G 50-100 2.000-4.000 2,5 10 mali orel Hieraaetus pennatus MG - - 11 postovka Falco tinnunculus G 10-20 1.500-2.000 o,8 12 rdečenoga postovka Falco vespertinus S - - 13 škrjančar Falco subbuteo VG 5-10 100-200 5»o 14 sokol selec Falco peregrinus G 1-2 20-30 5»8 15 jerebica Perdix perdix MG - 800-1.200 16 prepelica Coturnix coturnix G 10-40 1.000-2.000 1 »4 17 fazan Phasianus colchicus G 100-400 4.000-5.000 4,5 18 mokož Rallus aquaticus MG - 100-200 19 kosec Crex crex G 7-10 200-300 3>4 20 zelenonoga tukalica Gallinula chloropus G I-IO 500-1.000 0,4 21 priba Vanellus vanellus G 7-10 2.000-3.000 0,3 22 re~ni galeb Larus ridibundus Z - 100-200 23 duplar Colutnba oenas G 50-150 200-300 35,4 24 grivar Colutnba palutnbus G 610-1.030 5.000-10.000 11,2 25 tur{ka grlica Streptopelia decaocto G 50-150 40.000-60.000 0,2 26 divja grlica Streptopelia turtur G 290-570 2.000-3.000 i6,6 27 kukavica Cuculus canorus G 290-550 5.000-10.000 5»6 28 veliki skovik Otus scops G 10-20 500-800 2,2 29 ~uk Athene noctua MG - 500-800 30 lesna sova Strix aluco G 50-100 1.000-5.000 3»2 31 kozača Strix uralensis MG - 200-300 32 mala uharica Asio otus G 30-60 1.800-2.200 2,1 33 podhujka Caprimulgus europaeus MG - 500-600 34 hudournik Apus apus MG - 2.000-4.000 35 vodomec Alcedo atthis G 5-10 400-600 1 »4 36 ~ebelar Merops apiaster G 15-20 10-20 122,5 37 zlatovranka Coracias garrulus S - 5-10 38 vijeglavka Jynx torquilla G 700-1.000 2.000-3.000 34»2. 39 pivka Picus canus G 100-250 1.000-2.000 11,2 40 zelena `olna Picus viridis G 50-150 1.500-2.500 4,5 113 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka vrsta/ species (nadaljevanje tabele 2 / continuation of Table 2) populacija KP/ populacija Slo./ % v KP/ population in Slovene population % in the Park the Park 41 ~rna `olna Dryocopus martius 42 veliki detel Dendrocopos major 43 sirijski detel Dendrocopos syriacus 44 srednji detel Dendrocopos medius 45 mali detel Dendrocopos minor 46 ~opasti {krjanec Galerida cristata 47 hribski {krjanec Lullula arborea 48 poljski {krjanec Alauda arvensis 49 breguljka Riparia riparia 50 kme~ka lastovka Hirundo rustica 51 mestna lastovka Delichon urbica 52 drevesna cipa Anthus trivialis 53 travni{ka cipa Anthus pratensis 54 siva pastirica Motacilla cinerea 55 bela pastirica Motacilla alba 56 povodni kos Cinclus cinclus 57 str`ek Troglodytes troglodytes 58 siva pevka Prunella modularis 59 ta{~ica Erithacus rubecula 60 slavec Luscinia megarhynchos 61 {marnica Phoenicurus ochruros 62 pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus 63 repalj{~ica Saxicola rubetra 64 prosnik Saxicola torquata 65 kos Turdus merula 66 brinovka Turdus pilaris 67 cikovt Turdus philomelos 68 carar Turdus viscivorus 69 bi~ja trstnica Acrocephalus schoenobaenus 70 mo~virska trstnica Acrocephalus palustris 71 rumeni vrtnik Hippolais icterina 72 mlinar~ek Sylvia curruca 73 rjava penica Sylvia communis 74 vrtna penica Sylvia borin 75 ~rnoglavka Sylvia atricapilla 76 grmov{~ica Phylloscopus sibilatrix 77 vrbji kova~ek Phylloscopus collybita 78 severni kova~ek Phylloscopus trochilus 79 rumenoglavi kralji~ek Regulus regulus 80 rde~eglavi kralji~ek Regulus ignicapillus 81 sivi muhar Muscicapa striata 82 belovrati muhar Ficedula albicollis 83 dolgorepka Aegithalos caudatus 84 mo~virska sinica Parus palustris 85 gorska sinica Parus montanus 86 ~opasta sinica Parus cristatus 87 meni{~ek Parus ater 88 plav~ek Parus caeruleus 89 velika sinica Parus major 114 G 20-50 1.000-1.500 2,6 G 800-I.200 10.000-20.000 6,9 MG - 10-50 G 10-40 200-500 6,3 G 50-150 500-1.000 12,2 MG - 800-1.000 G 2-5 800-1.000 0,4 G 70-200 8.000-12.000 1,2 MG - 150-200 G 3.400-4.400 200.000-300.000 1,6 G 500-1.000 50.000-100.000 1,0 G 400-640 20.000-30.000 2,1 Z - 2-2 G 30-100 5.OOO-IO.OOO 0,8 G 1.650-2.400 5.OOO-IO.OOO 28,1 Z - I.OOO-3.OOO G 1.300-1.800 5O.OOO-7O.OOO 2,6 MG - 2O.OOO-3O.OOO G 5.000-6.500 2OO.OOO-3OO.OOO 2,3 G 70-150 2.OOO-4.OOO 3»6 G 1.070-1.600 5O.OOO-80.OOO 2,1 G 510-780 3.OOO-5.OOO 16,3 S - 8.000-I2.000 G 1.200-1.800 8.000-I2.000 15,0 G 5.300-6.900 2OO.OOO-3OO.OOO 2,5 G 5-15 I.OOO-3.OOO 0,5 G 2.200-3.000 IOO.OOO-I5O.OOO 2,1 G 790-1.250 2O.OOO-25.OOO 4»4 S - 5OO-I.OOO G 50-200 5.OOO-IO.OOO 1 »4 S - I-5 S - 3.OOO-5.OOO G 50-100 5.OOO-8.OOO i»i MG - 2.OOO-3.OOO G 7.200-9.200 3OO.OOO-4OO.OOO 2,3 S - 3.OOO-5.OOO G 2.200-3.IOO 3OO.OOO-5OO.OOO 0,7 S - 3OO-5OO G 200-400 IOO.OOO-I5O.OOO 0,2 G 200-400 5O.OOO-IOO.OOO 0,4 G 50-200 I5.OOO-2O.OOO 0,6 G 50-200 2.OOO-3.OOO 4»i G 300-1.000 I0.000-20.000 3,9 G 1.150-1.800 2O.OOO-4O.OOO 5,1 MG - I0.000-20.000 G 30-150 3O.OOO-4O.OOO 0,2 G 1.150-1.500 I00.000-200.000 0,9 G 1.400-2.100 2O.OOO-3O.OOO 7>° G 7.300-9.300 2OO.OOO-3OO.OOO 3,4 status ACROCEPHALUS 21 (lOo): IO7 — 134, 2000 vrsta/ species (nadaljevanje tabele 2 / continuation of Table 2) populacija KP/ populacija Slo./ % v KP/ population in Slovene population % in the Park the Park G 2.600-3.600 50.000-70.000 5»2 G 500-1.000 10.000-20.000 5»o G 100-400 20.000-30.000 0,8 G 790-1.250 4.000-8.000 17,6 G 2.300-3.200 20.000-30.000 11,1 VG 1-2 20-30 5»8 G 370-640 20.000-30.000 2,0 G 30-80 8.000-12.000 0,5 MG - 3.000-5.000 Z - 30-50 G 200-300 8.000-12.000 2,5 VG 3-8 1.000-1.500 0,4 G 3.200-4.300 80.000-100.000 4»i G 5.000-6.400 100.000-200.000 4>o G 1-1 - G 6.500-8.200 500.000-800.000 1,2 G 5.700-7.300 500.000-1.000.000 0,9 Z - 1-2 G 2.400-3.300 30.000-40.000 8,1 G 1.300-1.900 50.000-80.000 2,5 G 2.100-2.900 50.000-60.000 4,5 Z - 2.000-3.000 G 10-30 10.000-20.000 0,1 MG - 10.000-20.000 VG 5-20 10.000-20.000 0,1 G 500-1.500 5.000-10.000 12,2 G 1.400-2.000 30.000-50.000 4,3 G 50-150 300-500 22,4 G 1-5 2.000-3.000 0,1 G 50-150 1.000-2.000 6,1 90 brglez Sitta europaea 91 dolgoprsti plezal~ek Certhia familiaris 92 kratkoprsti plezal~ek Certhia brachydactyla 93 kobilar Oriolus oriolus 94 rjavi srakoper Lanius collurio 95 ~rno~eli srakoper Lanius minor 96 veliki srakoper Lanius excubitor 97 {oja Garrulus glandarius 98 sraka Pica pica 99 kavka Corvus monedula 100 poljska vrana Corvus frugilegus 101 siva vrana Corvus corone cornix 102 krokar Corvus corax 103 {korec Sturnus vulgaris 104 doma~i vrabec Passer domesticus 105 travni{ki vrabec Passer hispaniolensis 106 poljski vrabec Passer montanus 107 {~inkavec Fringilla coelebs 108 pino`a Fringilla montifringilla 109 gril~ek Serinus serinus 110 zelenec Carduelis chloris 111 li{~ek Carduelis carduelis 112 ~i`ek Carduelis spinus 113 repnik Carduelis cannabina 114 krivokljun Loxia curvirostra 115 kalin Pyrrhula pyrrhula 116 dlesk Coccothraustes coccothraustes 117 rumeni strnad Emberiza citrinella 118 plotni strnad Emberiza cirlus 119 skalni strnad Emberiza cia 120 veliki strnad Miliaria calandra V Kozjanskem parku smo skupaj s podatki iz slovstva na{teli 120 vrst ptic. Med temi jih 79 v parku zagotovo gnezdi, 9 je verjetnih gnezdilk, 17 vrst pa mo`nih gnezdilk (tabela 2). Na selitvi smo opazovali {e 9 vrst, za 6 prezimujo~ih vrst pa smo podatke na{li v ZOAS (Sovinc 1994). Naj{tevilnej{e gnezdilke parka so vrste, ki so vezane na ~lovekova seli{~a (poljski in doma~i vrabec Passer montanus in P. domesticus, kme~ka lastovka Hirundo rustica) in tiste gozdne vrste, ki jim ustrezajo tudi manj strnjeni gozdovi (velika sinica Parus major, ~rnoglavka Sylvia atricapilla, {~inkavec Fringilla coelebs, kos Turdus merula in ta{~ica Erithacus rubecula) (slika 9). Dele`i kozjanske populacije v slovenski populaciji presegajo 10% pri naslednjih vrstah: ~ebelar Merops apiaster, duplar Columba oenas, vijeglavka Jynx tor-quilla, bela pastirica Motacilla alba, plotni strnad Emberiza cirlus, kobilar Oriolus oriolus, divja grlica Streptopelia turtur, pogorel~ek Phoenicurus phoenicu-rus, prosnik Saxicola torquata, mali detel Dendrocopos minor, dlesk Coccothraustes coccothraustes, pivka Picus canus, grivar Columba palumbus in rjavi srakoper Lanius collurio (tabela 2). Zabele`ili smo tri vrste, ki so zaradi redkosti pomembne za slovensko avifavno. Prva je ~ebelar, ki od 1985 redno gnezdi v peskokopu @upjek pri Bizeljskem. Bizeljska kolonija ~ebelarja je najve~ja in najstarej{a v 115 status T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka velika sinica Parus major črnoglavka Sylvia atricapilla poljski vrabec Passer montanus ščinkavec Fringila coelebs kos Junius merula taščica Eritfiacus rubecula domači vrabec Passer domesticus kmečka lastovka Hirundo rustica škorec Sfurnus vulgaris brglez Sitta europeea grilček Serinus serinus rjavi srakoper Lantus collurio vrbji kovaček Phylloscopus collybita cikovt Turdus philomelus lišček Cardue/is carduelis bela pastirica Motacilla alba plavček Parus ceeruleus rumeni strnad Emberiza citrinella zelenec Carduelis chloris stržek Troglodytes troglodytes prosnik Saxicola torquata močvirska sinica Parus palustris menišček Parus ater šmarnica Phcen/curus ochruros kobilar Oriolus oriolus carar Turdus viscivorus veliki detel Dendrocopus major dlesk Coccothraustes coccothraustes vijeglavka Jinx torquilla grivar Columba palumbus 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 št. gnezdečih parov / No of breeding pairs Slika 9: 30 naj{tevilnej{ih gnezdilk Kozjanskega parka. ^rte ponazarjajo minimum in maksimum populacije, stolpci pa geometri~no sredino med njima. Figure 9: 30 most abundant breeders of Kozjansko Park, with lines indicating population’s minimum and maximum, and columns the geometric mean between them. 116 ACROCEPHALUS 21 (lOo): IO7 — 134, 2000 Sloveniji. Druga vrsta je travni{ki vrabec Passer hispaniolensis. Njegov poskus gnezdenja na Bizelj-skem leta 1999 je prvi za Slovenijo in pomeni {ele drugo opazovanje te vrste v Sloveniji. Redkost za Slovenijo sta tudi dve opazovanji malega orla Hiera-aetus pennatus. Opazovanji sta {e posebej zanimivi, ker sta iz sredine gnezditvenega obdobja in ker gozdovi Orlice morda vrsti dajejo primerno gnezdi-tveno prebivali{~e. 4.1. Pregled gnezdilk po tipih krajine V tabeli 3 so predstavljene naj{tevilnej{e vrste po posameznih tipih krajin. B – bizeljska krajina Med naj{tevilnej{imi gnezdilci bizeljske krajine so vrste, ki so vezane na ~love{ka seli{~a, in vrste, ki jim ustreza mozai~na kultivirana krajina. Zelo {tevilni so poljski vrabec, kos, ~rnoglavka, doma~i vrabec in velika sinica. Visoke gostote dosegajo {e gril~ek Seri-nus serinus, kme~ka lastovka, {korec Sturnus vulgaris, ta{~ica in li{~ek Carduelis carduelis. Gril~ek, li{~ek in zelenec Carduelis chloris, ki so {tevilni v vseh treh tipih gri~evnate kultivirane krajine, so v bizeljski krajini {e za razred {tevilnej{i kot v kozjanski in hribovski krajini. Posebnost bizeljske krajine sta plotni strnad in veliki skovik Otus scops. Plotega strnada smo videvali predvsem okrog vinogradov. Bizeljska populacija je presenetljivo velika, cenimo jo na 50–150 parov. Zanimivo je njegovo razmerje {tevilnosti z rumenim strnadom Emberiza Tabela 3: Naj{tevilnej{e gnezdilke po krajinskih tipih. Kro`ci ponazarjajo gnezditveno gostoto. Vsak kro`ec ponazarja 10 parov na km2: • 10–20 parov na km2, •• 20–30, ••• 30–40 itd. Znak + ponazarja gostote pod 10 parov na km2, znak - pa, da vrste nismo zabele`ili. Vklju~ene so vse vrste, katerih gostota je vsaj v enem tipu krajine nad 15 parov na km2. Oznake tipov krajine: B – bizeljska, G – gozdna, H – hribovska, K – kozjanska, R – ravninska. Table 3: The most abundant breeders per separate landscape types. Circles indicate breeding density, each of them 10 pairs/km2: • 10–20 pairs/km2, •• 20–30, ••• 30–40, etc. Mark + represents densities below 10 pairs/km2, while mark -indicates that species was not registered. All those species were included the density of which was at least in one landscape type above 15 pairs/km2. Landscape type denotations: B – Bizeljsko area, G – forests, H – hilly country, K – Kozjansko area, R – flat country. vrsta / species G H K poljski {krjanec Alauda arvensis kme~ka lastovka Hirundo rustica str`ek Troglodytes troglodytes ta{~ica Erithacus rubecula prosnik Saxicola torquata kos Turdus merula cikovt Turdus philomelos ~rnoglavka Sylvia atricapilla vrbji kova~ek Phylloscopus collybita meni{~ek Parus ater velika sinica Parus major brglez Sitta europaa dolgoprsti plezal~ek Certhia familiaris rjavi srakoper Lanius collurio {korec Sturnus vulgaris doma~i vrabec Passer domesticus poljski vrabec Passer montanus {~inkavec Fringilla colebs gril~ek Serinus serinus zelenec Carduelis chloris li{~ek Carduelis carduelis rumeni strnad Emberiza citrinella ••• + ••••• + ••••• • ••• ••• •••• ••••• ••• •••• ••• •• ••• + ++ • • + + •• + + ••• + •• - •• •••• ••• - • • + •• + •••• + •••••••• - • ••••• ••• + • + •• + + •••• •••• + ••• •• ••• ••• •••• ••••• ••• ++ •• + + + ••• + + + + B R 117 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka citrinella. Ta je v kozjanski krajini {tevilen, v bizeljski pa razmeroma redek. @ivljenjske razmere, ki jih daje bizeljska krajina, plotnemu strnadu o~itno ustrezajo, rumenemu pa ne. Podobno plotni strnad zamenja rumenega tudi v Primorju. Vseh 5 klico~ih velikih skovikov smo na{li v starih sadovnjakih. Posebnost bizeljske krajine je tudi ~ebelar, ki pa je tu predvsem zaradi peskokopa svi`a, ki mu zagotavlja ustrezne razmere za kopanje gnezdilnih rovov. [tevilnost vijeglavk je v bizeljski krajini izjemno visoka, verjetno med najvi{jimi v Sloveniji. Gostota pojo~ih osebkov (pojejta oba spola) je bila na 9 bizelj-skih transektih kar 28 os. na km2. Veliko gostoto ji omogo~ajo {tevilni stari visokodebelni sadovnjaki. Nepojasnjeno ostaja desjtvo, da tu ni ne pivke Picus canus ne zelene `olne Picus viridis. G – krajina strnjenih gozdov Naj{tevilnej{i vrsti v strnjenih gozdovih sta ta{~ica in {~inkavec, sledita pa jima ~rnoglavka in velika sinica. Med zna~ilnimi vrstami, ki smo jih zabele`ili skoraj izklju~no v gozdni krajini, so naj{tevilnej{i meni{~ek Parus ater, str`ek Troglodytes troglodytes in dolgoprsti plezal~ek Certhia familiaris. Druge zna~ilne vrste, ki pa so zastopane v manj{em {tevilu, so {e rde~eglavi in rumenoglavi kralji~ek Regulus ignicapillus in R. regu-lus, ~rna `olna Dryocopus martius, ~opasta sinica Par us cristatus in kalin Pyrrhula pyrrhula. Zanimivi so podatki o opazovanju koza~e Strix uralensis, sive pevke Prunella modularis in gorske sinice Parus montanus. Za vse tri vrste podatki za ta del Slovenije niso bili znani. Zaradi velikega dele`a slovenske populacije sta zanimivi vrsti duplar Columba oenas in belovrati muhar Ficedula albicollis. Obe smo zabele`ili le v tem tipu krajine. H – hribovska krajina Naj{tevilnej{e vrste so velika sinica, ~rnoglavka, kos, doma~i vrabec in {~inkavec. Sledijo jim kme~ka lastovka, poljski vrabec, ta{~ica in rjavi srakoper Lanius collurio. V hribovski krajini ni nobene vrste, ki bi jo na{li le v tem tipu krajine. Popisali smo tako vrste, ki so 118 zna~ilne za kozjansko krajino, kot tudi zna~ilnice gozdnate krajine. Zanimiv je podatek o opazovanju hribskega {krjanca Lullula arborea na Vetrniku. Gre za enega redkih podatkov iz gnezditvenega obdobja v tem delu Slovenije. K – kozjanska krajina Naj{tevilnej{e vrste so iste kot v bizeljski krajini, le vrstni red je nekoliko druga~en: poljski vrabec, velika sinica, doma~i vrabec, {korec, ~rnoglavka, kme~ka lastovka, kos in {~inkavec. Po gostoti jim sledijo rjavi srakoper, ta{~ica, brglez Sitta europaea, rumeni strnad, li{~ek, gril~ek in bela pastirica. Vrst, ki bi `ivele le v kozjanski krajini, v drugih pa ne, ni, mnoge pa imajo tu najvi{je gostote: kme~ka lastovka, drevesna cipa Anthus trivialis, carar Turdus viscivorus, dolgorepka Aegithalos caudatus, {oja Garrulus glandarius, siva vrana Corvus corone cornix, {korec, doma~i vrabec in rumeni strnad. R – ravninska krajina Ravninska krajina je v Kozjanskem parku posebnost, kar se pozna tudi na avifavni. Na popisanih transektih so bile naj{tevilnej{e vrste: poljski vrabec, ~rnoglavka, poljski {krjanec Alauda arvensis, rjava penica Sylvia communis, mo~virska trstnica Acrocephalus palustris in gril~ek. V ravninski krajini gnezdi precej vrst, ki jih v drugih krajinah ni, ali pa so zelo redke: sraka Pica pica, slavec Luscinia megarhynchos, postovka Falco tinnunculus, kosec Crex crex, zelenonoga tukalica Gallinula chloropus, priba Vanellus vanellus, mala uharica Asio otus in vodomec Alcedo atthis. Vrsta, ki sicer ni zna~ilna samo za ravninsko krajino, dosega pa tu najve~jo gostoto, je prosnik Saxicola torquata. Zanimiva je mo`nost gnezditve treh v Sloveniji zelo ogro`enih vrst: kvaka~a Nycticorax nycticorax, moko`a Rallus aquaticus in ~rno~elega srakoperja Lanius minor. Obsotelsko loko smo raziskovali razmeroma malo, v ~emer je nemara vzrok, da v tej krajini nismo zabele`ili nobenega malega detla Dendrocopos minor. ACROCEPHALUS 21 (lOo): IO7 — 134, 2000 4.2. Sistematski del Pri vrstah, ki smo jih zabele`ili le nekajkrat, so navedena vsa opa`anja, pri pogostej{ih vrstah pa le zanimivej{a. Ocena ali izra~un {tevila gnezde~ih parov v parku je podana za ve~ino verjetnih in za vse potrjene gnezdilke parka. Status Za imenom vrste je oznaka, ki ponazarja sedanji domnevni gnezditveni status vrste: G – gnezdilka, gnezditev potrjena VG – verjetna gnezdilka: vrsto smo v parku zabele`ili ve~krat ali pa se je do neke mere gnezditveno vedla; gnezditev ni bila potrjena MG – mo`na gnezdilka, vrsto smo v parku opazili in zdi se, da tu so ugodne razmere za gnezdenje; osebki niso kazali znakov gnezditvenega vedenja S – ne gnezdi, preletna vrsta, ki se v parku ustavlja na selitvi Z – ne gnezdi, vrsta tu le prezimuje Pogostost Pove dele` transektov, kjer je bila vrsta zabele`ena (prirejeno po Tarman 1992). redka – 1% do 25% transektov manj pogosta – 25% do 50% transektov pogosta – 50% do 75% transektov zelo pogosta – 75% do 100% transektov Legenda Pop. ocena – subjektivna ocena {tevila gnezde~ih parov v parku za vrste z nezadostnimi podatki, za te`ko odkrivne vrste in za velike vrste Pop. min–max – {tevilo gnezde~ih parov v parku NTR – {tevilo parov, zabele`enih pri vseh transektnih popisih skupaj (vsi NNP in NZP) NOP – {tevilo osebkov, opazovanih zunaj transektnih popisov Trans. (%) – {tevilo transektov v obravnavanem tipu krajine, na katerih je bila vrsta zabele`ena; {tevilka v oklepaju je odstotek od vseh transektov v tipu krajine NNP | NZP – {tevilo parov, zabele`enih pri tran-sektnih popisih v notranjem in zunanjem pasu G – relativna gnezditvena gostota vrste v obravnavanem tipu krajine, v parih na km2 SD – standardna deviacija gostote NTR/km – {tevilo parov, prera~unano na dol`inski kilometer transekta; podatek nadome{~a gostoto pri vrstah z manj kot 40 zabele`enimi pari os. – osebek, osebki + – gostota manj{a od 0,1 para/km2 Zemljevidi raz{irjenosti S pikami so ozna~ena mesta, na katerih smo opazovali posamezne os. ali pare obravnavane vrste. Velike ~rke v oklepajih (n.pr. KS) so za~etnice imen kolegov, ki so prispevali posamezne podatke. Za razlago glej poglavje Zahvala. 1. Mali ponirek Tachybaptus ruficollis – MG 27.3.99 1 os. na jezercu ob cesti pri Zg. Imenem (TJ) 2. Kvaka~ Nycticorax nycticorax – MG 29.5.99 pono~i 1 os. Stari travniki ob Dramlji, tik ~ez ju`no mejo parka. Popisovalca je preletela ptica, ki se je zna~ilno ogla{ala. Vrsto je dolo~il naknadno, ob poslu{anju posnetka. Mo`nost gnezditve v ohranjenih lokah ob Sotli (Miheli~ 2000a). 3. Siva ~aplja Ardea cinerea – MG Ve~krat smo opazovali posamezne os. ob Sotli, ob Bistrici in ob ribniku pri Treb~ah. Po besedah lokalnega ribi~a so pred leti posku{ale gnezditi v gozdi~u ob Bistrici pod steklarno v Kozjem, a so jim ribi~i gnezda razdejali. Parku najbli`ja kolonija je pri Vonarjah ob Sotli, le nekaj km nad severno mejo parka. [teje 55–65 gnezd (Geister 1995). 4. Mlakarica Anas platyrhynchos – VG Pop. ocena: 10–20 parov; NTR = 2 Posamezne os. in pare smo opazovali ob Sotli, Bistrici in ob Bu~i. 5. Sr{enar Pernis apivorus – VG Pop. ocena: 2–10 parov; NTR = 1 V parku verjetno gnezdi nekaj parov, vendar bi si bilo za potrditev gnezditve in za to~nej{e podatke o {tevilu gnezde~ih parov treba vzeti ve~ ~asa in uporabiti primerno metodo. 1. 28.5.99 1 ad. kro`il 100 m nad Podsredo (AV) 2. 29.5.99 gozd Dobrava nad Podsredo, 1 os. kro`il visoko nad gozdom (TJ) 3. 29.5.99 Nova vas ob Sotli (KS) 6. Rjavi lunj Circus aeruginosus – S Oba podatka se verjetno nana{ata na os. na selitvi: 1. 25.4.99 Gorjane pri Podsredi, preletel 1 samec (DF). 2. 1 os. opazovan pri Imenem ob Sotli (Geister 1995). 7. Kragulj Accipiter gentilis – VG Za kragulja smo zbrali samo dva podatka. Nemara v parku gnezdi ve~ parov. Za podatke o {tevilnosti bi 119 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka bilo treba uporabiti posebno metodo. 1. 29.6.98 Klake pri Pil{tanju, preletel 1 os. (TJ). 2. [tudentje biologije so ga 1995 opazovali pri Prelaskem (Bibi~ 1996). 8. Skobec Accipiter nisus – VG Tudi za skobca velja podobno kot za kragulja. 1. 8.5.99 Jane`eva Gorca nad Bizeljskim, 1 os. (TM) 2. 29.5.99 Goli vrh nad Podsredo, 1 os. (DF) 3. 12.6.99 blizu doma~ije Osojnik na Orlici, 1 os. (TM) 4. [tudentje biologije so ga 1995 opazovali na 6 krajih: pri Kozjem, Je{ovcu nad Kozjem, Sedlarjevem, Prelaskem in pri Imenem (Bibi~ 1996). 9. Kanja Buteo buteo – G Najpogostej{a ujeda v parku. Posamezne os. smo redno videvali povsod po parku. 9. Pop. ocena: 50–100; NTR = 25 B GHK R Trans. (%) 6 (67) 4 (31) 2 (33) 6 (30) 3 (50) NNP |NZP 0 |6 0 |4 1 |1 4 |4 4 |1 NTR/km 0,59 0,25 0,33 0,39 0,79 10. Mali orel Hieraaetus pennatus – MG Dvakrat smo opazovali osebek temne oblike, prvi~ sredi, drugi~ konec obdobja, ko ta vrsta vali. Glede na podatke iz literature (Cramp et al. 1977–94) mu morda gozdovi Orlice zagotavljajo primerno gnezdi-tveno prebivali{~e. 1. 29.5.99 greben 1 km zahodno od Podsre{kega gradu, po~asi preletel 1 os. (Miheli~ 2000b). 2. 12.6.99 Nova vas ob Sotli, 1 os. se je dvignil in odletel proti Bizeljski vasi (Figelj 2000). 11. Postovka Falco tinnunculus – G Pop. ocena: 10–20 parov; NTR = 5. Na postovko smo naleteli na sedmih mestih: 1. {estkrat v ravninskem tipu krajine, kjer je pogosta: zaselek Bistrica pri izlivu Bistrice v Sotlo (TJ); dobrava pri doma~iji Martinek na polju pod Kun{perkom, par preganja sive vrane (MT); vla`ni travniki ob Sotli pod Staro vasjo – Bizeljsko (Koro{ec) (KS); Bistrica ob Sotli (DF); polje ju`no od Sedlarjevega, par lovi (M@); polje pri Golobinjeku (AB). 2. enkrat v bizeljski krajini: na Jane`evi Gorci nad Bizeljskim (TM). 11. Postovka / Common Kestrel 12. Rde~enoga postovka Falco vespertinus – S Zabele`en 1 osebek na selitvi: 25.4.99 Poklek pri Podsredi, 1 samec sedel na `ici daljnovoda (Fekonja 2000). 13. [krjan~ar Falco subbuteo – VG Pop. ocena: 5–10 parov; NOP = 6. 1. 24.4.99 vla`ni travniki ob Sotli pod Staro vasjo – Bizeljsko (Koro{ec), preletel 1 os. (KS). 2. 25.4.99 na treh mestih na razdalji 1,5 km opazovan 1 os., morda isti: Poklek pri Podsredi, pri doma~iji Mraz na Gorjanah in pri doma~iji Brezolan (DF). 10. Mali orel / Booted Eagle 120 ACROCEPHALUS 21 (lOo): IO7 — 134, 2000 3. 25.6.99 Sela pri Golobinjeku ob Sotli, 1 os. lovil (KS). 4. 30.6.98 pri doma~iji Paver na polju pod Kun{per-kom, 1 samec (TJ). 13. [krjan~ar / Hobby 14. Sokol selec Falco peregrinus – G Pop. ocena: 1–2 para; NOP = 2. 1. 12.6.99 najdeno gnezdo z dvema doraslima ml., 1 ad. ju hrani (TJ). 2. 8.5.99 opazovan prelet 1 os. okoli 13 km pro~ od gnezdi{~a iz prej{njega odstavka (BR). 15. Jerebica Perdix perdix – MG Podatka o opazovanju jerebice v gnezditvenem obdobju nimamo, je pa bila zabele`ena v okviru Zimskega ornitolo{kega atlasa (Sovinc 1994) kar v dveh kvadratih 10x10 km. Glede na to, da je jerebica izrazita stalnica, je pri~akovati, da je vsaj takrat v parku tudi gnezdila. 16. Prepelica Coturnix coturnix – G Pop. ocena: 10–40 parov; NTR = 5. Prepelico smo sli{ali na vsega 4 lokacijah. Verjetno bi jo na{li {e kje, ~e bi popisovali z metodo, ki je tej vrsti prilagojena. 1. 8.5.99 Jane`eva Gorca nad Bizeljskim, 2 os. pojeta na terasah opu{~enega vinograda (TM). 2. 6.6.99 Klake nad Pil{tanjem, pojeta 2 os. (KS). 3. 12.6.99 Golobinjek, poje 1 os. (AB). 4. 12.6.99 polje Klestje pri Bistrici ob Sotli, poje 1 os. (TJ). 17. Fazan Phasianus colchicus – G Najpogostej{a kura v parku. Zelo pogost je v ravninski krajini, pogost v bizeljski in manj pogost v kozjanski krajini. V strnjenih gozdovih ga ni. 17. Pop. ocena: 100–400; NTR = 41 B GHK R Trans. (%) 5 (56) - 1 (17) 8 (40) 6 (100) NNP |NZP 2 |12 - 0 |2 1 |9 0 | 15 NTR/km 1,38 - 0,33 0,49 2,38 18. Moko` Rallus aquaticus – MG Edini osebek smo sli{ali pono~i 29.5.99 v jarku na Starih travnikih ob Dramlji, cca. 1 km ju`no od parka (TM). 19. Kosec Crex crex – G Pop. ocena: 7–10 pojo~ih samcev; NOP = 10. Od desetih pojo~ih samcev so bili trije tik za mejo parka. Kar 5 pojo~ih samcev smo na{teli na polju med Podsredo in Sockim (MT, AV), enega pri Srebrniku (TJ) in enega pri zaselku Ba~ek pri Dekmanci (FZ). 19. Kosec / Corn Crake 20. Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus – G Pop. ocena: 1–10 parov; NTR = 1. 1. 24.4.99 polje pod Kun{perkom, 1 razburjen os. opazovan v mrtvem rokavu Sotle (TJ). 2. [tudentje biologije so jo 1995 opazovali pri Sedlarjevem (Bibi~ 1996). 121 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka 21. Priba Vanellus vanellus – G Pop. ocena: 7–10 parov; NTR = 7. 1. 24.4.99 vla`ni travniki ob Sotli pod Staro vasjo – Bizeljsko (Koro{ec), 1 os. (KS). 2. Meliorirano polje pri Golobinjeku, 6 os. (TJ, AB). 22. Re~ni galeb Larus ridibundus – Z 1. Pri Bistrici ob Sotli, 1 mrtev os. visel zapleten v vrvice opu{~enega hmelji{~a; po besedah doma~inke je tam visel `e od zime (TJ). 2. Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). 23. Duplar Columba oenas – G Pop. ocena: 50–150 parov; NTR = 10. Duplar je redka gnezdilka krajine strnjenih gozdov, kjer smo ga zabele`ili v treh od 13 transektov. 25.4.99 gozd Mla~na, blizu ceste med Podsre{kim gradom in Svetimi gorami, pojejo 3 os., eden zletel v duplo stare bukve (TM). 24. Grivar Columba palumbus – G Grivar je zelo pogosta gnezdilka v vseh tipih krajine v parku. Mozai~na krajina mu zagotavlja dobre `ivljenj-ske razmere: v gozdi~ih najde primerna gnezdi{~a, na poljih pa obilico hrane. 24. Pop. min–max = 610–1.030; NTR = 90 B GHK R Trans. (%) 9 (100) 12 (92) 5 (83) 15 (75) 5 (83) NNP |NZP 3 |19 7 |18 2 |3 10 |16 4 |8 G 2,6 4'1 3,1 4,6 5,8 SD o,9 I,o 1,2 o,8 i>9 25. Tur{ka grlica Streptopelia decaocto – G Pop. ocena: 50–150 parov; NTR = 11. Vrsta je redka in malo{tevilna, gnezdi le po naseljih. Zabele`ili smo jo v kozjanskem, bizeljskem in ravninskem tipu krajine, v vsakem na dveh transektih. 26. Divja grlica Streptopelia turtur – G V primerjavi s tur{ko je divja grlica pogostej{a in {tevilnej{a. Ustreza ji strukturirana ekstenzivna kultivirana krajina. Zelo pogosta je v bizeljski krajini, pogosta pa v hribovski in kozjanski. V strnjenih gozdovih je prakti~no ni, prav tako ne na obse`nih odprtih poljih ravninske krajine. 26. Pop. min—max = 290—570; N-rD = 41 B G H K R Trans. (%) 8 (89) 1 (8) 4 (67) 11 (55) 2 (33) NxjD I Nvd 4 I 8 1I1 2 I ^ s" I 13 1I1 INI Z,l ^ J J G 3,6 0,6 3,0 2,2 1,6 SD 1,1 0,3 1,2 0,5 0,8 27. Kukavica Cuculus canorus – G Kukavica je precej enakomerno raz{irjena povsod po parku. V vseh tipih krajine je zelo pogosta. Najve~je gostote bele`imo v strnjenih gozdovih. 27. Pop. min–max = 290–550; NTR = 108 B GHK R Trans. (%) 8 (89) 13(100) 6 (100) 17 (85) 5 (83) NNP |NZP 1 |11 7 |28 1 |10 4 |32 1 | 13 G 0,8 4,0 1,4 1,7 1,4 SD 0,4 1,0 0,7 0,4 0,7 28. Veliki skovik Otus scops – G Pop. ocena: 10–20 parov; NOP = 5. Zabele`ili smo 5 klico~ih samcev, vse v sadovnjakih na prehodu iz ravninskega v bizeljski tip krajine. 28. Veliki skovik / Eurasian Scops Owl 29. Culi Athene noctua — MG 1. Študentje biologije so ga 1995 zabeležili v Kozjem (Bibič 1996). 2. Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). 122 ACROCEPHALUS 21 (lOo): IO7 — 134, 2000 30. Lesna sova Strix aluco – G Pop. ocena: 50–100 parov; NOP = 15. Zabele`ili smo jo na 15 lokacijah. Verjetno je raz-{irjena bolj enakomerno, kot ka`e karta, saj smo no~ne podatke zbirali prilo`nostno, brez sistemati~ne metode. 30. Lesna sova / Tawny Owl 31. Koza~a Strix uralensis – VG 1. 29.5.99 blizu vrha Intermedija v grebenu Orlice, 1 os. (Vrezec 2000). 2. Spomladi 1970 je bila pri Ore{ju ubita koza~a, potem ko je na seniku `e zlegla 1 jajce; truplo so kasneje naga~ili (E. Lorger v Miheli~ et al. 2000). 32. Mala uharica Asio otus – G Pop. ocena: 30–60 parov; NOP = 12. Mala uharica je v parku vezana na odprt, ravninski svet. Vsa opa`anja, razen enega, so z ravnega ali pa z vzno`ja gri~ev ob ravninah. 33. Podhujka Caprimulgus europaeus – MG Podhujke nismo zabele`ili. Opa`ena je bila pri popisih za OAS (Geister 1995). 34. Hudournik Apus apus – MG 1. 23.4.99 jata nad Bistrico ob Sotli (TJ). 2. 30.6.98 Zagorje (zunaj parka, cca 1 km zahodno od zahodne meje), okrog cerkve letalo kak{nih 10 os. (TJ). 35. Vodomec Alcedo atthis – G Pop. ocena: 5–10 parov; NOp = 3. Sotla, Bistrica, Bu~a in Dramlja imajo obilo primernih prstenih bregov za gnezdenje vodomcev. Problem so ob~asna de`evja, saj takrat vode narastejo do roba strug in poplavijo prstene stene do vrha. 1. 13.6.99 Sotla pri Novi vasi, star{i z mladi~i (DF). 2. 29.6.99 Bistrica pri Kozjem, ujeta in obro~kana 1 ad. in 1 imm. hkrati (MG). 36. ^ebelar Mer ops apiaster – G Populacija KP 15–20 parov. Kolonija ~ebelarjev v peskokopu @upjek pri Bizeljskem je najve~ja in najstarej{a v Sloveniji. Od odkritja 1985 je zasedena vsako leto. Najve~jo gostoto je kolonija dosegla v letu 1986, ko je gnezdilo 50 parov (Gregori 1990). 1. 29.5.99 v koloniji 24 – 28 osebkov (KS). 2. 13.6.99 Nova vas ob Sotli, 3 os. sedeli na drevesu (DF). 37. Zlatovranka Coracias garrulus – S 1. 8.5.99 Jane`eva Gorca, 1 os., verjetno na selitvi (TM). 2. Za~etek junija 1993 peskokop @upjek pri Bizeljskem, 1 os. (SoviNC 1993). 38. Vijeglavka Jynx torquilla – G Vijeglavka ima v Kozjanskem parku zelo velik dele` slovenske populacije. Zelo pogosta in {tevilna je po sadovnjakih kozjanske in hribovske krajine, izjemno {tevilna pa v posameznih predelih bizeljske krajine. 32. Mala uharica / Long-eared Owl 123 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka Pri interpretaciji podatkov za to vrsto smo za par {teli 42. Pop. ocena: 800–1200; NTR = 41 dva pojo~a osebka, saj pojejo tudi samice. 38. Pop. ocena: 700–1.000 parov; NTR = 61 B H K R Trans. (%) 8 (89) 2 (15) 5 (83) 18 (90) 3 (50) NxT-n I N7T) 14 I 11 o I is is I 4, S 10 \is>S o I 2 G SD 13,9 2,1 3>9 4,6 0,7 39. Pivka Picus canus – G Pivka je pogosta gnezdilka gozdnate krajine, v kozjanski in hribovski krajini pa je manj pogosta. Nepojasnjeno je dejstvo, da je v bizeljski krajini nismo zabele`ili. 39. Pop. ocena: 100–250; N TV = 26 1 K B G H K R Trans. (%) N |N NP ZP NTR/km --- 8 (61) ii9 0,65 2 (33) O 1 3 0,50 7 (35) 3i6 0,44 4 (67) 2 1 2 0,64 40. Zelena `olna Picus viridis – G Zelena `olna je pogosta gnezdilka hribovske in kozjanske krajine, v gozdovih je pa v nasprotju s pivko prakti~no ni. Nepojasnjeno je dejstvo, da je v bizeljski krajini nismo zabele`ili. 40. Pop. ocena: 50—150; Ntd - 17 K B G H K R Trans. (%) N |N NP ZP NTR/km --- i (8) Oil 0,06 4 (67) ii4 0,83 9 (45) 2 1 9 0,53 --- 41. ^rna `olna Dryocopus martius – G Pop. ocena: 20—50 parov; Nt-d = 8. Crna žolna je gozdna vrsta, zato ne preseneča, da smo jo našli le v hribovskem in gozdnem tipu krajine. Tu je manj pogosta in maloštevilna. 42. Veliki detel Dendrocopos major – G Je pogost gnezdilec strnjenih gozdov, zelo pogost pa je bizeljski, kozjanski in hribovski krajini. Manj pogost je edinole v ravninski krajini. Pri interpretaciji podatkov smo za par šteli dva zabeležena osebka. 124 B G H K R Trans. (%) 9 (100) 9 (69) 6 (100) 16 (80) 2 (33) NWt) I N7t) is I 2 s>S I S 4>S I 2 8 I s>S o,s I o,s G 8,5 3,5 8,0 8,0 0,8 SD 1,3 0,7 1,6 0,6 0,6 43. Sirijski detel Dendrocopos syriacus – MG 12.6.84 je bil pri popisu za OAS opa`en pri Imenem (Geister 1995). 44. Srednji detel Dendrocopos medius – G Pop. ocena: 10–40 parov; NOP = 5. 1. 27.3.99 gozd nad Podsre{kim gradom, klical 1 samec (TJ). 2. 8.5.99 vrh Cerina na Vetrniku, 1 os. v cerovem gozdu (M@). 3. 30.5.99 gozd Mla~na, 1 os. (TM). 4. 12.6.99 Jane`eva Gorca nad Bizeljskim, 2 os. (TM). 45. Mali detel Dendrocopos minor – G Malih detlov smo popisali malo, vsega skupaj 10 os. Ker je v primerjavi z drugimi predstavniki dru`ine `oln slab{e odkrivna vrsta, menimo, da je njegova gostota ve~ja, kot ka`e {tevilo opa`anj. 45. Pop. ocena: 50–150; NTR = 8; NOP = 2 B GHK R Trans. (%) 3 (33) 1 (8) 2 (33) 2 (10) - 2 |1 1 |0 0 |2 2 |0 - 0,06 0,33 0,10 - NWT) I N7T) IN 1 Z.1 NTD/km 0,30 K 46. ^opasti {krjanec Galerida cristata – MG 1. Gostilničar Smalčič nam je povedal, da je v Trebčah ob cesti opazoval sivo-rjavega ptiča s čopkom, ki bi po njegovem opisu lahko bil čopasti škrjanec. Pri pregledu terena ga nismo našli. 2. Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). 47. Hribski {krjanec Lullula arborea – G Pop. ocena: 2—5 parov; Nqp = 2. 1. 8.5.99 blizu vrha Cerina na Vetrniku, 1 os. sedel na elektrovodu nad grebenskim travnikom (ZnidarŠiČ 2000). Pri obisku 13.6.99 se je samec odzval na posnetek petja in nato pel vsaj 5 minut (TM). 2. Začetek junija 1999, tik pod vrhom Oslice (850 m), 1 samec pel. + + ACROCEPHALUS 21 (lOo): IO7 — 134, 2000 3. 24.4.98 med Ravnim Logom in Oslico (750 m), 1 os. 4. 11.8.98 pod Oslico, 5 os., verjetno dru`ina s speljanimi mladi~i (2. do 4. Klenov{ek 2000). 48. Poljski {krjanec Alauda arvensis – G Razen dveh os., ki sta pela pri Brezovici na Bizelj-skem, smo ga zabele`ili le v ravninski krajini, kjer je pogost. [tevilnej{i je na ekstenzivnih ravnicah ju`nega dela parka, medtem ko jih je na melioriranih intenzivnih poljih severnega dela parka malo. 48. Pop. ocena: 70–200; NTR = 24 B G H K R Trans • (%) 1 (11) - - - 4 (67) N NP 1 N7T) 0 1 2 - - - 10 1 12 NTD /km K 0,20 - - - 3>5° 49. Breguljka Riparia riparia – MG Breguljk med popisi nismo zabele`ili, so pa nekdaj gnezdile v peskokopu @upjek pri Bizeljskem (Sovinc 1993): 1. 1. 1991, gnezdilo do 10 parov. 2. l. 1992, v peskokopu opazovani posamezni osebki, ni jasno, ali so gnezdile. 50. Kme~ka lastovka Hirundo rustica – G Kme~ka lastovka je z gnezdi{~i vezana na hleve, ki jih je v parku za zdaj {e veliko. Vendar se po~asi praznijo, tako kot se druga za drugo opu{~ajo hribovske doma~ije. Udele`enci Naravoslovne raziskovalne delavnice Pil{tanj 1998 so v Lisi~nem in okolici pregledali 26 hlevov in v njih na{teli povpre~no 1,96 (max. 11) gnezda na hlev, od tega 1,27 (max. 4) zasedenega gnezda na hlev. V {estih hlevih ni bilo gnezd. 50. Pop. min–max = 3.400–4.400; NTR = 99 BG H K R Trans. (%) 8 (89) 3 (5°) 17 (85) 1 (17) IN r Z.r 20 1 2 9 1 0 52 1 4 2 1 10 G 25,3 25,0 33>4 2,8 SD 4>o 4>9 3,1 1,1 51. Mestna lastovka Delichon urbica – G Pop. ocena: 500–1.000 parov. Mestna lastovka v parku gnezdi predvsem na ve~jih nekme~kih stavbah po ve~jih naseljih parka: Kozje, Lesi~no, Podsreda, Bizeljsko, Koprivnica, Bistrica ob Sotli. Na kme~kih doma~ijah je v glavnem ni (Denac 2000a). 52. Drevesna cipa Anthus trivialis – G Drevesna cipa je pogosta gnezdilka kozjanske krajine, v drugih krajinah pa je manj pogosta. 52. Pop. min–max = 400–640; NTR = 45 B GHK R Trans. (%) 3 (33) 5 (38) 3 (50) 13 (65) 2 (33) NWT) 1 N7T) IN r Z.r 0 1 4 315 il 2 12 1 14 0 1 4 G + i,8 i,5 5,6 SD - 0,6 0,8 1,0 53. Travni{ka cipa Anthus pratensis – Z Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). Severnja{ka vrsta, ki v Sloveniji redno prezimuje. 54. Siva pastirica Motacilla cinerea – G Pop. ocena: 30–100 parov; NTR = 4; NOP = 3. Podatki o sivi pastirici v parku so skromni, saj transekti praviloma niso vodili blizu potokov in tudi sicer vrsti nismo posve~ali posebne pozornosti. Gnezdi ob potokih in re~icah ozkih hribovskih dolin. Zabele`ili smo jo ob Bistrem grabnu, ob Bistrici pri Podsredi, v soteski Bistrice (gnezdo), pod Pi{e~kim gradom, ob Bu~i pri Vera~ah in ob Golobinjskem potoku pod Vir{tanjem. 29.5.99 Bistri graben, star{i hranijo mladi~e (TM). 55. Bela pastirica Motacilla alba – G @ivi v vseh tipih krajine. V gozdni in ravninski krajini smo zabele`ili le posamezne pare. V kozjanski, bizeljski in hribovski krajini pa je zelo pogosta in {tevilna. Vezana je na naselja. 55. Pop. min–max = 1.650–2.400; NTR = 50 B GHK R Trans. (%) 8 (89) 2 (15) 5 (83) 17 (85) 3 (50) NWT) 1 N7T) IN r Z.r 11 1 2 ii 2 6 1 0 23 1 2 1 1 2 G 13,0 0,6 16,7 14,6 1,5 SD 2,6 0,2 3,8 1,8 0,8 56. Povodni kos Cinclus cinclus – Z Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). Pri~akovali smo ga v Bistrem grabnu, a ga kljub iskanju nismo na{li. 57. Str`ek Troglodytes troglodytes – G Str`ek sicer `ivi v vseh tipih krajine, zelo pogost pa je le v strnjenih gozdovih, kjer je tudi zelo {tevilen. 125 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka 57. Pop. min–max = 1.300–1.800; NTR = 76 B GHK R Trans. (%) 4 (44) 12 (92) 3 (5°) 3 (15) 1 (17) NxT-n 1 N7T) IN r Z,r 5 1 2 32 1 25 4 ' 3 2 1 2 Oil G 5>4 20,8 6,7 1,0 + SD i»4 2,9 2,1 0,3 58. Siva pevka Prunella modularis – MG Zabele`ili smo jo samo enkrat. 24.4.99 je en os. pel v nizkem smre~ju na pobo~ju nad Pi{e~kim gradom (AV). 59. Ta{~ica Erithacus rubecula – G Je ena naj{tevilnej{ih vrst v parku. Najvi{je gostote dosega v strnjenih gozdovih. Pribli`no trikrat ni`je gostote ima v bizeljski, kozjanski in hribovski krajini, ~eprav je tudi tu zelo pogosta in {tevilna. V ravninski krajini je manj pogosta. 59. Pop. min–max = 5.000–6.500; NTR = 251 B G H K R Trans. (%) 8 (89) 13(100) 6 (100) 17 (85) 3 (5°) Nxtt) 1 N-7T) IN r Z,r 21 1 6 84 1 40 12 1 14 39 1 24 2 1 9 G 23,5 57>9 19,2 19,6 2,8 SD 3»8 5» 6 4»i 2,2 1,2 60. Slavec Luscinia megarhynchos – G Skoraj vse slavce smo zabele`ili v neposredni bli`ini Sotle. Izjema sta bila dva os., ki sta pela na pobo~ju pod Gradi{~em pri Podsredi, in eden med Koprivnico in Velikim Kamnom. 60. Pop. min–max = 70–150; NTR = 22 B G H K R Trans. (%) - - 1 (17) I (5) 4 (67) NxT-T) 1 N-7T) IN r Z,r - - ol I ilo 4 1 16 G - - + o,8 5,6 SD - - - o,3 i,8 61. [marnica Phoenicurus ochruros – G [marnica je {e ena vrsta, ki je v Kozjanskem parku vezana na naselja. Zato jo v gozdni in ravninski krajini prakti~no ni, je pa zelo pogosta gnezdilka v bizeljski, kozjanski in hribovski krajini. 61. Pop. min–max = 1.070–1.600; NTR = 50 B GHK R Trans. (%) 7 (78) 1 (8) 5 (83) 14 (70) 1 (17) NWT) 1 N7-n INr Zr 9 1 6 Oil 5i2 20 1 6 oli G 9»i + 9»i 11,0 + SD 2,0 - 2,5 1,5 62. Pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus – G Pogorel~ek je razmeroma {tevilen gnezdilec v sadovnjakih bizeljske, hribovske in {e posebej kozjanske krajine. Pri Podsre{kem gradu sta gnezdila kar dva para: eden pri gradu, drugi pa pri lovski ko~i nad gradom. 62. Pop. min–max = 510–780; NTR = 26 B GHK R Trans. (%) 3 (33) 2 (33) IO (50) NWT) 1 N7T) IN r Z,r 4 1 2 il 2 14 1 4 G 4,2 1,5 7,1 SD 1,2 0,8 i»i 63. Repalj{~ica Saxicola rubetra – S 24.4.99 Golobinjek, 1 os. na selitvi. 64. Prosnik Saxicola torquata – G Prosnik je pogost prebivalec odprtih predelov parka. [e posebej je {tevilen v ravninski in kozjanski krajini. Nekoliko presene~a, da ga v bizeljski krajini nismo zabele`ili ve~krat. 64. Pop. min–max = 1.200–1.800; NTR = 49 B GHK R Trans. (%) 3 (33) 3 (50) 12 (60) 5 (83) NxT-T) 1 N-7T) IN r Z,r 4 1 2 3I4 19 1 1 11 1 5 G 4,2 4,8 12,6 18,7 SD 1,2 1,6 1,6 4,1 65. Kos Turdus merula – G Kos je ena {tirih vrst, ki so bile zabele`ene v vseh transektih, poleg ~rnoglavke, velike sinice in {~inkavca. Je tudi ena naj{tevilnej{ih vrst parka. V kultivirani krajini je pogostej{i kot v strnjenih gozdovih, ~eprav je tudi tu kar {tevilen. [e najmanj pogost je v ravninskem tipu krajine. 126 ACROCEPHALUS 21 (lOo): IO7 — 134, 2000 65. Pop. min–max = 5.300–6.900; NTR = 312 B G H K R Trans. (%) 9 (100) I3(lOO) 6 (100) 20(100) 6 (100) NNP 1 NZP ^2 1 34 ' 29 1 33 20 1 10 67 1 51 5 ' u G 52,6 l8,I 35>2 32>9 7'2 SD 6,5 2,6 6,2 3,1 2,2 66. Brinovka Turdus pilaris – G Pop. ocena: 5–15 parov; NOP = 4. Na brinovke smo naleteli na {tirih krajih, v treh razli~nih tipih krajine: na Jane`evi Gorci nad Bizeljskim (TM), na Treb~ah (TM), na Je{ovcu pri Kozjem (1 samec pel, MT) in v dobravi na polju pod Kun{perkom (par se razburja, TJ). 66. Brinovka / Fieldfare 67. Cikovt Turdus philomelos – G Je zelo pogost in {tevilen gnezdilec vseh tipov krajine – edino v ravninski krajini je redek. 67. Pop. min–max = 2.200–3.000; NTR = 179 B G H K R Trans. (%) 9 (100) 13(100) 6 (100) 19(100) 1 (17) NNP 1 NZP IQ 1 I4 ^ ^ 28 1 49 8 1 6 22 1 31 0 1 2 G 19,0 16,9 *3>4 10,2 + SD 3,3 2'5 2'3 i>4 - 68. Carar Turdus viscivorus – G Carar je pogost gnezdilec gri~evnatih kultiviranih krajin, manj pogost pa je v strnjenih gozdovih. V ravninskem tipu krajine ga nismo zabele`ili. 68. Pop. min–max = 790–1.250; NTR = 52 B GHK R Trans. (%) 6 (67) 6 (46) 4 (^7) 14 (70) N NP 1 N ZP 7 ' 7 514 315 14 1 7 G 6,8 3'2 4,7 7'2 SD 1,7 1,8 1,6 1,1 69. Bi~ja trstnica Acrocephalus schoenobaenus – S 24.4.99 pri Novi vasi ob Sotli, 1 os. verjetno na selitvi (KS). 70. Mo~virska trstnica Acrocephalus palustris – G Pop. ocena: 50–200 parov; NTR = 11. Zabele`ili smo jo samo v ravninski krajini, v petih od {estih transektov. 71. Rumeni vrtnik Hippolais icterina – S 1. 8.5.99 Bab~ki dol, 1 samec poje, verjetno na selitvi (M@). 2. 30.5.99 Bizeljska vas, 1 samec poje, verjetno na selitvi (DF). 72. Mlinar~ek Sylvia curruca – S 8.5.99 Drensko Rebro, 1 samec poje, verjetno na selitvi (BR). 73. Rjava penica Sylvia communis – G Zelo pogosta je edinole v ravninski krajini. 73. Pop. ocena: 50–100; NTR = 20 B GHK R Trans. (%) 2 (22) - 1 (17) 2 (10) 5 (83) NNP |NZP 2 |0 - 0 |2 2 |0 9 |5 NTR/km 0,20 - 0,33 0,10 2,23 74. Vrtna penica Sylvia bovin — MG Vrtne penice nismo zabele`ili, mo`no pa je, da smo jo spregledali. Vrsta se dr`i po grmovju in jo je zato te`ko videti, njeno petje pa je na mo~ podobno petju ~rnoglavke, ki je zelo pogosta. V parku je bila zabele`ena med popisi za OAS (Geister 1995). 75. Crnoglavka Sylvia atricapilla — G Skupaj z veliko sinico je naj{tevilnej{a vrsta v parku. Precej enakomerno je raz{irjena po vseh tipih krajine, le nekoliko vi{je gostote dosega v bizeljski in hribovski krajini. 127 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka 75. Pop. min–max = 7.200–9.200; NTR = 465 B H K R Trans. (%) 9 (100) 13(100) 6 (100) 20(100) 6 (100) NNP |NZP 53 |44 60 |53 29 |22 71 |74 21 | 38 G 52,2 38,5 48,6 33,7 30,9 SD 6,4 4,3 7,7 3,1 5,7 76. Grmov{~ica Phylloscopus sibilatrix – S NTR = 26. Pri popisih ob koncu aprila in v za~etku maja smo zabele`ili precej pojo~ih grmov{~ic, ki pa so bile o~itno {e na selitvi. Tako smo na transektih zabele`ili 24. aprila 11 pojo~ih samcev, 25. aprila 9 in 8. maja 6 pojo~ih samcev. Kasneje nismo zabele`ili nobene ve~. 77. Vrbji kova~ek Phylloscopus collybita – G Vrbji kova~ek je zelo pogosta gnezdilka v parku, ne sodi pa med naj{tevilnej{e. Najve~je gostote dosega v gozdnati, razmeroma nizke gostote pa v ravninski krajini. 77. Pop. min–max = 2.200–3.100; NTR = 161 81. Sivi muhar Muscicapa striata – G Pop. ocena: 50–200 parov; NTR = 7. Sivega muharja smo na{li v parku presenetljivo malokrat. Zabele`ili smo ga po vaseh v dveh (22%) bizeljskih, enem (17%) hribovskem in treh (15%) kozjanskih transektih. 82. Belovrati muhar Ficedula albicollis – G Pop. ocena: 50–200 parov; NTR = 9. Belovratih muharjev smo na{teli celo ve~ kot sivih, vse v strnjenih gozdovih konec maja. 83. Dolgorepka Aegithalos caudatus – G V parku je z izjemo ravninske krajine splo{no raz{irjena, ~eprav ne zelo pogosta in {tevilna. Gri~evnata kultivirana krajina ji je ljub{a kot strnjeni gozdovi. 83. Pop. ocena: 300–1.000; NTR = 28 B GHK R Trans. (%) 5 (56) 3 (23) 3 (50) 8 (40) 5 I o 2 I 1 12 I o 0,32 0,50 0,59 NxTT) I N-7T) 7 I I IN r Z.r ' NTD/km 0,79 K B GHK R Trans. (%) 7 (78) 12 (92) 5 (83) 18 (90) 4 (67) N I N 8 I 10 34 I 22 8 I 11 23 I 31 2 I 12 G 7»6 22,6 12,6 10,7 2,8 SD i,8 3»o 3,1 1,5 i»i 78. Severni kova~ek Phylloscopus trochilus – S 1. 25.4.99 Bizeljska vas, 1 samec poje, verjetno na selitvi (DF). 2. 25.4.99 gozd Mla~na vzhodno od Podsre{kega gradu, 1 samec poje na selitvi (TM). 79. Rumenoglavi kralji~ek Regulus regulus – G Pop. ocena: 200–400 parov; NTR = 11. Rumenoglavi kralji~ki so v parku malo{tevilni in omejeni na gozdno krajino. Tu smo jih zabele`ili na petih (38%) transektih. Razlog za malo{tevilnost je iskati v vrsti gozdov, ki so v parku predvsem listnati, kar obema vrstama kralji~kov ne ustreza. Edini, ki je pel zunaj strnjenih gozdov, je bil zabele`en pri Klakah pri Pil{tanju v kozjanski krajini. 80. Rde~eglavi kralji~ek Regulus ignicapillus – G Pop. ocena: 200–400 parov; NTR = 9. Tudi rde~eglavega kralji~ka smo zabele`ili le na petih (38%) transektih gozdne krajine. 84. Mo~virska sinica Parus palustris – G Je srednje {tevilna vrsta sinice v parku. Zelo pogosta je v strnjenih gozdovih, manj pa bizeljski, kozjanski in hribovski krajini. V ravninski krajini je nismo zabele`ili. 84. Pop. min–max = 1.150–1.800; NTR = 36 B GHK R Trans. (%) 3 (33) 11 (84) 3 (50) 4 (20) - NxT-T) 1 N-7T) IN r Z.r 5 1 2 14 1 4 4 1 0 5io - G 5,4 12,0 11,1 4»i - SD i»4 2,0 2,9 0,8 - 85. Gorska sinica Parus montanus — MG 24.4.99 vrn Intermedija nad Pišečkim gradom, 3 os., so se tudi oglasili (AV). 86. Čopasta sinica Parus cristatus — G Pop. ocena: 30—150 parov; N-pn = 4. Zabeležili smo vsega 4 osebke: eno pri Skopačni nad Zg. Ponanco, tri pa vsako v svojem transektu gozdne krajine na istem grebenu, ki se začne pri Zg. Ponanci in se vleče proti severovzhodu. 128 ACROCEPHALUS 21 (lOo): IO7 — 134, 2000 87. Meni{~ek Parus ater – G Meni{~ek je v parku omejen na strnjene gozdove, kjer je zelo pogost in {tevilen. 87. Pop. min–max = 1.150–1.500; NTR = 54 B G H K R Trans. (%) - 11 (84) 2 (33) - IN r Z.r - 35 ' I(^ i 1 2 - G - 2.4,3 1,5 - SD - 3>2 0,8 - 88. Plav~ek Parus caeruleus – G Razen v ravninski krajini, kjer je manj pogost, je raz{irjen precej enakomerno. Rad ima svetle prisojne gozdove in sadovnjake. 88. Pop. min–max = 1400–2100; NTR = 60 B GHK R Trans. (%) 6 (67) 8 (62) 5 (83) 14 (70) 2 (33) IN r Z.r 7 ' 5 12 1 2 61 4 17 1 5 ill G 7,0 9,4 10,2 9,4 1,6 SD 1,7 1,7 2,7 1,3 0,8 89. Velika sinica Parus major – G Skupaj s ~rnoglavko je naj{tevilnej{a vrsta v parku, povsod je zelo pogosta. Najvi{je gostote dosega v hribovski, kozjanski in bizeljski krajini, le malo ni`je pa v strnjenih gozdovih. V ravninski krajini je njena gostota zaradi odprtih polj najni`ja. 89. Pop. min–max = 7.300–9.300; NTR = 394 B G H K R Trans. (%) 9 (100) I3(lOO) 6 (100) 20(100) 6 (100) Nxtt) 1 N7T) 4I 1 21 IN r Z.r ^ 57 ' 42 29 1 21 94 1 62 7 1 20 G 42,7 37,3 48,9 46,9 10,0 SD 5,6 4,2 7>7 3,9 2,7 90. Brglez Sitta europaea – G Razen v ravninski krajini, kjer je redek, je povsod drugod zelo pogost. Pribli`no enake gostote dosega tako v strnjenih gozdovih kot v sadovnjakih in fragmentiranih gozdi~ih gri~evnate kultivirane pokrajine. 90. Pop. min–max = 2.600–3.600; NTR = 113 B GHK R Trans. (%) 8 (89) 13(100) 5 (83) 17 (85) 2 (33) Nxtt) 1 N7T) IN r Z.r 14 1 7 22 1 11 9 ' 5 34 1 9 ill G 14,6 15,1 15,7 19,0 1,6 SD 2,8 2,3 3,6 2,1 0,8 91. Dolgoprsti plezal~ek Certhia familiaris – G V parku je vezan izklju~no na strnjene gozdove, kjer je zelo pogost in {tevilen. 91. Pop. ocena: 500–1000; NTR = 20 B GHK R Trans. (%) - 10 (77) 1 (16) - - NNP |NZP - 18 |1 1 |0 - - NTR/km - 1,23 0,17 - - 92. Kratkoprsti plezal~ek Certhia brachydactyla – G V nasprotju z dolgoprstim plezal~kom je kratkoprsti splo{no raz{irjen, pa ~eprav je v vseh tipih krajine redek ali manj pogost in malo{tevilen. Morda so resni~ne gostote nekoliko vi{je. Mo`no je namre~, da smo ga zaradi slabe odkrivnosti kdaj tudi prezrli. 92. Pop. ocena: 100–400; NTR = 18 B GHK R Trans. (%) 1 (11) 1 (8) 3 (50) 8 (40) 1 (16) NNP |NZP 0 |1 2 |0 1 |2 2 |9 0 |2 NTR/km 0,10 0,13 0,5 0,53 0,32 93. Kobilar Oriolus oriolus – G Kobilar je v parku razporejen precej enakomerno v vseh tipih krajine. Zelo pogost je povsod razen v strnjenih gozdovih. Povsod po parku je dovolj hrastov, v katerih se {e posebej rad zadr`uje. 93. Pop. min–max = 790–1.250; NTR = 121 B GHK R Trans. (%) 8 (89) 6 (46) 5 (83) 18 (90) 6 (100) Nxtt) 1 N7T) IN r Z.r 9 ' :5 7 1 11 1 1 11 13 1 38 5 1 11 G 8,3 4,3 1,4 5,7 7,2 SD 1,9 1,00 0,7 1,0 2,2 94. Rjavi srakoper Lanius collurio – G Rjavi srakoper je eno prijetnih presene~enj raziskave. Kozjanska, bizeljska in hribovska krajina mu o~itno 129 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka zagotavljajo optimalno prebivali{~e, saj je tu povsod zelo pogost in {tevilen. Nekoliko redkej{i je v ravninski krajini. V strnjenih gozdovih ga pa po pri~akovanju ni. Tistih nekaj parov, ki smo jih popisali v gozdnati krajini, je z osamelih gorskih doma~ij. 94. Pop. min–max = 2.300–3.200; NTR = 96 B G H K R Trans. (%) 7 (78) 3 (23) 5 (83) 20(100) 3 (5°) NxTT) 1 N-7T) IN r Z.r 17 1 6 ii 2 10 1 3 13 1 38 5 1 11 G 18,5 0,6 18,8 21,6 3>4 SD 3»2. 0,3 4»i 2,3 1,3 95. ^rno~eli srakoper Lanius minor – VG Pop. ocena: 1–2 para; NOP = 1. 1. 29.5.99 Nova vas ob Sotli, zjutraj se je samec svatovsko spreletaval (Denac 2000b), dopoldne samec pel (MT). 2. [tudentje biologije so ga 1995 zabele`ili pri Sedlarjevem (Bibi~ 1996). 96. Veliki srakoper Lanius excubitor – Z Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). 97. [oja Garrulus glandarius – G [oja ni nikjer {tevilna, je pa v parku splo{no raz{irjena. V gozdnati, hribovski in kozjanski krajini je pogosta. 97. Pop. min–max = 370–640; NTR = 45 B G H K R Trans. (%) 3 (33) 8 (62) 4 (67) 13 (65) 1 (17) NxT-T) 1 N-7T) IN r Z.r 2 1 2 5i6 ii3 8 1 17 0 1 1 G i»9 3,1 1,5 3»6 + SD 0,7 0,8 0,8 0,7 - 98. Sraka Pica pica – G Pop. ocena: 30–80 parov; NTR = 13. Srako smo popisali v vseh transektih ravninske krajine, poleg tega pa le {e v po enem transektu hribovske (Veliki Kamen) in kozjanske krajine (Oki~). 99. Kavka Corvus monedula – MG 13.6.99 Sedlarjevo, 1 os. na polju med 10 sivimi vranami (M@). 100. Poljska vrana Corvus frugilegus – Z Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). 130 101. Siva vrana Corvus corone cornix – G Sive vrane ni v strnjenih gozdovih. Povsod drugod je splo{no raz{irjena, a malo{tevilna. Pogosta je v kozjanski in hribovski krajini. 101. Pop. ocena: 200–300; NTR = 48 B GHK R Trans. (%) 3 (33) - 4 (67) 12 (60) 3 (50) NNP |NZP 0 |3 - 0 |5 20 |13 2 |5 NTR/km 0,30 - 0,83 1,61 1,11 102. Krokar Corvus corax – VG Pop. ocena: 3–8 parov. Posamezne osebke, pare in skupinice smo ve~krat videvali povsod po parku, kak{nih zelo primernih gnezdi{~ pa nismo na{li. 103. [korec Sturnus vulgaris – G [korec je v parku {tevilna vrsta. Zelo pogost je povsod, razen v strnjenih gozdovih. Velike gostote dosega predvsem v kozjanski krajini, za tretjino ni`je v bizeljski in za pol ni`je v hribovski krajini. V ravninski krajini je razmeroma malo{tevilen. [korci, ki so bili popisani v gozdnati krajini, so vsi z istega transekta v prisojnem svetlem gozdu (TM). 103. Pop. min–max = 3.200–4.300; NTR = 140 B GHK R Trans. (%) 8 (89) 1 (8) 6 (100) 20(100) 5 (83) Nxtt) 1 N7T) IN r Z.r 21 1 4 2 1 2 10 1 5 62 1 19 4 1 11 G 2.4,7 1,3 17,6 34»o 5,7 SD 3,9 0,5 3>9 3»1 :>9 104. Doma~i vrabec Passer domesticus – G Doma~i vrabec je zelo {tevilna gnezdilka po vaseh in naseljih kozjanske, bizeljske in hribovske krajine. Precej ni`je gostote dosega v ravninski krajini, kjer je naselij manj. Vezan je izklju~no na ~lovekova seli{~a. 104. Pop. min–max = 5.000–6.400; NTR = 179 B GHK R Trans. (%) 7 (78) 1 (8) 3 (5°) 16 (80) 3 (50) Nw-n 1 N7T) 39 1 10 IN r Z.r 0 1 2 17 1 3 76 1 11 5 1 18 G 44,2 + 34»o 45,7 7,0 SD 5,8 - 6,0 3,8 2,1 ACROCEPHALUS 21 (lOo): IO7 — 134, 2000 105. Travni{ki vrabec Passer hispaniolensis – G Pop. ocena: 1–1; NOP = 1. V okviru popisa ptic Kozjanskega parka smo odkrili prvi poskus gnezditve travni{kega vrabca v Sloveniji. En samec je vneto gradil gnezda po opu{~enih gnezdih mestne lastovke na bloku policijske postaje na Bizeljskem. Gnezditev je bila o~itno neuspe{na, saj ni bilo videti, da bi imel samico. Ve~krat smo ga videvali, ko je vneto neuspe{no dvoril samicam do-ma~ega vrabca (Vrezec & [tumberger 2000). 106. Poljski vrabec Passer montanus – G Poljski vrabec je {e nekoliko {tevilnej{i in {e nekoliko bolj raz{irjen od doma~ega, saj razen po ~love{kih seli{~ih gnezdi tudi v sadovnjakih in v osamljenih gospodarskih poslopjih na poljih. 106. Pop. min–max = 6.500–8.200; NTR = 215 B G H K R Trans. (%) 8 (89) - 4 (67) 17 (85) 5 (83) Nxtt) 1 N-7T) 69 1 II - 9 1 0 84 1 13 21 1 8 G 82,9 - 25,0 50,1 36,5 SD 8,8 - 4>9 4>o 6,3 107. [~inkavec Fringilla coelebs – G Je zelo pogost in {tevilen gnezdilec po vseh tipih krajine. Najve~je gostote dosega v strnjenih gozdovih. [tevilen je tudi v kozjanski in hribovski krajini, le nekoliko manj pa v bizeljski. Malo{tevilen je edino v odprti ravninski krajini. 107. Pop. min–max = 5.700–7.300; NTR = 409 B G H K R Trans. (%) 9 (100) I3(lOO) 6 (100) 20(100) 6 (100) NxT-n 1 N-7T) 21 1 38 IN r Z.r 8l 1 76 20 1 26 64 1 65 3 1 15 G 19,2 51,7 31,7 30,5 4,2 SD 3,3 5,2 5,8 2,9 1,5 108. Pino`a Fringilla montifringilla – Z Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). 109. Gril~ek Serinus serinus – G Je splo{no raz{irjena in povsod {tevilna vrsta. Zelo pogost je v bizeljski, kozjanski in ravninski krajini. Ni ga edinole v strnjenih gozdovih. 109. Pop. min–max = 2.400–3.300; NTR = 119 B GHK R Trans. (%) 8 (89) 2 (15) 4 (67) 16 (80) 5 (83) NWT) 1 N7T) IN r Z.r 30 1 8 3ii 7 1 7 31 1 15 8 1 9 G 33,9 2,2 11,4 16,1 12,3 SD 4,8 0,6 2,9 1,9 3,1 110. Zelenec Carduelis chloris – G Zelenec je {tevilen gnezdilec sadovnjakov in logov bi-zeljske, kozjanske in hribovske krajine. V gozdnati in ravninski krajini smo zabele`ili le posamezne osebke. 110. Pop. min–max = 1.300–1.900; NTR = 79 B GHK R Trans. (%) 8 (89) 1 (8) 4 (67) 15 (75) 3 (50) NWT) 1 N7T) IN r Z.r 17 1 12 2 1 3 61 2 20 1 14 0 1 3 G 17,0 1,2 11,1 9,9 + SD 3,1 0,4 2,9 1,4 111. Li{~ek Carduelis carduelis – G Zanj velja enako kot za zelenca. 111. Pop. min–max = 2.100–2.900; NTR = 61 B GHK R Trans. (%) 5 (56) 1 (8) 3 (50) l6 (80) I (17) NWT) 1 N7T) IN r Z.r 14 1 0 ilo 81 1 30 1 6 oli G 23,1 1,1 l6,7 17,4 + SD 3,7 0,4 3,8 2,0 112. ^i`ek Carduelis spinus – Z Vrsta registrirana pri popisih za ZOAS (Sovinc 1994). 113. Repnik Carduelis cannabina – G Pop. ocena: 10–30 parov; NTR = 3; NOP = 2. Zabele`ili smo ga le petkrat: trikrat v ravninski krajini (pri Bostrici ob Sotli – D F, pri Polju pri Bistrici – TJ, pri Golobinjeku – BR) in po enkrat v kozjanski (na Vir{tanju – TJ) in bizeljski krajini (Jane`eva Gorca – TM). 114. Krivokljun Loxia curvirostra – MG 12.6.99 Doble`i~e, preletelo 6 os. (DF). 115. Kalin Pyrrhula pyrrhula – VG Pop. ocena: 5–20 parov; NTR = 1; NOP = 2. 1. 24.4.99 na dveh lokacijah blizu Kerinovega spomenika pri Osredku, po 1 os. (AV) 2. 30.5.99 cesta na Svete Gore, 1 os. (DF). 131 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka 116. Dlesk Coccothraustes coccothraustes – G zabele`ili v bizeljski krajini, kjer je zelo pogost. Ta s Dlesk je precej enakomerno raz{irjen v vseh tipih svojo son~no lego tudi sicer daje nekak{en primorski ob~utek. Edinega kozjanskega plotnega strnada smo zabele`ili v vinogradih Treb~e Gorce. krajine, razen v ravninski, kjer ga nismo zabele`ili. 116. Pop. ocena: 500–1.500; NTR = 33 B G H K R Trans. (%) N |N NP ZP NTR/km 6 (67) 9 ' 1 0,99 4 (31) 4 1 0 0,26 4 (67) 413 I5I7 7 (35) 11 1 1 0,59 --- 117. Rumeni strnad Emberiza citrinella – G V ravninski in gozdnati krajini je redek in malo{tevilen, je pa zelo pogost in {tevilen gnezdilec hribovske in {e posebej kozjanske krajine. Prav zanimivo pa je, da je razmeroma malo{tevilen v bizeljski krajini, kjer je sicer raz{irjen plotni strnad. 117. Pop. min–max = 1.400–2.000; NTR = 104 119. Skalni strnad Emberiza cia – G Pop. ocena: 1–5 parov; NOP = 1. Edinega skalnega strnada smo zabele`ili v peskokopu tik ~ez mejo parka na hrva{ki strani Sotle pod Krumplovim blizu Kun{perka. 120. Veliki strnad Miliaria calandra – G Najdemo ga v vseh odprtih tipih krajine, je pa povsod bolj ali manj redek. Naseljuje dva tipa habitatov: bolj ali manj vla`ne ravninske in dolinske travnike in suha travnata pobo~ja. Povsod potrebuje v revirju primerno mesto za petje, najve~krat grm. 120. Pop. ocena: 50–150; NTR = 21 B GHK R B GHK R Trans. (%) 3 (33) 2 (15) 6 (100) 19 (95) 1 (17) NxTr> I N7t) 3 I 4 O I ^ 7 I 12 37 I 34 1 I 1 G 2,8 + 10,8 17,8 1,6 SD 0,9 - 2,8 2,0 0,8 Trans. (%) 2 (22) 1 (8) 3 (50) 4 (20) 1 (17) 2I4 oli 1 I 5 1 I 4. 1 I 2 0,59 0,06 1,00 0,24 0,48 IN 1 L,V N-Tü/kni 1 K 118. Plotni strnad Emberiza cirlus – G 120. Veliki strnad / Corn Bunting 118. Plotni strnad / Cirl Bunting Pop. ocena: 50–150 parov; NTR = 10; NOP = 7. Presenetila nas je gostota plotnega strnada, ki je toploljubna mediteranska vrsta. Vse razen enega smo 132 ACROCEPHALUS 21 (lOo): IO7 — 134, 2000 Zahvala: Pri transektnih popisih so sodelovali Andrej Bibi~ (AB), Al Vrezec (AV), Borut Rubini~ (BR), Dare Fekonja (DF), Jernej Figelj (JF), Katarina Denac, prej Senega~nik (KS), Marjan Gobec (MG), Miha @nidar{i~ (M@), Toma` Jan~ar (TJ) in Toma` Miheli~ (TM). Podatke so prispevali {e Franci Zidar (FZ), Du{an Klenov{ek (DK) in Marko Trebu{ak (MT). Vsem kolegom se iskreno zahvaljujeva, saj brez njihovega prispevka raziskava ne bi bila mogo~a. Zahvaljujeva se dr. Davorinu Tometu in dr. Petru Trontlju za nasvete pri pripravi metode, prvemu pa tudi za dragocene napotke pri pripravi ~lanka in za kriti~no branje rokopisa. Zahvaljujeva se Franciju Zidarju in Hrvoju Or{ani~u, ki sta prijazno odstopila diapozitive, in Toma`u Miheli~u, ki je pomagal pri izdelavi zemljevidov. Posebej se zahvaljujeva Kozjanskemu regijskemu parku in njegovemu direktorju Franciju Zidarju za financiranje raziskave. Nenazadnje se toplo zahvaljujeva sodelavcem Kozjanskega parka in prebivalcem Kozjanskega za topli sprejem in za prijetno bivanje v “pokrajini z mnogimi obrazi”. 5. Povzetek V letu 1999 smo ~lani DOPPS opravili popis ptic Kozjanskega regijskega parka (198 km2). Popisovali smo po transektni metodi z dvema pasovoma. Vsak transekt smo popisali dvakrat. Popisali smo 54 transektov v skupni dol`ini 58,3 km. Ozemlje parka smo razdelili v 5 tipov krajine, od katerih ima vsak svojo zna~ilno kombinacijo habitatnih tipov. Podatke smo zbirali za vsak tip krajine posebej. Skupaj s podatki iz slovstva smo evidentirali 120 vrst, od tega 105 gnezdilk: 79 potrjenih, 9 verjetnih in 17 mo`nih gnezdilk. Na transektih smo popisali skupaj 7.159 parov. Naj{tevilnej{e gnezdilke parka so velika sinica Parus major (7.300–9.300 parov), ~rnoglavka Sylvia atricapilla (7.200–9.200), poljski vrabec Passer montanus (6.500–8.200), {~inkavec Fringilla coelebs (5.700–7.300), kos Turdus merula (5.300–6.900), ta{~ica Erithacus rubecula (5.000–6.500) in doma~i vrabec Passer domesticus (5.000–6.400). Zelo {tevilne so vrste, ki so vezane na stare visokodebelne sadovnjake, ki jih je v parku veliko: vijeglavka Jynx torquilla (700–1.000 parov), pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus (510–780), pivka Picus canus (100–250), zelena `olna Picus viridis (50–150). Zelo {tevilen je tudi rjavi srakoper Lanius collurio (2300–3200). Naravovarstveno zanimive vrste so {e: kosec Crex crex (7–10), belovrati muhar Ficedula albicollis (50–200), veliki strnad Miliaria calandra (50–150) in veliki skovik Otus scops (10–20). Velik del slovenske populacije v parku dosegajo {e naslednje vrste: duplar Columba oenas (50–150), bela pastirica Motacilla alba (1.650–2.400), plotni strnad Emberiza cirlus (50– 150), kobilar Oriolus oriolus (790–1.250), divja grlica Streptopelia turtur (290–570), prosnik Saxicola torquata (1.200–1.800), mali detel Dendrocopos minor (50–150), dlesk Coccothraustes coccothraustes (500–1.500) in grivar Columba palumbus (610– 1.030). Zaradi redkosti sta za Slovenijo pomembni gnezdilki ~ebelar Merops apiaster (15–20), ki ima tu najstarej{o in najve~jo kolonijo, in travni{ki vrabec Passer hispaniolensis, katerega poskus gnezditve je prvi za Slovenijo. Zanimivi sta dve opazovanji malega orla Hieraaetus pennatus v gnezditvenem obdobju. Gne-zdilki, ki ju nismo pri~akovali, sta koza~a Strix uralensis in hribski {krjanec Lullula arborea (1–5). 6. Literatura Balon, V. (2000): Skalni plezal~ek Tichodroma muraria. Acrocephalus 21 (100): 167. Bibby, C.J., N.D. Burgess & D.A. Hill (1992): Bird Census Techniques. Academic Press, London. Bibi~, A. (1996): Prispevek k poznavanju ornitofavne Kozjanskega, vzhodna Slovenija. V: Bedjani~, M. (Ed.): Raziskovalni tabor {tudentov biologije Kozje ’95. ZOTKS – Gibanje znanost mladini, Ljubljana. Bra~ko, F., A. Sovinc, B. [tumberger, P. Trontelj & M. Vogrin (1994): Rde~i seznam ogro`enih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus 15 (67): 166-180. Cramp, S. et al. (1977-94): Handbook of the Birds of Europe the Middle East and North Africa, Vol. 1-9. Oxford University Press, Oxford. Denac, K. (2000a): Zna~ilnosti gnezdi{~ mestne lastovke Delichon urbica v Kozjanskem parku. Acrocephalus 21 (100): 153-159. Denac, K. (2000b): ^rno~eli srakoper Lanius minor. Acrocephalus 21 (100): 167. Dvorak, M., A. Ranner & H-M. Berg (1993): Atlas der Brutvögel Österreichs. Bundesministerium für Umwelt, Jugend und Familie, Wien. Figelj, J. (2000): Mali orel Hieraaetus pennatus. Acrocephalus 21 (100):165. Fekonja, D. (2000): Rde~enoga postovka Falco vespertinus. Acrocephalus 21 (100): 165-166. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Gilbert, G., D.W. Gibbons & J. Evans (1998): Bird Monitoring Methods. RSPB, The Lodge. Gregori, J. (1990): ^ebelar Merops apiaster v Sloveniji. Acrocephalus 11 (43-44): 3-10. Hagemeijer, W.J.M. & M.J.Blair (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds, Their distribution and abundance. T & A D Poyser, London. Järvinen O. & R.A. Väisänen (1975): Estimating relative densities of breeding birds by the line transect method. Oikos 26: 316-322. 133 T. Jan~ar & M. Trebu{ak: Ptice Kozjanskega regijskega parka Järvinen O. & R. A. Väisänen (1983): Confidence limits for estimates of population density in line transects. Ornis Scandinavica 14 (2): 129-134. Klenov{ek, D. (2000): Hribski {krjanec Lullula arborea. Acrocephalus 21 (100): 166-167. Miheli~, T. (2000a): Kvaka~ Nycticorax nycticorax. Acrocephalus 21 (100): 165. Miheli~, T. (2000b): Mali orel Hieraaetus pennatus. Acrocephalus 21 (100): 165. Miheli~, T., A. Vrezec, M. Peru{ek & J. Svetli~i~ (2000): Koza~a Strix uralensis v Sloveniji. Acrocephalus 21 (98-99): 9-22. Perko, D. & M. Oro`en Adami~ (1995): Relief Slovenije, karta 1:250.000. Geografski in{titut ZRC SAZU, Ljubljana. Perko, D. & M. Oro`en Adami~ (1998): Slovenija – pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana. RCP (1999): Strokovne podlage za Kozjanski park. Razvojni center – planiranja, Celje. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Sovinc, A. (1993): Ureditev nadomestnega biotopa za ~ebe-larje Merops apiaster v peskokopu na Bizeljskem. Acrocephalus 14 (61): 219-222. Tarman, K. (1992): Osnove ekologije in ekologija `ivali. DZS, Ljubljana. 547 p. Vrezec, A. (2000): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 21 (100): 166. Vrezec, A. & B. [tumberger (2000): Prvi teritorialni travni{ki vrabci Passer hispaniolensis v Sloveniji. Acro-cephalus 21 (100): 161-164. Zidar, F. & J. Sok (1985): Spominski park Treb~e, analiza stanja. Uprava spominskega parka Treb~e, Bistrica ob Sotli. ZON (1999): Zakon o ohranjanju narave. Uradni list RS 56/99. ZSPT (1981): Zakon o Spominskem parku Treb~e. Uradni list SRS 1/81. @nidar{i~, M. (2000): Hribski [krjanec Lullula arborea. Acrocephalus 21 (100): 166. Prispelo / Arrived: 1.4.2000 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 Dodatek Po oddaji rokopisa ~lanka v tisk smo pri{li {e do nekaj novih zanimivih podatkov, ki pa jih ni bilo ve~ mogo~e vklju~iti v besedilo ~lanka. Te podatke zato podajamo v dodatku. Registrirani sta bili dve novi vrsti, pri dveh drugih pa gre za spremembo kategorije gnezditvenega statusa. 74. Vrtna penica Sylvia borin – VG 11.6.00 grmi{~e pri peskokopu @upjek pri Bizelj-skem, poje 1 os. ( T. Axelsen ustno). Status vrste se spremeni iz MG – mo`na gnezdilka v VG – verjetna gnezdilka. 102. Krokar Corvus corax – G 2.5.00 je bilo odkrito gnezdo krokarja v peskokopu pod Pil{tajnom, v katerem so bili `e povsem dorasli mladi~i (TJ). Status vrste se spremeni iz VG – verjetna gnezdilka v G – potrjena gnezdilka. 121. Kobili~ar Locustella naevia – MG 2.5.00 vla`ni travniki pod Staro vasjo Bizeljsko (Koro{ec), 1 os. poje (TJ). Nova vrsta za Kozjanski park. 122. Skalni plezal~ek Tichodroma muraria – S 18.10.98 kamnolom nad vasjo Ore{je na Bizeljskem, opazovan 1 os. (Balon 2000). Nova vrsta za Kozjanski park. 134 ACROCEPHALUS 21 (lOo): 135 — I JI, 2000 Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku Conservationally important bird species and their habitats at Kozjansko Park Toma` Jan~ar Gorenje Blato 31, SI-1291 [kofljica, e-mail: martina.kacicnik@guest.arnes.si On the basis of criteria on the conservation and threat status of birds in Slovenia and Europe (Bra~ko et al. 1994, DCWB 1979, Tucker & Heath 1994), the author identified 25 species of the greatest conservationist significance among the breeders of Kozjansko Park (SE Slovenia). The species were divided into 4 groups: a) species of global conservation concern (Corn Crake Crex crex); b) species of conservationist importance for Slovenia and Europe that are abundant at Kozjansko Park and have reached a high share in the Slovene population (11 species: Stock Dove Columba oenas, Turtle Dove Streptopelia turtur, Wryneck Jynx torquilla, Grey-headed Woodpecker Picus canus, Green Woodpecker Picus viridis, Middle Spotted Woodpecker Dendrocopos medius, Common Redstart Phoenicurus phoenicurus, Common Stonechat Saxicola torquata, Collared Flycatcher Ficedula albicollis, Red-backed Shrike Lanius collurio and Corn Bunting Miliaria calandra; c) other highly endangered species in Slovenia (7 species); and d) species interesting due to their uncommon occurrence in Slovenia (6 species). Kozjansko Park is one of the most important areas in Slovenia for the species closely related to the habitat types of the extensive cultural landscape. Seven habitat types of the greatest significance for the protection of conservationally important species were identified: a) dry and b) wet meadows, c) mosaic-like extensively managed cultural landscape, d) traditional orchards, e) old forests, f) riverine habitats, and g) vertical sand banks. For each of them, the key threat factors and conservation guidances are given. The author made an analysis whether the Park fulfils the criteria for designation of IBA’s and SPA’s within its boundaries. The available data show that the Park fulfils the criteria for 4 IBA species (Wryneck, Grey-headed Woodpecker, Common Stonechat and Red-backed Shrike), and 2 SPA species (Grey-headed Woodpecker and Red-backed Shrike). A proposal for the Park to be expanded to the nearby ornitho-logically very important areas along the Lower Sotla river (Trebe`, Jovsi and Dobrava) is also presented. Key words: bird species of conservation importance, habitats for conservation, IBA, SPA, Park enlargement, Kozjansko Regional Park, Slovenia Klju~ne besede: varstveno pomembne vrste ptic, varstveno pomembni habitati, IBA, SPA, {iritev parka, Kozjanski regijski park, Slovenija 1. Uvod Leta 1999 je Kozjanski park pridobil status regijskega parka (ZON 1999), s ~imer se poslanstvo parka {iri na varovanje naravne dedi{~ine. Aktivnosti in re`imi za ohranjanje naravnih vrednot parka bodo opredeljeni v na~rtu upravljanja. Uprava parka je v sklopu priprav na izdelavo na~rta upravljanja pri DOPPS naro~ila raziskavo ptic parka. Opravili smo jo v letu 1999 (Jan~ar & Trebu{ak 2000) in z njo dobili dober vpogled v avifavno tamkaj{njih gnezdilk. 135 T. Jan~ar: Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku Namen pri~ujo~ega ~lanka je naravovarstveno ovrednotiti zbrane podatke in rezultate predstaviti v obliki, ki bo razumljiva tudi neornitologom. V ~lanku `elim predvsem identificirati a) varstveno pomembne vrste ptic in b) habitatne tipe, ki jih te vrste naseljujejo, ter c) za vsak habitatni tip podati klju~ne dejavnike ogro`anja in d) varstvene smernice. 2. Varstveno pomembne vrste ptic 2.1. Merila Pri ocenjevanju varstvene pomembnosti gnezdilk parka sem uporabil pet meril, ki jih spodaj na kratko povzemam. Prvo merilo je na slovenskem, preostala {tiri pa so na evropskem nivoju. Kot gnezdilke sem obravnaval vse vrste, ki v parku zanesljivo gnezdijo (G) ter verjetne (VG) in mo`ne gnezdilke (MG) (Jan~ar & Trebu{ak 2000). a) Slovenski rde~i seznam Za gnezdilke Slovenije je klju~no merilo ogro`enosti rde~i seznam ogro`enih ptic gnezdilk (Bra~ko et al. 1994), ki ga je pripravil odbor za varstvo narave pri DOPPS. V seznamu so vrste razvr{~ene v kategorije ogro`enosti (tabela 1). Stopnja ogro`enosti pada od vrha proti dnu tabele. V najvi{jo kategorijo E1 (vrsta, ki ji grozi izginotje) rde~i seznam uvr{~a tri potrjene in mo`ne gnezdilke Kozjanskega parka: ~ebelarja Merops apiaster, ~rno-~elega srakoperja Lanius minor in kvaka~a Nycticorax nycticorax. b) Evropski varstveni status Mednarodna organizacija za varstvo ptic in njihovih habitatov BirdLife, katerega partner v Sloveniji je DOPPS, je pripravila priredbo IUNC-ovih kategorij ogro`enosti za pti~je vrste (Collar et al. 1994). Za evropske vrste je partnerstvo BirdLife dolo~ilo varstveni status po teh kategorijah ogro`enosti v delu Tucker & Heath (1994). Evropski varstveni status sestavlja 7 kategorij oz. ravni ogro`enosti (tabela 1). Vrste so razvr{~ene v ustrezne kategorije glede na natan~na {tevil~na merila, ki upo{tevajo {tevilo gnezde~ih parov v Evropi in trend {tevilnosti populacij. Med gnezdilkami Kozjanskega parka ni nobene, ki bi bila evropskem merilu v najvi{ji kategoriji ogro`eno-sti, jih je pa 7 v drugi kategoriji, v kategoriji ranljivih vrst, in sicer: jerebica Perdix perdix, prepelica Coturnix 136 coturnix, kosec Crex crex, hribski {krjanec Lullula arborea, poljski {krjanec Alauda arvensis, pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus in skalni strnad Emberiza cia. c) SPEC BirdLife je kot enega klju~nih orodij za svoje delovanje na podro~ju varstva evropski ptic pripravil knjigo “Ptice v Evropi: njihov varstveni status” (Tucker & Heath 1994). V njej je uvedena kategorizacija SPEC, ki je nova metoda za vrednotenje varstvenega pomena ptic (tabela 1). Ta poleg evropskega varstvenega statusa upo{teva tudi, ali je vrsta osredoto~ena v Evropi. Za vrsto, osredoto~eno v Evropi, {teje tista, ki ima v Evropi ve~ kot polovico areala ali ve~ kot polovico globalne populacije. SPEC je kratica za vrsto evropske varstvene pozornosti (SPecies of European Conservation concern). Edina vrsta med gnezdilkami Kozjanskega parka, ki je globalno ogro`ena (SPEC 1), je kosec. Kosec je tudi edina globalno ogro`ena vrsta, katere gnezde~a populacija v Sloveniji je ve~ja od le nekaj parov. Od vrst z neugodnim varstvenim statusom, ki so osredoto~ene v Evropi (SPEC 2), jih najdemo v Kozjanskem parku 6. Te so: veliki skovik Otus scops, podhujka Caprimulgus europaeus, zelena `olna Picus viridis, hribski {krjanec, pogorel~ek in ~rno~eli srakoper. d) Direktiva EU o varstvu ptic Za dolo~anje varstvenega pomena ptic je zelo pomembna Direktiva Evropske unije (EU) o varstvu prosto`ive~ih ptic (DCWB 1979). Ta nalaga dr`avam ~lanicam EU, da razglasijo posebna varstvena obmo~ja (SPA) za vse vrste, ki so vklju~ene v Aneks 1 te direktive. Dr`ava je dol`na z aktivno varstveno politiko tem vrstam v SPA-jih ohraniti razmere za dolgoro~no pre`ivetje. Med gnezdilkami Kozjanskega parka je v Aneks 1 uvr{~enih 15 vrst. e) Kriteriji IBA Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice (IBA) so {e eno orodje, ki ga je za usmerjanje svojih naravovarstvenih prizadevanj razvilo partnerstvo BirdLife. Eden izmed kriterijev za oblikovanje IBA-jev je, da je obmo~je eno od 5 najpomembnej{ih za tiste vrste SPEC 2, SPEC 3 in SPEC 4, ki imajo v dr`avi vsaj 1% evropske populacije (BirdLife 1995, Heath & Evans 2000). Od vrst, ki imajo v Sloveniji vsaj 1% evropske populacije, jih v Kozjanskem parku gnezdi 20. ACROCEPHALUS 21 (lOo): 135 — I JI, 2000 Tabela 1: Merila, uporabljena pri identifikaciji varstveno pomembnih vrst Kozjanskega parka. [tevilka v stolpcu "[t. v KP" pomeni {tevilo gnezdilk parka, ki sodijo v navedeno kategorijo. Table 1: Criteria used in the identification of conservationally important bird species of Kozjansko Park. Numbers in "No. in KP" column indicate numbers of the Park breeders belonging to the stated category. a) Slovenski rde~i seznam / Slovene Red List Oznaka/ Kategorija ogro`enosti v Sloveniji/ Denotation Categories of threat status in Slovenia [t. v KP/ No. in KP E1 Vrsta, ki ji grozi izginotje / Threatened with disappearance E2 Mo~no ogro`ena vrsta / Highly endangered V3 Ogro`ena vrsta / Endangered R4 Potencialno ogro`ena vrsta / Potentially endangered b) Evropski varstveni status / European threat status Oznaka/ Kategorija ogro`enosti v Evropi/ Denotation Category of European threat status 3 12 17 5 [t. v KP/ No. in KP E Prizadeta vrsta / Endangered V Ranljiva vrsta / Vulnerable R Redka vrsta / Rare D Vrsta z upadajo~o populacijo / Declining L Lokalizirana vrsta / Localized c) Kategorizacija SPEC / SPEC classification SPEC Opis kategorije/ Description of category 7 2 17 [t. v KP/ No. in KP Globalno ogro`ena vrsta/ Species of global conservation concern Vrsta z neugodnim varstvenim statusom in z ve~ kot polovico areala ali populacije v Evropi/ Species with unfavourable conservation status in Europe, concentrated in Europe Vrsta z neugodnim varstvenim statusom, ki ni osredoto~ena v Evropi/ Species with unfavourable conservation status in Europe, not concentrated in Europe Neogro`ena vrsta, a osredoto~ena v Evropi/ Species with favourable conservation status in Europe, concentrated in Europe d) Direktiva EU o varstvu ptic / Birds Directive Oznaka/ Opis/ Denotation Description 19 31 [t. v KP/ No. in KP I Vrsta je uvr{~ena v Aneks 1 direktive / Included in Directive’s Annex 1 e) IBA kriteriji / IBA criteria Oznaka/ Opis/ Denotation Description 15 [t. v KP/ No. in KP 1, 2 V Sloveniji gnezdi 1 (2) % evropske populacije/ 1 (2) % of the European population breeding in Slovenia 1 I 2 6 3 4 20 137 T. Jan~ar: Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku 2.2. Vrste V tabeli 2 so predstavljene vse gnezdilke Kozjanskega parka (tudi mo`ne in verjetne) z naravovarstvenim pomenom za Slovenijo ali Evropo. V seznama sem vklju~il vse vrste, za katere je izpolnjen vsaj eden od naslednjih treh pogojev: a) vrsta je glede na slovenski rde~i seznam vsaj potencialno ogro`ena (R4); b) vrsta je v SPEC kategoriji 1 do 3; c) vrsta je v SPEC kategoriji 4 in je v Sloveniji zastopana vsaj z 1% evropske populacije. Naravovarstveno najpomembnej{e vrste sem razdelil v {tiri skupine: – globalno ogro`ene vrste (1 vrsta). – vrste naravovarstvenega pomena za Slovenijo ali Evropo, ki so v Kozjanskem parku {tevilne in dosegajo velik dele` slovenske populacije (11 vrst). – druge v Sloveniji mo~no ogro`ene vrste (7 vrst). – vrste, ki so zanimive zaradi redkosti v slovenskem merilu (6 vrst). V nadaljevanju so na kratko predstavljene vse vrste, ki sodijo v eno od zgoraj na{tetih skupin. Za vsako je podan status v Sloveniji in v Evropi, opisan je habitat vrste in status v Kozjanskem parku ter pomen populacije Kozjanskega parka za Slovenijo. Kadar ni posebej navedeno, so podatki povzeti iz naslednjih virov: Bra~ko et al. 1994, Geister 1995 in 1998, Hagemeijer & Blair 1997, Jan~ar & Trebu{ak 2000, Tucker & Heath 1994. 2.2.1. Globalno ogro`ene vrste Med gnezdilkami Slovenije so {tiri, ki so na seznamu globalno ogro`enih vrst ptic: ju`na postovka Falco naumanni (za zadnja leta ni podatka o gnezdenju), belorepec Haliaeetus albicilla, kostanjevka Aythya nyroca in kosec. Slovenska populacija samo pri slednjem presega le nekaj parov in je tudi edina globalno ogro`ena vrsta, ki gnezdi v Kozjanskem parku. Kosec Crex crex Kosec v Sloveniji gnezdi predvsem na notranjskih kra{kih poljih in na prisojnih suhih travnikih gornjega Poso~ja. Po slovenskem rde~em seznamu je razvr{~en v kategorijo E2 – mo~no ogro`ena vrsta. Kosec povsod po Evropi mo~no upada. Zahodnoevropske populacije so v glavnem zdesetkane. [tevilnej{i je na vzhodu celine, vendar tudi tu mo~no nazaduje. Kosec je travni{ka vrsta. Za uspe{no gnezditev potrebuje travnike, ki niso ko{eni pred 138 julijem. Tak{ni travniki so redki in jih lahko razdelimo v tri skupine: vla`ni travniki, suhi hribovski travniki in opu{~eni travniki. V Kozjanskem parku ocenjujem {tevilo pojo~ih samcev na 7–10. Na{li smo jih v vseh treh zgoraj na{tetih tipih travnikov. Kozjanska populacija koscev je ena zadnjih v subpanonskem delu Slovenije, tako da ji je vsekakor treba posvetiti ustrezno mero varstvene pozornosti. 2.2.2. [tevilnej{e vrste varstvenega pomena Glavna naravovarstvena te`a je prav na tej skupini vrst. Poleg tega, da so v Sloveniji ali v Evropi naravovarstveno pomembne, imajo v Kozjanskem parku pomemben dele` slovenske populacije. V to skupino sodi 11 vrst. Pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus V Sloveniji je razen na Primorskem splo{no raz{irjen, je pa malo{tevilen in populacija upada. Zato je uvr{~en v kategorijo E2 – mo~no ogro`ena vrsta. Podobno je tudi drugod po Evropi, kjer povsod bele`ijo velika upadanja {tevilnosti. Ve~ kot polovica areala vrste je v Evropi (SPEC 2). Za gnezdenje potrebuje stare sadovnjake ali stare gozdove, ki so povsod `e prava redkost. V sadovnjakih Kozjanskega parka `ivi zelo {tevilna populacija pogorel~ka, ki si zaslu`i posebno naravovarstveno pozornost. Vijeglavka Jynx torquilla V Sloveniji je vijeglavka splo{no raz{irjena, a malo{tevilna. Uvr{~ena je v kategorijo V3 – ogro`ena vrsta. Vrsta v ve~jem delu Evrope upada (SPEC 3). Vijeglavka gnezdi predvsem po ni`inah na gozdnih robovih, v sadovnjakih in parkih. Prehranjuje se predvsem s travni{kimi mravljami, zato je raz{irjena tam, kjer je dovolj ekstenzivnih travnikov. Idealno kombinacijo gnezdi{~ (drevesna dupla) in prehranje-vali{~ najde v tradicionalnih visokodebelnih sadovnjakih, kakr{nih je v Kozjanskem parku {e veliko. Kozjanska populacija vijeglavke je za slovenske in tudi evropske razmere zelo velika. Pivka Picus canus in zelena `olna P. viridis Vrsti sta v Sloveniji splo{no raz{irjeni, a malo{tevilni. Obe sta uvr{~eni v kategorijo V3 – ogro`ena vrsta. V Evropi upadata, zelena `olna bolj kot pivka. Prva je osredoto~ena v Evropi (SPEC 2). Populacija pivke je v Evropi nekajkrat manj{a od zelene `olne, ni pa osredoto~ena v Evropi (SPEC 3). Zelena `olna potrebuje odprto pokrajino s posameznimi starimi drevesi, mejicami, sadovnjaki ali gozdnimi robovi za gnezdenje. Pivka v nasprotju z njo naseljuje tudi ACROCEPHALUS 21 (lOo): 135 — I JI, 2000 strnjene gozdove. Obe sta prehransko vezani na mravlje, kar je povezano z ekstenzivnimi travniki (sadovnjaki). Obe vrsti imata v Kozjanskem parku velik dele` slovenske populacije, kar morda pri pivki, ki je v Aneksu 1 pti~je direktive, zado{~a za razglasitev posebnega varstvenega obmo~ja (glej poglavje 4.2.). Duplar Columba oenas V Sloveniji je duplar postal zelo redek, gnezdi vsega nekaj sto parov. Zato ga uvr{~amo med mo~no ogro`ene vrste (E2). Vrsta je osredoto~ena v Evropi, kjer je njena populacija precej stabilna (SPEC 4). Duplar potrebuje za uspe{no gnezdenje dvoje: stare, prezrele gozdove z obilo dupli za gnezdenje in ekstenzivna polja za prehranjevanje. V Sloveniji je pere~e predvsem pomanjkanje starih gozdov v ni`inah. V gozdovih Kozjanskega parka marsikje {e najdemo stare prevotlene bukve, zato je kozjanska populacija duplarja med najmo~nej{imi v Sloveniji. Za dolgoro~no stabilnost populacije duplarja v parku bi bilo nujno delno omejiti izkori{~anje zrelih bukovih gozdov. Divja grlica Streptopelia turtur V Sloveniji je splo{no raz{irjena, a malo{tevilna. Uvr{~ena je v kategorijo V3 – ogro`ena vrsta. V ve~jem delu Evrope njena populacija upada (SPEC 3). Divja grlica ima rada kultivirano pokrajino, kjer so odprta obmo~ja na gosto posuta z mejicami, gozdi~i in grmi{~i. Prav tak{en je v ve~jem delu Kozjanski park, zato je tu zelo {tevilna in dosega velik dele` slovenske populacije. Rjavi srakoper Lanius collurio Rjavi srakoper je raz{irjen po vsej Sloveniji in je {e precej {tevilen, ~eprav populacija upada. Uvr{~en je v kategorijo R4 – potencialno ogro`ena vrsta. Populacija rjavega srakoperja upada v ve~jem delu Evrope, ponekod `e izginja (SPEC 3), zato je uvr{~en v Aneks 1 pti~je direktive. Vrsta prebiva v odprti pokrajini s posameznimi grmi in mejicami ter ob gozdnem robu. V Kozjanskem parku mu nizka intenzivnost kmetijstva zagotavlja odli~ne `ivljenjske razmere, zato je tu ena najmo~nej{ih slovenskih populacij, kar verjetno zadostuje za razglasitev posebnega varstvenega obmo~ja SPA (glej poglavje 4.1.). Srednji detel Dendrocopos medius Srednji detel je pri nas v glavnem omejen na vzhodno Slovenijo, kjer je lokalno raz{irjen in malo{tevilen. Zaradi redkosti in ogro`enosti habitata je uvr{~en v kategorijo E2 – mo~no ogro`ena vrsta. Ve~ kot 3 svetovne populacije srednjega detla `ivi v Evropi, sicer pa je populacija stabilna (SPEC 4). Skupaj z belohrbtim je srednji najmanj {tevilen med detli v Evropi. Habitatsko je vezan predvsem na zrele hrastove gozdove. V Kozjanskem parku gnezdi nekaj 10 parov, kar je za Slovenijo nadpovpre~no. Belovrati muhar Ficedula albicollis V Sloveniji je raz{irjen le v vzhodni polovici dr`ave, posebej na severovzhodu. Je malo{tevilna gnezdilka, zato jo uvr{~amo v kategorijo V3 – ogro`ena vrsta. Celoten areal vrste je v Evropi, predvsem vzhodni, kjer je populacija stabilna (SPEC 4). Vrsta `ivi v starih listnatih gozdovih, ponekod tudi v starih parkih in gostih sadovnjakih. V Kozjanskem parku gnezdi pomemben dele` slovenske populacije. Tu gnezdi v zrelih bukovih gozdovih. Veliki strnad Miliaria calandra Pri nas je raz{irjen v ju`ni in vzhodni Sloveniji, je pa razmeroma malo{tevilen. Uvr{~en je v kategorijo V3 – ogro`ena vrsta. Vrsta je osredoto~ena v Evropi, kjer je populacija bolj ali manj stabilna. Prebiva v odprti pokrajini. Ker gnezdi na tleh, v Kozjanskem parku naseljuje predvsem vla`ne travnike, ki jih kosijo kasneje. Prosnik Saxicola torquata Prosnik je v Sloveniji splo{no raz{irjen in kar {tevilen, zato ni uvr{~en na rde~i seznam. V Evropi zmerno upada (SPEC 3). Naseljuje odprte, puste prisojne lege s posameznimi grmi in mejicami. V Kozjanskem parku dosega zelo velik dele` slovenske populacije. Vrsta je naravovarstveno pomembna, kar je eden od kriterijev za obmo~je IBA, saj slovenska populacija presega 1% evropske. Mo`no je, da je Kozjanski park eno najpomembnej{ih obmo~ij v Sloveniji za prosni-ka, kar bi zadostovalo za razglasitev obmo~ja IBA. 2.2.3. Druge mo~no ogro`ene vrste V to skupino sem uvrstil vrste, ki sodijo v kategorijo ogro`enosti E2 – mo~no ogro`ene vrste, ki pa v Kozjanskem parku nimajo pomembnega dele`a slovenske populacije. Hribski {krjanec Lullula arborea Pri nas je raz{irjen predvsem v zahodnem in ju`nem delu dr`ave in {tevil~no upada. V Evropi vrsta mo~no upada in sodi med ranljive vrste (SPEC 2). Naseljuje odprto pokrajino z borno vegetacijo, predvsem suhe negnojene hribovske travnike. Ogro`a ga zara{~anje in intenziviranje suhih travnikov. V Kozjanskem parku gnezdi nekaj parov na Vetrniku. Verjetno gre 139 T. Jan~ar: Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku za ostanek nekdaj mo~nej{e populacije, saj so mnogi nekdanji suhi travniki danes zara{~eni z gozdom, marsikje pa so gnojeni. Veliki skovik Otus scops V Sloveniji se je v tem stoletju {tevilnost vrste mo~no zmanj{ala, areal pa skr~il. V Evropi vrsta zmerno upada (SPEC 2). Naseljuje toploljubno odprto pokrajino z dovolj starimi drevesi. Gnezdi v duplih, hrani pa se z velikimi `u`elkami. Oboje pa je ogro-`eno zaradi intenziviranja kmetijstva. V parku smo ga na{li v starih sadovnjakih na Bizeljskem. Vodomec Alcedo atthis V Sloveniji je vrsta splo{no raz{irjena, a malo{tevilna, v Evropi pa populacija upada (SPEC 3). @ivi ob rekah in potokih, kjer se hrani z ribami in gnezdi v navpi~nih prstenih bregovih. Ogro`ajo ga regulacije rek, ~i{~enje obre`nega rastja in onesna`enje voda. V Kozjanskem parku ga v manj{em {tevilu najdemo ob Bistrici in Sotli. Breguljka Riparia riparia Breguljka je v Sloveniji zelo redka gnezdilka. Gnezdi le ponekod ob Muri, Dravi in Savi. V Evropi je sicer {e dokaj {tevilna, vendar njeno {tevilo upada (SPEC 3). Njeno raz{irjenost omejuje razpolo`ljivost gne-zdi{~ – navpi~nih pe{~enih sten. Te h je ob slovenskih rekah zelo malo, saj so velike ni`inske reke ve~inoma regulirane. Ponekod najde nadomestne habitate v gramoznicah. V Kozjanskem parku so l. 1991 gnezdile v peskokopu @upjek na Bizeljskem. Sokol selec Falco peregrinus V Sloveniji splo{no raz{irjena, a zelo redka vrsta. V Evropi je redka (SPEC 3), vendar njena populacija po dramati~nem upadanju v {estdesetih letih, ki ga je povzro~ila masovna uporaba organoklorovih insektici-dov v kmetijstvu, nara{~a. Raz{irjenost omejuje raz-polo`ljivost skalnih sten, ki jih potrebuje za gnezdi{~a. V Sloveniji ga ogro`ata kraja mladi~ev za sokolarstvo in {portno plezanje. V Kozjanskem parku primernih gnezdi{~ prakti~no ni, zato tu gnezdi le par ali dva. Moko` Rallus aquaticus V Sloveniji je moko` redek gnezdilec. V Evropi je njegova populacija precej {tevilna in stabilna, zato nima varstvenega statusa. Naseljuje mo~virja s stalno, a plitvo vodo. V Sloveniji ga ogro`a vse ve~je uni~evanje mokri{~. Med popisi smo ga zabele`ili enkrat: na zamo~virjenih obsotelskih travnikih tik pod ju`no mejo parka pri Dramlji. 140 Cuk Athene noctua Cuk v Sloveniji postaja vse redkejši in marsikje že izginja. V Evropi vrsta upada (SPEC 3). Pri izbiri habitata ni zelo izbirčen, da ta le ni preveč zaprt. Za gnezdenje potrebuje dupla starin dreves ali stare razmajane stavbe. Ogroža ga predvsem uporaba pesticidov, ponekod pa tudi pomanjkanje gnezdišč. Iz parka je na voljo le en podatek o tej vrsti (Bibič 1996). 2.2.4. Vrste, pomembne zaradi redkosti v Sloveniji V to skupino sodi 6 vrst. Za vse te vrste velja, da jih v Sloveniji gnezdi kvečjemu nekaj 10 parov. Edina zares zanesljiva gnezdilka parka iz te skupine je čebelar, za vse druge pa velja, da so bolj ali manj gnezditveno sumljive. Vse so torej v Sloveniji zelo redke in prav zato tudi pomembne zaradi atraktivnosti. Razen pri čebelarju in kvakaču je težko zastaviti kakšne jasne varstvene ukrepe. Je pa te vrste zaradi atraktivnosti smiselno uporabiti v simbolne in promocijske namene pri siceršnji dejavnosti Kozjanskega parka. Čebelar Merops apiaster Vrsta ima v Sloveniji do 10 gnezdišč s skupaj nekaj 10 gnezdečimi pari. Zaradi redkosti in ranljivosti gnezdišč je uvrščena v kategorijo ogroženosti El — vrsta, ki ji grozi izginotje. Po Evropi čebelar zmerno upada. Gnezdi v peščenih stenah, ki so v Sloveniji z uravnavo nižinskih rek postale zelo redke. V Kozjanskem parku je največja in najstarejša slovenska kolonija čebelarja. Tu gnezdi v peskokopu sviža Zupjek pri Bizeljskem. Kvakač Nycticorax nycticorax Kvakač je vrsta, ki je v Sloveniji zelo redka gnezdilka in tudi skrajno ogrožena. Sodi v najvišji razred ogroženosti po rdečem seznamu: El — vrsta, ki ji grozi izginotje. Pri nas gnezdi vsega nekaj parov kvakačev, saj je njihov življenjski prostor — loka — več kot zdesetkan. Vrsta sicer gnezdi po drevesih in na grmovju, najraje ob stoječih ali počasi tekočih vodah. Videti je, da bi loke ob mrtvih rokavih Sotle lahko bile primerno gnezditveno prebivališče za to vrsto, saj ji zagotavljajo primerna mesta tako za gnezdenje kot tudi za prehranjevanje. V prihodnjih letih bi zato obsotelske loke kazalo podrobneje preiskati in predvsem — skrbno zavarovati. Crnočeli srakoper Lantus minor Crnočeli srakoper je še tretja od vrst parka, ki jo v Sloveniji uvrščamo v najvišjo kategorijo ogroženosti: Tabela 2: Varstveno pomembne vrste ptic Kozjanskega parka. Gnezditveni status: G – gnezdilka, VG – verjetna gnezdilka, MG – mo`na gnezdilka. Stolpci a–d: glej tabelo 1. Stolpci e, g in h: velikost gnezde~e populacije v Kozjanskem parku, Sloveniji in Evropi; podatek predstavlja geometri~no sredino med minimalno in maksimalno oceno populacije; podatki so povzeti po JAN^AR & TREBU[AK (2000), GEISTER (1995) in HAGEMEIJER & BLAIR (1997). Stolpec f: dele` populacije Kozjanskega parka v slovenski populaciji. Table 2: Conservationally important bird species of Kozjansko Park. Breeding status: G – breeder, VG – probable breeder, MG – possible breeder. Columns a–d: see Table 1. Columns e, g and h: size of the breeding population at Kozjansko Park, Slovenia and Europe; figure represent geometric mean between minimum and maximum estimate of population; the data are according to JAN^AR & TREBU[AK (2000), GEISTER (1995) and HAGEMEIJER & BLAIR (1997) Column f: share of the Kozjanski Park population in the population of Slovenia. a b c ~ d e f g h Vrsta / Species Gnezditveni Rde~i Evropski SPEC Pti~ja % Slo Pop. KP % KP Pop. Slo Pop. Evr status/ seznam SI/ status/ direktiva/ v Evr/ v Slo/ Breeding Slovene Eu status Bird in Europe in Slo status Red List Directive Kvaka~ Nycticorax nycticorax Sr{enar Pernis apivorus Kragulj Accipiter gentilis Skobec Accipiter nisus Mali orel Hieraaetus pennatus Postovka Falco tinnunculus [krjan~ar Falco subbuteo Sokol selec Falco peregrinus Jerebica Perdix perdix Prepelica Coturnix coturnix Moko` Rallus aquaticus Kosec Crex crex Duplar Columba oenas Divja grlica Streptopelia turtur Veliki skovik Otus scops ^uk Athene noctua Koza~a Strix uralensis Podhujka Caprimulgus europaeus Vodomec Alcedo atthis ^ebelar Merops apiaster Vijeglavka Jynx torquilla Pivka Picus canus Zelena `olna Picus viridis MG E1a D 3 VG V3c S 4 VG V3c S VG V3c S MG K5a R 3 G V3c D 3 VG V3c S G E2c R 3 MG V3c V 3 G V3c V 3 MG E2c S G E2c V 1 G E2b S 4 G V3c D 3 G E2c (D) 2 MG E2c D 3 VG V3b (S) MG E2c (D) 2 G E2c D 3 G E1a D 3 G V3c D 3 G V3c D 3 G V3c D 2 ? 5 ? ? ? 14 7 1 ? 20 ? 8 87 410 14 ? ? ? 7 17 840 160 87 0,6 0,8 5,0 5,8 1,4 3,4 35,4 16,6 2,2 1,4 122,5 34,2 11,2 4,5 7 690 890 1.200 ? 1.700 140 24 980 1.400 140 240 240 2.400 630 630 240 550 490 14 2.400 1.400 1.900 47.000 44.000 75.000 160.000 3.600 280.000 21.000 5.800 2.100.000 720.000 160.000 91.000 510.000 2.200.000 83.000 250.000 12.000 240.000 53.000 120.000 380.000 94.000 670.000 1 I 1 I I 1 1 I (nadaljevanje tabele 2 / continuation of Table 2) Vrsta / Species a bc Gnezditveni Rde~i Evropski SPEC status/ seznam SI/ status/ Breeding Slovene Eu status status Red List ~d Pti~ja % Slo direktiva/ v Evr/ Bird in Europe Directive ef Pop. KP % KP v Slo/ in Slo g Pop. Slo ^rna `olna Dryocopus martius Sirijski detel Dendrocopos syriacus Srednji detel Dendrocopos medius Mali detel Dendrocopos minor ^opasti {krjanec Galerida cristata Hribski {krjanec Lullula arborea Poljski {krjanec Alauda arvensis Breguljka Riparia riparia Kme~ka lastovka Hirundo rustica Pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus Prosnik Saxicola torquata Kos Turdus merula Cikovt Turdus philomelos Carar Turdus viscivorus Rjava penica Sylvia communis ^rnoglavka Sylvia atricapilla Rumenoglavi kralji~ek Regulus regulus Rde~eglavi kralji~ek Regulus ignicapillus Belovrati muhar Ficedula albicollis ^opasta sinica Parus cristatus Kratkoprsti plezal~ek Certhia brachydactyla Rjavi srakoper Lanius collurio ^rno~eli srakoper Lanius minor Travni{ki vrabec Passer hispaniolensis [~inkavec Fringilla coelebs Zelenec Carduelis chloris Skalni strnad Emberiza cia Veliki strnad Miliaria calandra G R4b S MG R4a (S) 4 G E2b S 4 G V3c S MG V3c (D) 3 G E2b V 2 G R4b V 3 MG E2a D 3 G D 3 G E2c V 2 G (D) 3 G S 4 G S 4 G S 4 G V3c S 4 G S 4 G (S) 4 G S 4 G V3b S 4 G S 4 G S 4 G R4b (D) 3 VG Elc (D) 2 G [R4c] S G S 4 G S 4 G V 3 G V3c (S) 4 32 ? 20 87 ? 3 120 ? 3.900 630 1.500 6.000 2.600 990 71 8.100 280 280 100 67 200 2.7OO 1 1 6.5OO 1.600 2 87 2,6 6,3 12,2 0,4 1,2 1,6 16,3 15»0 2,5 2,1 4,4 1»1 2,3 0,2 0,4 4,1 0,2 0,8 11,1 5»8 0,9 2,5 0,1 6,1 1.200 22 320 710 890 890 9.800 170 240.000 3.9OO 9.800 240.000 120.000 22.000 6.3OO 350.000 120.000 71.000 2.400 35.000 24.000 24.000 24 ? 710.000 63.000 2.400 1.400 h Pop. Evr 230.000 170.000 69.000 210.000 1.600.000 1.400.000 31.000.000 2.400.000 I5.OOO.OOO 2.3OO.OOO 1.400.000 43.000.000 16.000.000 2.5OO.OOO 7.3OO.OOO 21.000.000 11.000.000 3.800.000 480.000 4.000.000 4.5OO.OOO 2.9OO.OOO 82.000 1.800.000 85-000.000 13.000.000 I.7OO.OOO 4.600.000 2 ACROCEPHALUS 21 (lOo): 135 — I JI, 2000 E1 – vrsta, ki ji grozi izginotje. Pri nas gnezdi vsega {e nekaj 10 parov, ~eprav je bil pred sto leti ponekod pogost. Vrsta upada v ve~jem delu Evrope, razlogi za to pa niso povsem jasni. Gnezdi na drevesih v sicer odprti pokrajini. Prehransko je odvisen od velikih `u`elk, predvsem hro{~ev. Iz Kozjanskega parka je nekaj podatkov, ki ka`ejo na mo`nost gnezditve v obsotelskih vaseh in lokah. Mali orel Hieraaetus pennatus Gre za vrsto, katere gnezdenje v Sloveniji {e ni bilo potrjeno, ~eprav je bila `e ve~krat opa`ena na Ko~evskem in okrog Krakovskega gozda (Peru{ek ustno). Med vsemi vrstami, ki smo jih zabele`ili v Kozjanskem parku, je to vrsta z dale~ najmanj{o evropsko populacijo. Gnezdi v starih gozdovih, ki se izmenjujejo z odprto ekstenzivno pokrajino. Med popisi l. 1999 smo malega orla v parku opazovali dvakrat. ^e bi se izkazalo, da v resnici gnezdi v kozjanskih gozdovih, bi bila to prvovrstna ornitolo{ka senzacija in odli~en naravovarstveni argument za varovanje tamkaj{njih gozdov. Sirijski detel Dendrocopos syriacus Zahodna meja areala sirijskega detla se`e s skrajnim robom do vzhodne Slovenije. Od tod je vsega nekaj opazovanj te vrste. Vrsta je osredoto~ena v Evropi, kjer pa je v ekspanziji (SPEC 4). Sirijski detel je bil v Kozjanskem parku opazovan le enkrat, je pa verjetno, da je bil kdaj tudi spregledan zaradi podobnosti z velikim detlom. Zaradi redkosti bi mu v prihodnje kazalo posvetiti ve~ pozornosti. Travni{ki vrabec Passer hispaniolensis To je {e ena vrsta, ki z zahodnim robom areala dose`e Kozjanski park. V l. 1999 smo na Bizeljskem zabele`ili prvi poskus gnezdenja te vrste v Sloveniji. Vrsta je v Evropi v veliki ekspanziji in ni ogro`ena. Za Kozjanski park je bolj kot iz naravovarstvenih razlogov pomembna kot rariteta. Vrsta bo v prihodnjih letih verjetno {e naprej kolonizirala Slovenijo in pri~akovati je, da se bo raz{irila. Dejstvo, da se je prvi~ pojavila prav na Bizeljskem, pa seveda ostane. 3. Habitati naravovarstveno pomembnih vrst ptic Razen ~ebelarja, ki je specializiran za gnezdenje v pe{~enih stenah, varstveno najpomembnej{e vrste ptic Kozjanskega parka naseljujejo predvsem {est habitatnih tipov (tabela 3). Vseh {est sodi med najbolj ogro`ene habitate v Evropi. To hkrati pove~uje naravovarstveno vrednost Kozjanskega parka, po drugi strani pa pomeni potrebo po intenzivnem naravovarstvenem delu, ~e `elimo te nesporne naravne vrednote ohraniti. Dva od habitatov, stari gozdovi in ohranjena re~na bivali{~a, sestojita iz ostankov habitatov, ki so najbli`ji prvobitni naravi parka. Zanje je z varstvenega vidika najbolj{e, da vanje ~im manj posegamo in jih prepustimo naravni dinamiki. Preostali {tirje habitatni tipi so nastali kot rezultat tradicionalnega kmetijstva. Zato je za njihov dolgoro~ni obstanek treba zagotoviti nadaljnje tradicionalno gospodarjenje s prostorom. Ogro`ajo jih tako opu{~anje rabe kot intenziviranje proizvodnje. Je pa med obema bistvena razlika v hitrosti spreminjanja habitata in v posledici za biodiverziteto. Intenziviranje proizvodnje pomeni hitro in radikalno zmanj{anje biodiverzitete. Pri opu{~anju rabe traja ve~ let, da se habitatni tip toliko spremeni, da ne daje ve~ mo`nosti pre`ivetja prej{njim vrstam. Pri biodiverziteti pa ne gre toliko za zmanj{anje kot za spremembo strukture. Kadar ni posebej citirano, so podatki povzeti po: Jan~ar & Trebu{ak (2000), Sutherland & Hill (1995), Tucker & Evans (1997). 3.1. Suhi travniki Na suhih travnikih pomanjkanje vlage ponavadi spremlja {e slabo rodovitna prst. Posledica obojega je nizka in po~asi rasto~a vegetacija, ki je zrela za ko{njo {ele sredi poletja. Pozna ko{nja omogo~a vrstam, ki gnezdijo na travni{kih tleh, da speljejo mlade, {e preden jim jih pomorijo kosilnice. Na suhih travnikih tako najdejo mo`nost za pre`ivetje vrste, ki jim je sicer ljub{e vi{je in bujnej{e rastje, npr. kosec in veliki strnad. [e posebej pa ustrezajo tistim travni{kim vrstam, ki jim ustreza le nizko rastje. Tak{na vrsta je hribski {krjanec. V Kozjanskem parku najdemo suhe travnike predvsem po grebenih gozdnatih masivov na Vetrni-ku, Orlici in Kun{per{ki gori. Ogro`anje Suhi travniki so nizko produktivni, zato v sodobnem kmetijstvu zanje ni prostora. V Evropi in tudi v Sloveniji sodijo med najhitreje izginjajo~e habitate. Na eni strani jih ogro`a opu{~anje ko{nje in posledi~no zara{~anje. Ta grozi predvsem odro~nim travnikom po hribovitem svetu, posebej na mo~no nagnjenem terenu. Po drugi strani jih ogro`a 143 T. Jan~ar: Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku Tabela 3: Gnezditveni habitati varstveno najpomembnej{ih vrst Kozjanskega parka. Ts – suhi travniki, Tv – vla`ni travniki, E – mozai~na ekstenzivna kultivirana pokrajina, S – visokodebelni sadovnjaki, G – stari gozdovi, R – re~ni habitati (loka, mrtvice, reka), P – pe{~ene stene. Table 3: Breeding habitats of conservationally most important species of Kozjansko Park. Ts – dry meadows, Tv – wet meadows, E – mosaic-like extensive cultural landscape, S – traditional orchards, G – old forests, R – riverine habitats (alluvial wetland, backwater, river), P – vertical sand banks. Vrsta / Species TS TV kvaka~ Nycticorax nycticorax mali orel Hieraaetus pennatus kosec Crex crex moko` Rallus aquaticus duplar Columba oenas divja grlica Streptopelia turtur veliki skovik Otus scops ~uk Athene noctua vodomec Alcedo atthis ~ebelar Merops apiaster vijeglavka Jynx torquilla pivka Picus canus zelena `olna Picus viridis hribski {krjanec Lullula arborea breguljka Riparia riparia pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus prosnik Saxicola torquata belovrati muhar Ficedula albicollis rjavi srakoper Lanius collurio veliki strnad Miliaria calandra X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X gnojenje, kar se dogaja na manj nagnjenih travnikih s tem nimamo izku{enj. Pri ukrepih za vzdr`evanje bli`e dolinam in naseljem. Gnojenje omogo~i hitrej{o nezara{~enosti suhih travnikov je treba upo{tevati, da in bujnej{o rast vegetacije, ki zato ne zagotavlja ve~ je veliko la`je ohraniti travni{ke ptice kot zna~ilno primernih razmer hribskemu {krjancu. Zgodnej{a vegetacijo suhih travnikov, ki je izjemno pestra in ko{nja pa povzro~i tudi uni~enje legel drugih ogro`ena (Dijk 1991). travni{kih vrst. V Kozjanskem parku je zara{~anje verjetno huj{a gro`nja za suhe travnike kot intenziviranje pridelave. Varstveni ukrepi Zgolj ozave{~anje tu ne zadostuje, saj ko{enje suhih travnikov pomeni stro{ek, negnojenje pa izpad dohodka. Mo`ni ukrep so subvencije za kmete, ki bi vzdr`evali suhe travnike. Za suhe travnike na uga{ajo~ih hribovskih doma~ijah je morda edina mo`nost, da vzdr`evanje prevzame uprava parka. Tu pride v po{tev tudi odkup travnikov. Uprava parka lahko nato vzdr`uje suhe travnike tako, da a) opravi ali financira ko{njo; b) organizira pa{o zelo nizke intenzivnosti. Ponekod po svetu uporabljajo kot metodo za vzdr`evanje nezara{~enih travnikov ob~asno po`iganje (Hopkins 1991), vendar v Sloveniji Slika 1: Suhi travnik (foto: F. Zidar) Figure 1: Dry meadow (photo: F. Zidar) 144 X X X X X X X X X X X Acrocephalus 21 (100): 135 – 151, 2000 Slika 2: Vla`ni travnik (foto: F. Zidar) Figure 2: Wet meadow (photo: F. Zidar) 3.2. Vla`ni travniki Stalna vlaga na vla`nih travnikih omogo~a obstoj posebne flore in favne. Za talne gnezdilke je pomembna okoli{~ina, da vla`na tla ne omogo~ajo zgodnje ko{nje, kar izbolj{a gnezditveno uspe{nost. V Kozjanskem parku so vla`ni travniki pomembni kot glavni habitat za kosca in velikega strnada. Zaradi obilice hrane se na vla`nih travnikih prehranjujejo mnoge vrste, ki na samem travniku sicer ne gnezdijo. V Kozjanskem parku so vla`ni travniki predvsem v ravninskem delu ob Bistrici in ob Sotli, posebej v bizeljskem delu parka. Manj{e vla`ne travnike pa najdemo po dolinicah povsod po parku. Varstveno so pomembni tudi manj{i vla`ni travniki, saj so pogosto naseljeni z velikim strnadom. Ogro`anje Vla`ni travniki so najve~krat v ravninah in na dnu dolin, kjer je zaradi ravnega terena mo`na preprosta obdelava s kmetijsko mehanizacijo. Zato je ve~ina nekdanjih vla`nih travnikov danes `e osu{ena in zmeliorirana ter spremenjena v obse`na mono-kulturna polja. Tisto, kar je v Sloveniji {e ostalo od vla`nih travnikov, so le skromni ostanki, a tudi ti so pod stalnim pritiskom nenehnega izsu{evanja. V Kozjanskem parku je bil velik del vla`nih travnikov parka uni~en z melioracijami obsotelskih ravnic v severnem delu parka. Varstveni ukrepi Za zdaj je treba vso energijo usmeriti v prepre~evanje nadaljnjega izsu{evanja {e ohranjenih vla`nih travnikov. Nujno bi bilo dose~i pravno prepoved vseh oblik izsu{evanja v parku. Morda bi kazalo nekatere vla`ne travnike odkupiti zaradi njihove velike ranljivosti. Drugi ukrepi: a) ozave{~anje lastnikov o vrednosti vla`nih travnikov je smiseln ukrep pri manj{ih (nekaj 10 arov), ekonomsko malo zanimivih travnikih, ki pa ve~krat zadostujejo za gnezdenje 1–2 para velikih strnadov; b) spodbujanje pozne ko{nje (po 1. juliju). Za kasnej{i ~as ostane naloga za renaturiranje z melioracijami uni~enih obsotelskih ravnic. Podrobno je upravljanje z vla`nimi travniki obdelano v Ben-stead et al. (1999). 3.3. Visokodebelni sadovnjaki Pod tem pojmom so mi{ljena vsa tradicionalna sadna drevesa: a) ki rastejo na posebnih ve~jih povr{inah, posebej namenjenih za pridobivanje sadja; b) ki obdajajo vasi in rastejo med doma~ijami; c) posamezna drevesa na poljih in med njivami. Visokodebelni sadovnjaki zagotavljajo pti~em podobne razmere kot presvetleni in odprti gozdovi. Stara drevesa z dupli omogo~ajo gnezdenje duplari-cam, goste kro{nje pa so primerne za gnezdenje vrst, ki si spletajo gnezda na vejah. Hrapava skorja, odmrle veje in visoka, pozno ko{ena trava na tleh dajejo dobre prehranjevalne mo`nosti. Posebej pomembne so naselbine mravelj, ki jim ugajajo tla tradicionalnih sadovnjakov, saj so poglavitni vir hrane za vijeglavko, zeleno `olno in pivko. Poleg teh so na ta habitat vezane {e naslednje vrste: veliki skovik, pogorel~ek, ~uk, rjavi srakoper in ve~ vrst iz dru`ine {~inkavcev. Slika 3: Visokodebelni sadovnjak (foto: H. Or{ani~) Figure 3: Traditional orchard (photo: H. Or{ani~) 145 T. Jan~ar: Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku V Kozjanskem parku so visokodebelni sadovnjaki zelo {tevilni in jih najdemo okrog vseh naselij. Ve~inoma so stari in zapu{~eni. Kot tak{ni so za pti~e v optimalni fazi, zato so vse vrste, ki so vezane na ta habitat, tu zelo {tevilne. Ogro`anje Gro`nje so v splo{nem {tiri: a) nadome{~anje visoko-debelnih sadovnjakov s planta`nimi; b) odstranjevanje dreves zaradi uporabe zemlji{~a za druge namene; c) propadanje zaradi odmiranja in neobnavljanja dreves; d) zara{~anje z gozdom. Posebej nevarni sta prvi dve, saj pomenita hitro izgubo habitata. V intenzivnih planta`nih sadovnjakih pti~ev skorajda ni, saj: a) zaradi redkega vejevja in odsotnosti dupel ni mo`nosti za gnezditev; b) zaradi uporabe pesticidov in zatiranja talne vegetacije sadovnjak ne daje ve~ mo`nosti za prehranjevanje; c) pogosto {kropljenje in delo v sadovnjaku onemogo~ata {e preostale gnezdilke. Varstveni ukrepi Mnogo sadnih dreves okrog doma~ij in vasi danes stoji bolj za okras in za senco kot pa zaradi sadja. Tu bi k ohranitvi veliko prispevali z intenzivnim ozave{~anjem in informiranjem lastnikov. Pomembno je, da lastnikom dopovemo, da je enako pomembno kot ohranjanje starih visokih sadnih dreves tudi to, da v njih ne uporabljajo pesticidov in da obdelavo talne vegetacije omejijo na pozno ko{njo. Drugi ukrepi: a) spodbujanje biolo{ke pridelave sadja in izdelkov iz njega; b) pomo~ pri tr`enju tak{nih izdelkov; c) organizacija in promocija parkovne blagovne znamke za tak{ne izdelke; d) ozave{~anje in izobra`evanje kmetijske svetovalne slu`be. 3.4. Mozai~na ekstenzivna kultivirana pokrajina To je tradicionalna kmetijska pokrajina z izmenjujo-~imi se ekstenzivnimi travniki, njivami, mejicami ter posameznimi drevesi in grmi~i. Zaradi pestrosti in prepletenosti habitatov ter ekstenzivnosti rabe daje pticam {tevilne gnezditvene in prehranjevalne mo-`nosti. Od varstveno pomembnej{ih vrst zagotavlja dobre razmere rjavemu srakoperju, divji grlici, prosniku, ~uku in pivki. Poleg teh gnezdi ali se prehranjuje tu {e mnogo drugih vrst ptic. V Kozjanskem parku je ekstenzivne kulturne pokrajine povsod veliko, zato so vrste, ki so vezane nanjo, zelo {tevilne. 146 Ogro`anje Tu delujeta dva, diametralno nasprotna vzroka ogro`anja. Prvi je opu{~anje rabe in posledi~no zara{~anje, kar se dogaja predvsem po odmaknjenih hribovskih doma~ijah. Po drugi strani jo ogro`a intenziviranje proizvodnje v dostopnej{em svetu bli`e naselij in dolin. Pri intenziviranju so problemati~ni naslednji dejavniki: a) zdru`evanje manj{ih njiv v ve~je; b) uporaba pesticidov; c) odstranjevanje mejic, dreves in grmovja; d) gnojenje travnikov in spreminjanje v njive; e) zmanj{evanje pestrosti kultur. Varstveni ukrepi Med ukrepi za ohranitev tradicionalne kultivirane pokrajine omenimo naslednje: a) spodbujanje biolo{ke pridelave hrane in pomo~ pri tr`enju pridelkov; b) subvencioniranje tradicionalne pridelave; c) ozave{~anje lastnikov o pomembnosti mejic ter posameznih dreves in grmovja. 3.5. Stari gozdovi V Sloveniji imamo ve~ kot milijon hektarov gozda. V veliki meri ga sicer izkori{~amo za proizvodnjo lesa, vendar je gospodarjenje z gozdom za naravo razmeroma prijazno. Kljub temu pa nekaj gozdnih ptic sodi med zelo ogro`ene in ogro`ene vrste. To so vrste, ki so vezane na stare, prezrele gozdove. Stari gozdovi zagotavljajo tem vrstam razmere, ki jih gospodarski gozdovi ne morejo: veliko starih dreves z velikimi dupli; veliko odmrlega, trohne~ega lesa, ki pomeni ve~jo ponudbo hrane, in ve~ vlage v gozdu. Vrsti, ki sta varstveno pomembni in sta vezani na stare gozdove v parku, sta duplar in belovrati muhar. V Kozjanskem parku so stari gozdovi v fragmentih. Tu sta dva manj{a gozdna rezervata, Kun{perk in Vranske pe~ine (RCP 1999). Drugi stari gozdovi so v manj{ih sestojih raztreseni po vsej gozdni krajini parka. Ogro`anje Se~nja je edina pomembna gro`nja tem gozdovom. Gozdna rezervata sta v tem pogledu povsem izvzeta in nista ogro`ena. Za sestoje starega gozda v gospodarskih gozdovih pa je samo {e vpra{anje ~asa, kdaj jih bodo posekali. Varstveni ukrepi Idealna re{itev za gozdove v parku bi bilo izvzetje ve~jega kompleksa gozdov iz sistema gospodarjenja. ACROCEPHALUS 21 (lOo): 135 — IJI, 2000 S tem bi zagotovili dolgoro~no stabilnost obema varstveno pomembnima vrstama kozjanskih gozdov, duplarju in belovratemu muharju, hkrati pa bi s~asoma omogo~ili vrnitev vrstam, ki so neko~ tod zagotovo gnezdile: malemu muharju, pogorel~ku, grmov{~ici, belohrbtemu detlu in kateri od velikih ujed. ^e je dr`ava resno mislila z regijskim parkom in z ohranjanjem narave v njem, bo svoje, tj. dr`avne gozdove izvzela iz gospodarjenja in jih predala v upravljanje upravi parka. Iz razli~nih zornih kotov bi bilo to {e posebej primerno storiti v trikotu med Podsre{kim in Pi{e~kim gradom ter Svetimi gorami (ohranjenost, povezava naravne in kulturne dedi{~ine, mo`nost predstavitve gozdnega rezervata v obeh gradovih, pomemben dele` dr`avnih gozdov). S tem bi park veliko pridobil na mednarodni veljavi, saj je po Evropi v zmernem podnebju malo parkov z obse`nimi naravnimi gozdovi. Tam in dokler popolno izvzetje iz sistema gospodarjenja ni mogo~e, je treba zagotoviti ~imve~ji dele` starih in odmrlih dreves v gozdu z naslednjimi ukrepi: a) ustanovitvijo dodatnih gozdnih rezervatov, po mo`nosti tudi v visoko produktivnih delih gozda (obi~ajno so gozdni rezervati le v neproduktivnih gozdovih, na slabo rodovitnih podlagah); b) dosledno pu{~anje odmrlih dreves v gozdu; c) izlo~anje iz se~nje ve~jega dele`a dreves, kot je to obi~ajno; d) po vsem parku izlo~iti mozaik manj{ih starih sestojev (velikosti npr. 10 arov). 3.6. Re~ni habitati Tu so mi{ljene vse vrste habitatov, ki so neposredno vezane na re~no dinamiko: a) navpi~ne prstene stene na okljukih rek; b) mrtvice; c) obre`ni sestoji drevja in grmovja; d) otoki v strugi reke. Re~ni habitati sodijo med najbogatej{e in najbolj kompleksne ekosisteme v Evropi. @ivljenjske mo`nosti dajejo izjemnemu {tevilu vrst rastlin in `ivali. Od varstveno pomembnih vrst ptic je to `ivljenjski prostor vodomca in kvaka~a pa tudi moko`a in pivke. V Kozjanskem parku je {e nekaj lepo ohranjenih re~nih habitatov ob nekaterih odsekih Sotle in Bistrice. Sotla je sicer v ve~jem delu uravnana, vendar k sre~i nekdanjih re~nih okljukov ob regulaciji niso zasuli in so ostali kot mrtvice. Ogro`anje Re~ni habitati ob ni`inskih rekah sodijo v Evropi med skrajno ogro`ene in tudi v Sloveniji jih je ohranjenih le {e malo. Klju~ne gro`nje so: a) regulacija in Slika 4: Re~ni habitati (foto: H. Or{ani~) Figure 4: Riverine habitats (photo: H. Or{ani~) uravnavanje rek; b) izsekavanje lok ter ~i{~enje obre`ne vegetacije; c) izsu{evanje obre~nih zemlji{~; d) divje zasipavanja mrtvic z gradbenimi odpadki in divjimi smeti{~i. Na razvitem zahodu so `e spoznali, da so regulacije rek {kodljive tudi iz narodnogospodarskega vidika. Zato so npr. v Nem~iji regulacije rek dovoljene le tam, kjer reka ogro`a naselja in infrastrukturo, kmetijskih zemlji{~ pa ne varujejo. Namesto tega dr`ava odkupi zemlji{~a, ki jih kmetom vzame reka. Varstveni ukrepi Re~nim habitatom bi morala uprava parka posvetiti veliko pozornosti. Nujno bi bilo dose~i prepoved vsakr{nih posegov v re~ni prostor. Namesto tega pa je treba prihranjeni denar usmeriti v odkupe zemlji{~ ob Sotli, posebej tistih, ki jih spodjeda vijo~a se reka. V primerjavi s stro{ki regulacij bo za odkupe zagotovo potrebnega manj denarja, tu gre torej za prihranek. V zvezi z divjim zasipanjem mrtvic so smiselni naslednji ukrepi: a) ~i{~enje divjih odlagali{~ in odstranjevanje gradbenih odpadkov; b) ozave{~anje lokalnega prebivalstva o pomenu mtrvic in obve{~anje o alternativah odlaganja; c) dolo~itev alternativnih urejenih odlagali{~. 3.7. Pe{~ene stene Gre za izjemno redek habitat, ki ga v naravi pri nas najdemo le ob ve~jih ni`inskih nereguliranih rekah. Tu nastaja vedno znova, ko ob visokih vodah reka spodjeda bregove iz zbite mivke. Ta zelo posebni habitat zasedata dva “specialista”, ki vanj kopljeta vodoravne gnezdilne rove: ~ebelar in breguljka Riparia riparia. Reke parka so premajhne, da bi 147 T. Jan~ar: Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku Slika 5: Pe{~ena stena (foto: H. Or{ani~) Figure 5: Sand bank in sand pit (photo: H. Or{ani~) ustvarjale tak{ne habitate. Pa~ pa so pe{~ene stene napravili umetno v peskokopu svi`a pri Bizeljskem, koder od l. 1985 gnezdijo ~ebelarji, l. 1991 pa so tod gnezdile tudi breguljke. Kolonija ~ebelarjev je varstveno ena najpomembnej{ih ornitolo{kih vrednot parka, saj je najve~ja in najstarej{a v Sloveniji. Zato si zaslu`i veliko varstveno pozornost. Ogro`anje Habitat ~ebelarja v peskokopu ni zelo ogro`en, saj je bil z upravo peskokopa dose`en dogovor, da ne posegajo v glavne gnezdilne stene in da v gnezdilni sezoni ne opravljajo del v njihovi bli`ini. Pa vendar, dokler s stenami ne upravlja organizacija z varstvenim, pa~ pa z gospodarskim interesom, se ni mogo~e popolnoma zanesti, da bodo stene varne. Na primer: lani smo sredi gnezdilne sezone zalotili dirka~a, ki je po peskokopu z neznanskim tru{~em vadil motokros. Bojda z dovoljenjem svojega strica, ki je bagerist v peskokopu. Kljub temu da so pe{~ene stene precej kompaktne, se zaradi poletnih nalivov v~asih sesedejo. Brez ob~asnega obnavljanja bi zato po~asi izginile. Varstveni ukrepi Predvsem je treba poskrbeti, da bo dogovor z upravo peskokopa dr`al {e naprej. Poleg tega, da mora glavna gnezditvena stena ostati nedotaknjena in da v gnezdilni sezoni ne opravljajo del v bli`ini te stene, je treba ob~asno popraviti poru{ene stene. O ureditvi peskokopa po prenehanju izkori{~anja peska je pisal Sovinc (1993). Z ureditvijo primerno velike vodne povr{ine bi zagotovili razmere tudi za trajno naselitev breguljk. 148 Odprto ostaja vpra{anje, kako tako velik gospodarski objekt, kot je bizeljski peskokop, integrirati v regijski park. 4. Varstveni status obmo~ja 4.1. IBA Z namenom dolo~iti prioritetna obmo~ja za varovanje ogro`enih ptic je partnerstvo BirdLife za~elo evidentirati mednarodno pomembna obmo~ja za ptice, bolj znana pod kratico IBA (Important Bird Areas). Prvo evidentiranje evropskih obmo~ij te vrste je bilo objavljeno pred desetletjem (Grimmett & Jones 1989). V preteklih letih so v Evropi potekala dela na prvi reviziji, rezultati pa so bili objavljeni pred kratkim (Heath & Evans 2000). Partnerstvo BirdLife je pripravilo natan~na kvantitativna merila za to, katera obmo~ja lahko {tejemo za IBA (Heath & Evans 2000). Najve~krat so merila oprta na {tevilo gnezde~ih parov varstveno pomembnih vrst ptic. Za globalno ogro`ene vrste so merila absolutna. Tako je za kosca, ki je na{a edina {tevilnej{a globalno ogro`ena vrsta, merilo za dolo~itev IBA 20 gnezde~ih parov. Za vrste evropske varstvene pozornosti (SPEC) so merila relativna. Za vsako vrsto, ki je v Sloveniji zastopana vsaj z 1% evropske populacije, lahko razglasimo do 5 obmo~ij, ki so za to vrsto pri nas najpomembnej{a. Kozjanski park za zdaj {e nima statusa IBA, saj je bila tukaj{nja avifavna ob zaklju~ku redakcije za drugo izdajo inventarja IBA {e neraziskana. Iz podatkov lanskega popisa ptic parka (Jan~ar & Trebu{ak 2000) in iz razpolo`ljivih podatkov za preostalo Slovenijo (Geister 1995, Polak 2000) pa izhaja, da je Kozjanski park eno najpomembnej{ih obmo~ij v Sloveniji za {tiri vrste SPEC, in sicer za vijeglavko Jynx torquilla, pivko Picus canus, prosnika Saxicola torquata in rjavega srakoperja Lanius collurio. Verjetno je torej, da bo Kozjanski park ob naslednji reviziji dobil status IBA. Vendar je to odvisno od dveh dejavnikov: a) od novih meril, ki bodo za naslednjo revizijo predvidoma nekoliko spremenjena, in b) od napredujo~ega znanja o populacijah omenjenih vrst v drugih delih Slovenije. 4.2. SPA Evropska direktiva o varstvu ptic (DCWB 1979) je najmo~nej{i mednarodni predpis s podro~ja varstva ptic. Zavezujo~a je za dr`ave ~lanice Evropske unije, ACROCEPHALUS 21 (lOo): 135 — I JI, 2000 kar bo ~ez nekaj let tudi Slovenija. Ta direktiva med drugim dolo~a, da mora dr`ava ~lanica EU razglasiti ustrezno {tevilo posebnih varstvenih obmo~ij (SPA – Special Protection Area) za vse vrste, ki so navedene v Aneksu 1 te direktive. Dr`ava je v posebnih varstvenih obmo~jih dol`na z aktivno varstveno politiko ohraniti razmere za dolgoro~no pre`ivetje vrstam, za katere je bilo dolo~eno posebno varstveno obmo~je. V procesu pribli`evanja Evropski uniji se je Slovenija zavezala dolo~iti posebna varstvena obmo~ja do sredine leta 2002. Merilo za dolo~itev tak{nih obmo~ij bo v Sloveniji v splo{nem naslednje: za vsako vrsto iz Aneksa 1 se za SPA dolo~i po 5 najpo-membnej{ih obmo~ij za to vrsto v dr`avi. Glede na trenutno vedenje o {tevilnosti vrst iz Aneksa 1 v Sloveniji imata dve vrsti v Kozjanskem parku eno izmed petih najpomembnej{ih obmo~ij: pivka Picus canus in rjavi srakoper Lanius collurio. T o pa pomeni naslednje: ~e ne bo novih spoznanj o {tevilnosti teh dveh vrst po Sloveniji, bo dr`ava morala dolo~iti Kozjanski park za posebno varstveno obmo~je (SPA) za pivko in za rjavega srakoperja. Poleg dolo~itve bo dr`ava dol`na zagotoviti dolgoro~no ohranjanje razmer, ki jih ti dve vrsti potrebujeta za `ivljenje. V naslednjem poglavju je predlog za {iritev parka proti jugovzhodu. V gozdu Dobrava so verjetno primerne razmere, ki srednjemu detlu ustrezajo do te mere, da bi tu lahko bilo eno izmed petih naj-pomembnej{ih obmo~ij za to vrsto v Sloveniji. Za potrditev te domneve bo treba opraviti kvantitativni popis srednjega detla v Dobravi, saj pti~ev tu doslej {e nismo pre{tevali. 4.3. [iritev parka V srednjero~nem dru`benem planu RS za obdobje 1986–90, ki je bil dopolnjen 1999, je na~rtovana {iritev Kozjanskega parka (Odlok PSDP 1999). [iritev je predvidena proti zahodu do reke Savinje, s ~imer bi se povr{ina parka pove~ala na 471 km2. Poleg na~rtovane {iritve bi bila iz naravovarstvenega vidika nujna tudi raz{iritev v jugovzhodni smeri. Tu so na skupni povr{ini ca. 30 km2 osredoto~ena tri izjemno dragocena obmo~ja z velikim dele`em v Sloveniji redkih in ogro`enih habitatnih tipov (slika 6). Tu gnezdi tudi ve~ mo~no ogro`enih vrst ptic. Slika 6: Predlog za {iritev parka. A - Trebe`, B - Jovsi, C -Dobrava. Figure 6: Proposal as to the expansion of the Park. A -Trebe`, B - Jovsi, C - Dobrava. A – Trebe` Povr{ina kakih 200 ha. To je kompleks dobro ohranjenih vla`nih travnikov ob soto~ju Dramlje in Sotle neposredno ob ju`ni meji parka. V Sloveniji je ohranjenih le malo tako velikih kompleksov vla`nih travnikov. Ker je obmo~je tik ob meji parka in je v primerjavi s povr{ino parka majhno (1%), menimo, da ga je treba ob {iritvi nujno vklju~iti park. V nasprotnem primeru je pri~akovati, da bodo obmo~je v doglednem ~asu izsu{ili, kar bi bila velika {koda. Med popisi ptic Kozjanskega parka l. 1999 smo tu mimogrede zabele`ili: 2 klico~a kosca, moko`a in kvaka~a (Jan~ar & Trebu{ak 2000). Vse tri vrste so v Sloveniji mo~no ogro`ene. V prihodnje bi bilo nujno opraviti sistemati~en popis gnezdilk Trebe`a. B – Jovsi Povr{ina okoli 460 ha. Poplavna ravnica ob spodnjem toku Sotle, kjer prevladujejo mo~virna in vla`na travi{~a z grmi{~i in osamelimi drevesi. Zaradi {tevilnih hidromelioracij drugod so Jovsi edino ve~je ohranjeno obmo~je mo~virnih in vla`nih travi{~ v spodnjem Posavju (TDK 1995). Obmo~je je zavarovano kot naravni spomenik (Odlok ROJNS 1995), nima pa upravljavca in na~rta upravljanja. Z vklju~itvijo v park bi pridobilo potrebnega skrbnika in nadzor, s tem pa tudi ve~jo varnost. I49 T. Jan~ar: Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku V Jovsih gnezdijo tri izmed najredkej{ih slovenskih gnezdilk: kozica Gallinago gallinago, zlatovranka Coracias garrulus in ~rno~eli srakoper. Vse tri so uvr{~ene v kategorijo ogro`enosti E1 – vrste, ki jim grozi izginotje. Poleg teh pa tu gnezdi {e ve~ v Sloveniji mo~no ogro`enih vrst: kosec, veliki skovik, ~uk, repalj{~ica Saxicola rubetra in trstni cvr~alec Locustella luscinioides. Zaradi bogate avifane sodijo Jovsi med najpomembnej{a obmo~ja naravne dedi{~ine v Sloveniji (Trontelj & Vogrin 1993). C – Dobrava Povr{ina okoli 1000 ha. Dobrava je poleg Krakovskega gozda zadnji ve~ji ohranjeni sestoj poplavnega gozda v pore~ju slovenske Save. Prevla-duje zdru`ba doba in belega gabra Querco robori– carpinetum. Obmo~je ni dele`no nikakr{nega varstva, ~eprav bi si zaradi redkosti in ogro`enosti tako v slovenskem kot v evropskem merilu zaslu`ilo posebno varstveno pozornost. V Dobravi gnezdi ve~ ogro`enih in mo~no ogro`enih vrst ptic: ~rna {torklja Ciconia nigra, du-plar, koza~a Strix uralensis, srednji detel in re~ni cvr~alec Locustella fluviatilis (Vogrin & Hudoklin 1993). Ker je avifavna Dobrave slabo raziskana, bi bilo treba tu ~imprej opraviti sistemati~ni popis gnezdilk. Zdru`ba doba in belega gabra je idealen `ivljenjski prostor za srednjega detla. Mo`no je, da je Dobrava zaradi razse`nosti te zdru`be eno izmed petih najpomembnej{ih obmo~ij za to vrsto v Sloveniji, kar bo pokazal kvantitativni popis. ^e je tako, bo dr`ava dol`na Dobravo razglasiti za SPA za varstvo srednjega detla. 5. Povzetek V ~lanku sem na osnovi meril za ogro`enost ptic v Sloveniji in Evropi (Bra~ko et al. 1994, DCWB 1979, Tucker & Heath 1994) identificiral 25 vrst, ki imajo med gnezdilkami Kozjanskega parka najve~ji varstveni pomen. Vrste sem razdelil v 4 skupine: a) globalno ogro`ene vrste (kosec Crex crex); b) vrste varstvenega pomena za Slovenijo ali Evropo, ki so v Kozjanskem parku {tevilne in dosegajo velik dele` slovenske populacije (11 vrst: duplar Columba oenas, divja grlica Streptopelia turtur, vijeglavka Jynx torquilla, pivka Picus canus, zelena `olna Picus viridis, srednji detel Dendrocopos medius, pogorel~ek Phoenicurus phoenicurus, prosnik Saxicola torquata, belovrati muhar Ficedula albicollis, rjavi srakoper Lanius collurio in veliki strnad Miliaria calandra); 150 c) druge v Sloveniji mo~no ogro`ene vrste (7 vrst); d) vrste, ki so zanimive zaradi redkosti v slovenskem merilu (6 vrst). Kozjanski park je eno najpo-membnej{ih obmo~ij v Sloveniji za vrste, ki so vezane na razli~ne habitatne tipe ekstenzivne kultivirane pokrajine. Identificiral sem 7 habitatnih tipov, ki so klju~ni za ohranjanje varstveno pomembnih vrst: a) suhi in b) vla`ni travniki, c) mozai~na ekstenzivna kultivirana pokrajina, d) visokodebelni sadovnjaki, e) stari gozdovi, f ) re~ni habitati in g) pe{~ene stene. Za vsakega sem podal klju~ne dejavnike ogro`anja in varstvene smernice. Analiziral sem, ali Kozjanski park izpolnjuje kriterije za razglasitev IBA ali SPA. Razpolo`ljivi podatki ka`ejo, da park izpolnjuje merila za IBA pri 4 vrstah (vijeglavka, pivka, prosnik in rjavi srakoper), za SPA pa pri dveh vrstah (pivka in rjavi srakoper). Podal in argumentiral sem predlog za {iritev parka na bli`nja, ornitolo{ko zelo pomembna obmo~ja ob spodnji Sotli (Trebe`, Jovsi in Dobrava). 6. Literatura Bestead, P.J., P.V. José, C.B. Joyce & P.M. Wade (1999): European wet grassland. Guidelines for management and restoration. RSPB, Sandy. Bibi~, A. (1996): Prispevek k poznavanju ornitofavne Kozjanskega, vzhodna Slovenija. V: Bedjani~, M. (Ed.): Raziskovalni tabor {tudentov biologije Kozje’95. ZOTKS – Gibanje znanost mladini, Ljubljana. BirdLife (1995): IBA kriteriji, kategorije in merila (prirejeno za Slovenijo). BirdLife International in DOPPS, interna publikacija. Bra~ko, F., A. Sovinc, B. [tumberger, P. Trontelj & M. Vogrin (1994): Rde~i seznam ogro`enih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus 15 (67): 166-180. Collar, N.J., M.J. Crosby & A.J. Stattersfield (1994): Birds to watch: the world list of threatened birds. BirdLife International, Cambridge. DCWB (1979): Council Directive on the conservation of wild birds, 79/409/EEC, 97/49/EC. Official Journal OJ L 103, OJ L 223. Dijk, G. van (1991): The status of semi-natural grasslands in Europe. In: Goriup, P.D., L.A. Batten & J.A. Norton, Eds.: The conservation of lowland dry grassland birds in Europe, zbornik. JNCC, Peterborough. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Geister, I. (1998): Ali ptice res izginjajo? Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana. Grimmett, R.F A. & T.A. Jones (1989): Important bird areas in Europe. ICBP, Cambridge. Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair, Eds. (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds, Their distribution and abundance. T & A D Poyser, London. Heath, M.F. & M.I. Evans, Eds. (2000): Important bird areas in Europe, priority sites for conservation. Volume 2: Southern Europe. BirdLife International, Cambridge. ACROCEPHALUS 21 (lOo): 135 — I JI, 2000 Hopkins, J.J. (1991): Management of semi-natural lowland dry grassland. In: Goriup, P.D., L.A. Batten & J.A. Norton, Eds.: The conservation of lowland dry grassland birds in Europe. JNCC, Peterborough. Jan~ar, T. & M. Trebu{ak (2000): Ptice Kozjanskega regijskega parka. Acrocephalus 21 (100): 107-134. Odlok PSDP (1999): Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~nega dru`benega plana Republike Slovenije. Uradni list RS 11/99. Odlok ROJNS (1995): Odlok o razglasitvi obmo~ja Jovsi za naravni spomenik. Uradni list RS 58/95. Polak, S. (2000): Slovenia. V: Heath, M.F. & M.I. Evans, Eds.: Important bird areas in Europe, priority sites for conservation. Volume 2: Southern Europe. BirdLife International, Cambridge. RCP (1999): Strokovne podlage za Kozjanski park. Razvojni center – planiranja, Celje. Sovinc, A. (1993): Ureditev nadomestnega biotopa za ~ebe-larje Merops apiaster v peskokopu na Bizeljskem. Acrocephalus 14 (61): 219-222. Sutherland, W.J. & D.A. Hill, Eds. (1995): Managing habitats for conservation. Cambridge University Press, Cambridge. TDK (1995): Jovsi. Zgibanka. Turisti~no dru{tvo Kapele, Kapele. Trontelj, P. & M. Vogrin (1993): Ptice Jovsov in predlog za njihovo varstvo. Acrocephalus 14 (61): 200-209. Tucker, M.G. & M.I. Evans, Eds. (1997): Habitats for birds in Europe, a conservation strategy for the Wider Environment. BirdLife International, Cambridge. Tucker, M. & M.F. Heath (1994): Birds in Europe: their conservation status. BirdLife International, Cambridge. Vogrin, M. & A. Hudoklin (1993): Prispevek k poznavanju gnezdilk gozda Dobrava. Acrocephalus 14 (61): 209-212. ZON (1999): Zakon o ohranjanju narave. Uradni list RS 56/99. Prispelo / Arrived: 5.4.2000 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 I5I ACROCEPHALUS 21 (lOo): 153 — 159, 2000 Zna~ilnosti gnezdi{~ mestne lastovke Delichon urbica v Kozjanskem parku Characteristics of nest-sites chosen by House Martin Delichon urbica at Kozjansko Park Katarina Denac Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana During the course of the youth research camp at Kozjanski Park (June 25th – July 2nd 1999) a research about the breeding ecology of House Martin Delichon urbica in urban and rural habitats was carried out. 826 nests located on 69 buildings in 10 towns were counted. 31% of the nests were occupied by House Martins, 68% were empty. For the remaining 1% of the nests no information on occupancy could be obtained. The number of occupied nests was probably underestimated since some House Martins had already reared their first clutch. Some of the abandoned nests were occupied by House Sparrows Passer domesticus and three by Spanish Sparrow Passer hispaniolensis male. Nests were located mainly on one- and two-storied houses, but all larger colonies (more than 20 nests) were located on higher and bigger houses. Less than 5% of all the nests were located on shelves or supports. It seems very likely that shelter from above (roof ), suitable wall material and openness in front of the wall are more important than the shelf itself. The mean height of the nests was 7.4 m (median 7 m), ranging from 3 to 14 m (n = 718 nests). 35% of the nests touched each other. Approximately 60% of the nests were no more than 0.5 m from each other. 89% of the nests were located under the roof and the remaining 11% in the corner of a window or under a balcony. Key words: House Martin, Delichon urbica, breeding ecology, Kozjanski Park, E Slovenia Klju~ne besede: mestna lastovka, Delichon urbica, ekologija gnezdi{~, Kozjanski park, V Slovenija 1. Uvod Mestna lastovka Delichon urbica je v Sloveniji in Evropi splo{no raz{irjena in pogosta gnezdilka (Geister 1995, Darakchiev & Fouarge 1997). V ve~jem delu svojega gnezditvenega areala se je s primarnih gnezdi{~ umaknila v urbane predele, le ponekod {e gnezdi v stenah in pe~inah visokogorja (Cramp 1988, Darakchiev & Fouarge 1997, Kmecl & Ri`ner 1993). V slovenski ornitolo{ki literaturi ni objavljenih resnej{ih raziskav o ekologiji gnezdi{~ te vrste, z izjemo nekaj kraj{ih prispevkov (Gro{elj 1988, Kmecl & Ri`ner 1993). Raziskava ekologije gnezdi{~ mestnih lastovk je potekala v okviru “Naravoslovne delavnice Podsreda ’99” v ~asu od 25.6.–2.7.1999 v Kozjanskem parku. Namen raziskave je bil preu~iti gnezditveno biologijo mestne lastovke v urbanem okolju na obmo~ju Kozjanskega parka. V ~lanku je predstavljenih le nekaj grobih zaklju~kov, saj je na~in popisa pri kasnej{i obdelavi podatkov pokazal dolo~ene omejitve. 2. Metoda Gnezda mestnih lastovk smo popisovali v ~asu od 25.6.–2.7.1999 na obmo~ju Kozjanskega parka, ki zajema pokrajini Kozjansko in Bizeljsko na skrajnem vzhodu Slovenije. Popis je zajel slede~ih deset krajev: Bistrica ob Sotli, Bizeljsko, Drensko Rebro, Koprivnica, Kozje, Lesi~no, Pil{tanj, Podsreda, Veliki 153 K. Denac: Zna~ilnosti gnezdi{~ mestne lastovke Delichon urbica v Kozjanskem parku Kamen in Zagaj. Za vsako steno smo izpolnili svoj obrazec (~e je bila stavba pravokotna in so bila gnezda name{~ena na vseh {tirih stenah, smo izpolnili {tiri obrazce). V vsakem raziskovanem kraju smo pregledali vse stavbe – z izjemo Drenskega Rebra, kjer smo pregledali le eno stavbo v vsej vasi. V glavo obrazca smo vpisali podatke o naslovu in vrsti stavbe, ekspoziciji in vi{ini stene, globini nadstre{ka, materialu stene, oddaljenosti in tipu prve ovire pred steno, opis stene, datum in skupno {tevilo gnezd (celih, razpadlih, zasedenih). Razdalje (vi{ina, Slika 1: Nekateri parametri gnezdilne stene (a1 = glavni nadstre{ek na pro~elju stavbe, a2 = glavni nadstre{ek na stranski steni stavbe, b1 = notranji nadstre{ek – kot okna, b2 = notranji nadstre{ek – balkon, c = globina nadstre{ka, d = vi{ina nadstre{ka, e1 = vi{ina stene na pro~elju stavbe, e2 = vi{ina stene na stranski steni stavbe, f = vi{ina gnezda) Figure 1: Some of the parameters of the breeding wall (a1 = main jutting roof on the building's façade, a2 = main jutting roof on the building's side wall, b1 = inner jutting roof – window's corner, b2 = inner jutting roof – balcony, c = depth of the jutting roof, d = height of the jutting roof, e1 = height of the wall on the building's façade, e2 = height of the wall on the building's side wall, f = height of nest) 154 globina) smo merili oziroma ocenjevali z dvema palicama. Ena je bila dolga dva metra in ozna~ena na polovici, druga pa je bila dolga 1 m in z barvo zaznamovana na vsakih 10 cm. V grobem smo definirali {est razli~nih tipov stavb: hlev, cerkev, blok (tri- in {tirinadstropne stanovanjske hi{e), eno- in dvonadstropne stanovanjske hi{e, ve~ja gospodarska poslopja (skladi{~e, zadru`ni dom, vinogradni{ko-vinarska zadruga, kmetijska zadruga, tovarna Mont Kozje) in ostala ve~ja poslopja (gasilski dom, kinodvorana, ob~ina, policija, osnovna {ola, trgovina, ambulanta, gostilna). Ekspozicijo stene smo merili s kompasom. Izmerili smo kote, ki smo jim pripisali tudi ustrezno smer neba (npr. S, SSV, SVV, V, JVV, JV ipd). Vi{ino stene (slika 1) smo definirali kot vertikalno razdaljo med najvi{jim mo`nim mestom za gnezdenje in tlemi. Z dvometrsko palico smo jo ocenjevali na 1 m natan~no. Globino nadstre{ka (slika 1) smo definirali kot horizontalno razdaljo med notranjim robom gnezda in skrajnim zunanjim robom glavnega nadstre{ka. Z enometrsko palico smo jo ocenjevali na 5 cm natan~no. Kot glavni nadstre{ek smo {teli napu{~ strehe na pro~eljih in stranskih stenah stavbe (slika 1). Med notranje nadstre{ke pa smo {teli balkone, okna, stebre in oboke (slika 1) – v tem primeru globina glavnega nadstre{ka za samo gnezdo seveda ni bila pomembna, saj je “streho” gnezdu zagotavljala spodnja ploskev balkona ali pa kot okna. Stavbo oziroma steno smo skicirali in o{tevil~ili popisana gnezda. Vsakemu gnezdu na steni smo dolo~ili slede~e parametre: celost (kategorije so bile slede~e: 0 – le {e rjava sled na steni, 1/3, 2/3 in 3/3 – ponazarjajo dele` ohranjenosti gnezd), zasedenost (da ali ne), nagib gnezda (~e je bilo gnezdo na previsni steni, je kot zna{al ve~ kot 90°, na navpi~ni steni pa 90°), {irino in nagib obstoje~ih polic pod gnezdom, vi{ino nadstre{ka glede na gnezdo (definirana je bila kot vertikalna razdalja od zgornjega roba gnezda do spodnjega roba nadstre{ka; ~e je bilo gnezdo vi{je od spodnjega roba nadstre{ka, je bila ta razdalja negativna; ~e je bilo gnezdo pod notranjim nadstre{kom, npr. pod balkonom, je bil ta podatek 0 cm; slika 1) in razdaljo do sosednjega gnezda (~e so se gnezda stikala, je bila razdalja 0 cm, merili smo na 5 cm natan~no). Vsako gnezdo smo narisali v stranskem risu in narisu. Pod rubriko “opombe” pri gnezdih smo napisali tip police, ~e je obstajala (kovinski nosilec, `ica, betonska ali lesena polica), zasedenost gnezda z drugo vrsto ptice in morebitni polo`aj gnezda pod notranjim nadstre-{kom. ACROCEPHALUS 21 (lOo): 153 — 159, 2000 3. Rezultati Tabela 1: [tevilo vseh stavb in stavb z gnezdi mestne lastovke v popisanih krajih, Kozjansko 1999 V desetih krajih na Kozjanskem in Bizeljskem smo zabele`ili 826 gnezd; za 33 izmed njih ne vemo natan~ne lokacije. V obdelavi podatkov so, kjer je to mogo~e, ta gnezda kljub temu upo{tevana. Pregledali smo 1.077 stavb; kolonije lastovk pa smo odkrili na 69 stavbah (tabela 1). Odstotek zasedenih gnezd je bil 31% (n = 255), nezasedenih 68% (n = 563), v 1% primerov (n = 8) pa zasedenosti nismo ugotavljali. Vsa zasedena gnezda so bila cela. Tabela 2 prikazuje {tevilo zasedenih, nezasedenih gnezd in gnezd brez podatka o zasedenosti za vse popisane kraje. Najve~ gnezd (323) smo na{li v Kozjem, ki je poleg Bizeljskega eden ve~jih krajev tega obmo~ja. Najve~ji dele` zasedenih gnezd (60%) je bil v Koprivnici. V Pil{tanju gnezd nismo na{li. Le 15% (n = 83) vseh nezasedenih gnezd je bilo celih, druga pa so bila bolj ali manj po{kodovana (tabela 3). Od nezasedenih celih gnezd so jih 20 zasedli doma~i vrabci Passer domesticus, v tri pa je na Bizeljskem gnezditveni material nanosil samec travni{kega vrabca Passer hispanio-lensis. Namestitev gnezd na razli~nih tipih stavb prikazuje tabela 4. Najve~ gnezd (38%) smo odkrili na eno- in dvonadstropnih stanovanjskih hi{ah, najmanj pa na cerkvah (0,2%). Le 31 gnezd (4%) je bilo name{~enih na razli~nih tipih polic in podpor (tabela 5), katerih {irina je bila med 0,2 in 7 cm. Najve~ gnezd je bilo na `ici (55%). Le tretjina gnezd na policah in podporah je bila zasedenih. Tabela 6 ka`e pogostost razli~nih namestitev gnezd na steni (n = 821). Pod glavnim nadstre{kom je bilo name{~enih 89% gnezd (n = 729). Pod razli~nimi tipi notranjih nadstre{kov je bilo name{~enih preostalih 11% gnezd (n = 92): 7% pod balkoni, 2% v kotu oken in 2% pod drugimi notranjimi nadstre{ki. Med velike kolonije na stavbah smo {teli tiste, ki so nosile 20 ali ve~ gnezd mestnih lastovk. Skupaj smo zabele`ili 12 velikih kolonij. Najve~je kolonije smo odkrili na gospodarskih in drugih ve~jih poslopjih (kmetijske zadruge, gasilski domovi; 35, 56, 59 in 81 gnezd), nekoliko manj{e pa na blokih (39, 38, 36 in 32 gnezd) in eno- oziroma dvonadstropnih stanovanjskih hi{ah (33, 32, 23 in 21 gnezd). Najve~ velikih kolonij (42%) je bilo v Kozjem. Vi{ino gnezd smo ugotovili pri 718 gnezdih. Table 1: Number of all buildings and buildings with House Martins' nests in surveyed places, Kozjansko 1999 Kraj/ [tevilo vseh [tevilo stavb z gnezdi stavb/ mestne lastovke/ Place No. of all No. of buildings with buildings House Martins’ nests Bistrica ob Sotli 100 9 Bizeljsko 314 11 Drensko Rebro 57 1* Koprivnica 45 6 Kozje 186 18 Lesično 76 7 Pilštanj 65 0 Podsreda 102 10 Veliki Kamen 75 2 Zagaj 57 5 Skupaj / Total 1077 69 * pregledana je bila le ena stavba v vsej vasi / only one building surveyed in the entire village Tabela 2: [tevilo zasedenih in nezasedenih gnezd ter gnezd brez podatka o zasedenosti v popisanih krajih v Kozjanskem parku leta 1999 Table 2: Number of occupied and unoccupied nests as well as nests with no data on their occupancy in surveyed places at Kozjanski Park in 1999 Kraj / Place Zasedenost / Occupancy da / yes ne / no ni podatka / no data Bistrica ob Sotli 9 44 1 Bizeljsko 13 82 0 Drensko Rebro* 10 0 Koprivnica 28 19 0 Kozje 103 217 3 Lesično 48 104 4 Pilštanj 00 0 Podsreda 17 25 0 Veliki Kamen 8 15 0 Zagaj 18 34 0 Kraj ni znan 10 23 0 Skupaj / Total 255 563 8 * pregledana je bila le ena stavba v celi vasi / only one building surveyed in the entire village 155 K. Denac: Zna~ilnosti gnezdi{~ mestne lastovke Delichon urbica v Kozjanskem parku Tabela 3: Celost nezasedenih gnezd mestne lastovke, Kozjansko 1999 (n = 563) Tabela 6: Namestitev gnezd mestne lastovke na steni, Kozjansko 1999 (n = 821) Table 3: Wholeness of House Martins' unoccupied nests, Kozjansko 1999 (n = 563) Table 6: House Martins' nests on the wall, Kozjansko 1999 (n = 821) Celost / Wholeness [tevilo gnezd / No. of nests 0 1/3 2/3 3/3 108 282 90 83 Skupaj / Total 563 Tabela 4: Namestitev gnezd mestne lastovke na razli~nih tipih stavb, Kozjansko 1999 (n = 826) Table 4: House Martins' nests on different types of buildings, Kozjansko 1999 (n = 826) Tip stavbe / Type of building Število gnezd/ No. of nests hlev / barn 21 cerkev / church 2 blok / block of flats 159 eno-/dvonadstropna stanovanjska hi{a/ 311 one-/two-storied apartment house ve~je gospodarsko poslopje/ 135 larger farm building druga ve~ja poslopja/other larger buildings 198 Skupaj / Total 826 Tabela 5: Namestitev gnezd mestne lastovke na razli~nih tipih polic in podpor, Kozjansko 1999 (n = 31) Table 5: House Martins' nests on different types of shelves and supports, Kozjansko 1999 (n = 31) Tip police/podpore/ Število gnezd/ Type of shelf/support No. of nests `ica / wire 17 kovinski nosilec / metal support 8 betonska polica / concrete shelf 3 lesena polica / wooden shelf 3 Skupaj / Total 31 Tip namestitve na steni/ Število gnezd/ Type of enplacement on the wall No. of nests pod glavnim nadstre{kom/ 729 beneath main jutting roof pod balkonom / under balcony 61 v kotu okna / in windows’s corner 15 pod drugimi notranjimi nadstre{ki/ 16 beneath other inner jutting roofs Skupaj / Total 821 Mediana za vi{ino teh gnezd je bila 7 m, povpre~na vi{ina 7,4 m, njen razpon pa je bil med 3 (min) in 14 m (max) (slika 2). Podatki o vi{ini nadstre{ka glede na gnezdo so bili zbrani za 801 gnezdo (slika 3). V ve~ini primerov (564 gnezd ali 70%) je bila vi{ina negativna (-0,1 m do -1 m), najve~krat z vi{ino nadstre{ka -0,5 m (44%). Precej gnezd je imelo vi{ino nadstre{ka 0 m (29%) – pri teh je z vidika za{~ite pred neugodnim vremenom (padavine, veter) zelo pomembna globina nadstre{ka. Minimalna globina nadstre{ka v teh primerih je bila 0,2 m in maksimalna 1,7 m, 60% gnezd pa je imelo globino nadstre{ka med 0,5–1 m; mediana globine nadstre{ka je bila 0,7 m. Le 0,5% gnezd je imelo pozitivno vi{ino nadstre{ka glede na gnezdo. Na previsnih stenah je bilo name{~enih 6 gnezd (0,7%) – v vseh primerih je nagib gnezda zna{al 135°. Previsna stena in pozitivna vi{ina nadstre{ka glede na gnezdo pomenita manj{o za{~ito gnezda pred vremenskimi razmerami. Podatki o razdalji med gnezdi so bili zbrani za 681 gnezd (slika 4). Minimalna razdalja med gnezdi je bila 0 cm. Zabele`ili smo jo pri 35% gnezd (n = 237). Najve~ja razdalja med gnezdi je bila 900 cm (n = 1). Pribli`no 60% gnezd je bilo medsebojno oddaljenih do 50 cm, 33% med 55–250 cm in le 7% med 255–900 cm. Mediana za razdalje med gnezdi je bila 0,3 m. Podatki o ekspoziciji so bili zbrani za 703 gnezda (slika 5). Prevladujejo tri ekspozicije: JV (15%), SZZ (10%) in SZ (10%). 156 ACROCEPHALUS 21 (lOo): 153 — 159, 2000 160 140 * 5 120 'S 6 100 z ^ 80 N 0 Sb 60 o 'I 40 20 0 3456789 10 11 višina gnezda (m) / height of nest (m) Slika 2: Višina gnezd mestne lastovke, Kozjansko 1999 (n = 718) Figure 2: Height of House Martins' nests, Kozjansko 1999 (n = 718) 12 13 14 4. Razprava Mestne lastovke se iz prezimovali{~ vrnejo ve~inoma v drugi polovici aprila. @e v prvih dneh po vrnitvi zasedejo gnezda in v njih preno~ujejo. Ugotovili so, da starej{e ptice raje zasedejo stara gnezda (~etudi so po{kodovana), mlaj{e pa si zgradijo nova. Obnavljanje starih gnezd je pribli`no trikrat hitrej{e kot graditev novih. Mestne lastovke so zveste mestu prej{njega gnezdenja oziroma izvalitve, zato se na gnezdu pogosto sre~ajo partnerji iz prej{njih let. V zmernih klimatih imajo dve legli v sezoni, pri ~emer so mladi~i drugega legla v gnezdih lahko {e v za~etku oktobra (Cramp 1988, Gro{elj 1988). [tevilo zasedenih gnezd v Kozjanskem parku je bilo verjetno podcenjeno iz dveh razlogov. Prvi je ta, da so nekatere lastovke `e pred za~etkom popisa speljale prvo leglo mladi~ev, kar so potrdili tudi posamezni doma~ini. Prva jajca namre~ izle`ejo v za~etku maja, mladi~i pa se speljejo po pribli`no 50 dneh – torej konec junija (Cramp 1988). Drugi razlog pa je C ¦s d 280 240 200 160 g 120 M I 80 ,3 40 -1,0 -0,9 -0,8 -0,7 -0,6 -0,5 -0,4 -0,3 -0,2 -0,1 0,0 0,1 0,2 0,3 0,5 višina nadstreška glede na gnezdo (m) / height of jutting roof in relation to nest (m) Slika 3: Višina nadstreška glede na gnezda mestne lastovke, Kozjansko 1999 (n = 801) Figure 3: Height of jutting roof in relation to House Martins' nests, Kozjansko 1999 (n = 801) 157 K. Denac: Zna~ilnosti gnezdi{~ mestne lastovke Delichon urbica v Kozjanskem parku 250 S 200 » c •s 3 150 I i 100 50 0 5-10 15-50 55-250 255-900 interval razdalj med gnezdi (cm) / interspace between nests (cm) Slika 4: Razdalje med gnezdi mestnih lastovk po intervalih, Kozjansko 1999 (n = 681) Figure 4: Interspace between House Martins' nests, Kozjansko 1999 (n = 681) prekratek čas našega zadrževanja pri nekaterih gnezdih, da bi bilo mogoče ugotoviti, ali so zasedena. V nekaj primerih smo opazovali par lastovk, ki se je drenjal v ostankih podrtega gnezda, pri čemer je samec intenzivno pel in odganjal vsiljivce. Literatura navaja, da se mestne lastovke uspešno parijo le v gnezdu, četudi je to še nedokončano (Cramp 1988). Večinoma za obe legli v sezoni uporabijo isto gnezdo— zamenjajo ga le, če prvo leglo mladičev propade (Cramp 1988). Pogosto se dogaja, da nesparjeni samci zasedejo poškodovana gnezda in jih branijo s petjem in odganjanjem vsiljivcev (Cramp 1988), vendar smo v vseh zgoraj omenjenih primerih v poškodovanih gnezdih videli po dve lastovki. Majhen delež gnezd na policah lahko pripišemo splošnemu pomanjkanju gnezdilnih polic, čeprav so za namestitev gnezda morda pomembnejši drugi faktorji (višina in globina nadstreška, material stene, oddaljenost prvih ovir), ki dajejo gnezdu kritje pred neugodnim vremenom ali pa omogočajo, da lastovka pripne gnezdo k steni. Med različnimi tipi polic prevladuje žica, kar pa je zgolj odsev dejstva, da je bila žica precej dolga in je tako lahko dajala oporo večjemu številu gnezd kot pa drugi nosilci (betonske in lesene police, kovinski nosilci), ki so bili krajši. Pomembnejša od polic je streha, ki varuje gnezda pred padavinami (Cramp 1988). To lahko vidimo tudi iz rezultatov raziskave na Kozjanskem, kjer večina mestnih lastovk gnezdo pripne pod napušč (in sicer 158 vi{je od spodnjega roba napu{~a) ali tik pod notranji nadstre{ek (pod balkon ali v kot okna). Izogibajo se previsnih sten (nagib gnezda > 90°) – verjetno zato, ker dajejo slab{o za{~ito pred de`jem. [tevilo gnezd na nekem tipu stavb je odvisno tudi od {tevila (razpolo`ljivosti) tega tipa stavb v posameznem kraju. Najve~ gnezd je bilo resda name{~enih na eno- in dvonadstropnih stanovanjskih hi{ah, ki so v popisanih krajih {tevil~no prevladovale, vse ve~je kolonije mestnih lastovk pa so bile na ve~jih in vi{jih stavbah, kar je verjetno povezano z ve~jimi stenami. Visok odstotek velikih kolonij v Kozjem gre pripisati dejstvu, da je to razmeroma velik kraj s {tevilnimi visokimi stavbami (ve~nadstropni bloki, kmetijska zadruga, gasilski dom). Gnezda mestnih lastovk v urbanih predelih so obi~ajno name{~ena precej ni`je kot na naravnih stenah, marsikje so pripeta celo v kot okna, ki ga ljudje nenehno uporabljajo. Oboje govori v prid trditvi, da se je mestna lastovka precej dobro prilagodila na sobivanje s ~lovekom. Njeno raz{irjenost v mestih omejujejo koli~ina hrane, razpolo`ljivost gnezditvenega materiala (blata) in ustreznih sten. Da gnezd ni bilo v Pil{tanju, je mo`nih nekaj medsebojno povezanih razlogov. Gre namre~ za majhno, razmeroma tesno grajeno vas s {tevilnimi pritli~nimi hi{ami in ozkimi s SSZ 120 100 SSV sz\ 80 60 xSV SZZ„ -\&0 - ^sw jzz * JZ^ JJZ^ \jjv ^¦jv ^JW Slika 5: Porazdelitev gnezd mestne lastovke glede na ekspozicijo, Kozjansko 1999 (n = 703) Figure 5: Distribution of House Martins' nests in view of their exposition, Kozjansko 1999 (n = 703) ACROCEPHALUS 21 (lOo): 153 — 159, 2000 prehodi med ve~jimi stavbami. Morda igra kak{no vlogo tudi dejstvo, da v vasi `ivi le {e nekaj prebivalcev. Podatki o materialu stene so bili zbrani precej nesistemati~no (klasifikacija bi morala biti podana vnaprej), vendar smo med raziskavo opazili, da mestne lastovke gnezd ne pripenjajo na z lesom obite ali neometane ope~nate stene, rade pa gnezdo od strani oprejo na lesen tram, ~e seveda obstaja. Popisovali smo le stene z gnezdi. Stene na stavbi, ki niso nosile gnezd, so morda imele ugodno ekspozicijo, vendar lastovkam ni ustrezal kak drug parameter (bli`ina visoke ovire, neprimeren material stene, premajhna globina ali vi{ina nadstre{ka). Videti je, kot da se lastovke izogibajo skrajno severnim in ju`nim do jugozahodnim legam, kljub temu pa ekspozicija stene za izbiro mesta gnezditve pri mestni lastovki o~itno ni odlo~ilni pogoj. Zgornje meje oddaljenosti prvih ovir od stene so bile dolo~ene subjektivno. Da bi neko stavbo ali drevo res lahko razglasili za oviro, bi morali ugotoviti vi{ino in {irino ovire (da jo bi primerjali z dimenzijami stene) in stopnjo prekrivanja gnezdilne stene z oviro (ovira je namre~ lahko name{~ena tako, da steno popolnoma prekriva, ali pa tako, da prekriva le del~ek stene, na katerem niso nujno tudi gnezda lastovk). Te h podatkov `al nismo zbirali. Zahvala: Za neutrudno terensko delo, navdu{enost in poslu{nost se prisr~no zahvaljujem ~lanom ornitolo{ke skupine: Petri Bernard, Danilu Bre~ku, Sabini Bun{ek, Gregorju Godlerju, Evi Leskov{ek, Jasmini Mikli~, Katarini Po`ar, Petru Po`unu, Gregorju [e{ku, Petri [terlek, Maji To~aj in Franciju Zidarju ml. Denisu Vengustu in Toma`u Jan~arju se zahvaljujem za pomo~ pri vodenju terenskega dela, slednjemu pa tudi za zastavitev raziskave o gnezdenju mestne lastovke in izdelavo obrazca za popis. Velika zahvala gre prijaznemu in ustre`ljivemu osebju Uprave Kozjanskega parka, {e posebej Vesni Zakonj{ek, skrbni voditeljici tabora, in Franciju Zidarju, direktorju Kozjanskega parka. 5. Povzetek Raziskavo ekologije gnezdi{~ mestne lastovke Delichon urbica v urbanih in ruralnih habitatih smo opravili med mladinsko raziskovalno delavnico v Kozjanskem parku (25.6.–2.7.1999). Popisali smo 826 gnezd na 69 stavbah v 10 krajih. 31% gnezd je bilo zasedenih, 68% nezasedenih, za 1% gnezd pa podatka o zasedenosti nismo imeli. [tevilo zasedenih gnezd je bilo verjetno podcenjeno, saj so nekatere mestne lastovke do za~etka popisa `e speljale prvo leglo mladi~ev. Nekatera nezasedena gnezda so zasedli doma~i vrabci Passer domesticus, tri pa samec travni-{kega vrabca Passer hispaniolensis. Gnezda so bila prete`no na eno- in dvonadstropnih stanovanjskih hi{ah, ve~je kolonije (ve~ kot 20 gnezd) pa so si uredile domovanje na vi{jih in {ir{ih stavbah. Manj kot 5% gnezd je bilo na policah in podporah. Verjetno so zadosti velik nadstre{ek, primeren material stene in odprtost stene bolj pomembni kot sama polica. Mediana vi{ine gnezd je bila 7 m, povpre~na vi{ina 7,4 m, gibala pa se je med 3 in 14 m (n = 718 gnezd). 35% gnezd se je med seboj dotikalo. Pribli`no 60% gnezd je bilo medsebojno oddaljenih do 0,5 m. 89% gnezd je bilo name{~enih pod glavnim nadstre{kom, preostalih 11% pa pod notranjim nadstre{kom (pod balkonom, v kotu okna). 6. Literatura Cramp, S. (eds.) (1988): Handbook of the birds of Europe, the Middle East and North Africa, The birds of the Western Palearctic, vol. 5. Oxford University Press, Oxford. Darakchiev, A. & J.P. Fouarge (1997): Delichon urbica House Martin. In: Hagemeijer, E.J.M. & M.J. Blair (eds): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & AD Poyser, London. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Gro{elj, P. (1988): Mestna lastovka Delichon urbica. Acrocephalus 9 (37-38): 71-72. Kmecl, P. & K. Ri`ner (1993): Mestna lastovka Delichon urbica. Acrocephalus 14 (60): 168-169. Prispelo / Arrived: 8.3.2000 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 I59 ACROCEPHALUS 21 (lOo): l6l — 163, 2000 Prvi teritorialni travni{ki vrabci Passer hispaniolensis v Sloveniji The first territorial Spanish Sparrows Passer hispaniolensis in Slovenia Al Vrezec1 & Borut [tumberger2 1Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana 2Cirkulane 41, SI-2282 Cirkulane, e-mail: stumberger@siol.net 1. Uvod Travni{ki vrabec Passer hispaniolensis je mediteransko-turkmenistanska vrsta, ki v razmeroma ozkem pasu naseljuje obmo~je od zahodno-afri{kih oto~ij pa vse do zahodne Kitajske (Clement et al. 1993, Glutz von Blotzheim & Bauer 1997). Poznani sta dve podvrsti, kot podvrsto travni{kega vrabca pa nekateri {tejejo {e italijanskega vrabca P. h. italiae (Clement et al. 1993, Summers-Smith 1988). Travni{ki vrabec v Evropi gnezdi le ob Sredozemlju, predvsem na Balkanskem in Iberskem polotoku, naseljuje pa {e otoke Sardinijo, Sicilijo, Malto, Kreto in Ciper (Alonso 1997). V Sloveniji je bil travni{ki vrabec do nedavnega ugotovljen le enkrat. Oktobra 1988 je bil na Vrhniki ujet samec (Gro{elj 1989). Leta 1999 pa smo jih zabele`ili med popisom ptic Kozjanskega parka v Bizeljskem in cenzusom bele {torklje v Apa~ah na Dravskem polju. Lokaliteti smo obiskali nekajkrat. Pregledali smo ve~ potencialnih gnezdi{~ (hi{e z gnezdi lastovk, gnezda belih {torkelj, topoli, vrbe ter druga drevesa ob potoku) in skupine doma~ih in poljskih vrabcev na prehranjevali{~ih, kjer bi lahko pri~akovali tudi travni{kega vrabca. V prispevku predstavljava prva dva podatka o travni{kem vrabcu iz gnezditvenega obdobja, opisujeva teritorialno vedenje in po literaturi na kratko povzemava polo`aj ter {irjenje vrste na Balkanu. 2. Opis obmo~ij Lokaliteti le`ita v subpanonski zoogeografski regiji (Mr{i~ 1997). Podnebje je zmerno celinsko oziroma subpanonsko s 1000 mm padavin in s povpre~nimi lenimi temperaturami zraka okoli 12° C (Fridl et al. 1998). Tako na Bizeljskem kot v Apa~ah je za lokaliteti zna~ilno suburbano va{ko okolje. Bizeljsko (UTM WL59; Posavje, JV Slovenija) le`i na skrajnem jugovzhodnem delu Kozjanskega parka (160 m n.v.). Okolico Bizeljskega pokriva kultivirana pokrajina z vla`nimi travniki, ki se razprostirajo ob reki Sotli. Obre`je Bizeljskega potoka v naselju Bizeljsko je pora{~eno s topoli Populus sp. in vrbami Salix sp., ki so zelo pogosta gostiteljska drevesa gnezdilnih kolonij travni{kih vrabcev na Balkanskem polotoku (Matvejev 1976, lastni podatki). Apa~e (UTM WM63; Podravje, SV Slovenija) le`ijo na ju`nem robu Dravskega polja (250 m n.v.). Lokaliteta le`i na stiku ~ret (mo~virni ni`inski svet, porasel s travo in grmi~evjem) in suhega osredja Dravskega polja brez povr{inskih vodotokov. Okolica Apa~ je precej agrarna, v bli`ini te~e reka Polskava. 3. Opis opazovanj 3.1. Bizeljsko (Kozjanski park) Dne 29.5.1999 smo samca travni{kega vrabca opazovali v sredi{~u Bizeljskega, ko se je “kopal” v pesku ob cesti in potem odletel na stanovanjsko hi{o v bli`ini. Na stavbi je bilo pod streho pritrjenih ve~ zapu{~enih gnezd mestnih lastovk Delichon urbica. V ve~ini gnezd so gnezdili doma~i vrabci Passer domesti-cus, medtem ko si je travni{ki vrabec prisvojil dve, v kateri je zna{al suhe travne bilke. Travni{ki vrabec je bil poletno obarvan in je s svojim svatovskim in teritorialnim vedenjem ({opirjenje, glasno ogla{anje, agresivno vedenje do samcev doma~ega vrabca) neuspe{no sku{al pritegniti pozornost samic. Samca travni{kega vrabca so na isti lokaciji opazovali {e 28.6. in 7.7.1999 (Jan~ar pisno, Fekonja & Rubini~ ustno). Takrat se je preselil na drugo stran hi{e (barvna priloga – sliki 1, 2), kjer je zasedel {e eno lastovi~je gnezdo in vanj nanosil travne bilke. Tudi ob tem gnezdu je vneto dvoril, vendar samica ni bila opa`ena. Travni{ki vrabec v Bizeljskem v letu 1999 verjetno ni uspe{no gnezdil. V naselju Bizeljsko smo pregledali ve~ potencialnih gnezdi{~, vendar drugih osebkov travni{kih vrabcev nismo na{li. 161 Kratki ~lanki / Short articles 3.2. Apa~e (Dravsko polje) 4. Diskusija Na Dravskem polju smo 4.7.1999 popisovali gnezdi-tveno populacijo belih {torkelj Ciconia ciconia. V Apa~ah smo popisali spomladi sicer zasedeno gnezdo, ki pa je bilo ob obisku brez mladih {torkelj. Na `icah, v gnezdu in na njem je posedalo kakih 40–50 poljskih Passer montanus in doma~ih vrabcev. Pri pregledu gnezda in `ic s teleskopom smo na `ici ob gnezdu {torklje opazili samca travni{kega vrabca. Ta je kmalu smuknil v dra~je ob robu gnezda in se hitro spet vrnil na `ico. Po polminutnem opazovanju je iz sredi{~a vasi na gnezdo priletela skupina kakih 100 vrabcev in v vsesplo{ni zme{njavi se je travni{ki vrabec pome{al med jato. Pozneje je jata do zadnjega vrabca odletela v smeri, od koder je priletela. V naslednjem tednu smo posku{ali {e enkrat preveriti navzo~nost travni{kega vrabca. Gnezdo {torkelj je samevalo, travni{kega vrabca pa med 50 pregledanimi vrabci v okolici ni bilo videti. Travni{ki vrabec je edini evropski vrabec z izrazitim selitvenim ali nomadskim zna~ajem vsaj pri delu gnezditvene populacije (Summers-Smith 1988). To je verjetno tudi eden izmed vzrokov za ugotovljeno {iritev areala v zadnjih sto letih. Tak{na {iritev je znana iz nekaterih atlantskih oto~ij in Balkanskega polotoka (Summers-Smith 1988); {irjenje na Balkan-skem polotoku do leta 1973 je opisal Matvejev (1976). Travni{ki vrabec se na Balkanskem polotoku {iri v dveh smereh: vzdol` jadranske obale in vzdol` re~nih dolin, zlasti ob Donavi. To naj bi se za~elo v za~etku 20. stoletja v Makedoniji, od koder se je travni{ki vrabec hitro raz{iril do jadranske obale (prvo gnezdenje v Boki Kotorski je bilo ugotovljeno `e leta 1916), po~asneje pa je potekalo kontinentalno {irjenje, saj so ga v okolici Beograda opazili {ele leta 1966. Vzdol` Donave se je raz{iril na vzhod proti Romuniji in Bolgariji ter na zahod v Panonsko ni`ino. M 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 i 2 1 | i r 8 ^j M A J L 7 . "f-t. *? t* J1 V fa | | L L 6 ^'.- /jfli P HI V 5 ft» p I ( 4 S? -J? 'tt? ? t O P H Pw 3 f '> % "¦! jf j 2 s*? r-': jfi 1 /• •f j t L'i 0 b 9 I f 8 S P 1^ P 7 ^ r k*. 6 / I4 t 5 1 ; L 4 1 I ^ V » 3 2 U V W X Slika 3: Ugotovljena razširjenost travniškega vrabca Passer hispaniolensis v Sloveniji v letu 1999 (karta: Geografski inštitut ZRC SAZU) Figure 3: The established distribution of Spanish Sparrow Passer hispaniolensis in Slovenia in 1999 162 ACROCEPHALUS 21 (lOo): l6l — 163, 2000 Novej{i objavljeni podatki ka`ejo, da se je raz{iril vse do severne Dalmacije in ju`nega roba Panonske ni`ine v Vojvodini (Glutz von Blotzheim & Bauer 1997). Najbli`je Sloveniji gnezdi v dolini reke Mirne pri Novigradu (Rubini~ v pripravi), pribli`no 20 km od slovensko-hrva{ke meje. Ta kolonija domnevno pripada populaciji, ki se {iri vzdol` jadranske obale. Kljub bli`ini omenjene kolonije pa v slovenskem Primorju travni{kega vrabca {e nismo odkrili, ~eprav smo ga npr. ob reki Dragonji sistemati~no `e iskali v letu 1998 (lastni podatki). Samca travni{kega vrabca, opazovana leta 1999 v Sloveniji, verjetno pripadata populaciji, ki se {iri kontinentalno, vzdol` rek. Kljub temu da s hrva{ke Podravine in Posavine ni poro~il o pojavljanju in gnezdenju travni{kega vrabca (Kralj 1997), se zdi domneva o kontinentalnem poreklu obeh travni{kih vrabcev najbolj verjetna. Sklepamo lahko, da sta pri{la v Slovenijo vzdol` re~nih dolin Save ali Drave. Vodna povr{ina, potok ali reka je pomemben element v habitatu travni{kega vrabca (Matvejev 1976, Summers-Smith 1988, lastni podatki). Na obmo~jih, kjer travni{ki in doma~i vrabec `ivita blizu skupaj, gnezdi travni{ki vrabec v vla`nej{ih, doma~i vrabec pa v bolj suhih predelih (Summers-Smith 1988). Obe predstavljeni slovenski lokaliteti to potrjujeta z bli`ino vodnih povr{in, poleg tega pa sodita med najbolj topla obmo~ja v notranjosti dr`ave. Travni{ki vrabec je namre~ vrsta toplih ni`avij (Glutz von Blotzheim & Bauer 1997). Prvi podatek o travni{kem vrabcu v Sloveniji (Gro{elj 1989) je iz negnezditvenega obdobja vrste. Podobne najdbe so znane tudi drugod po Evropi (Summers-Smith 1988, Clement et al. 1993, Glutz von Blotzheim & Bauer 1997). Selitev balkanskih gnezdilk se pri~ne `e konec julija in v avgustu (Glutz von Blotzheim & Bauer 1997). V obeh primerih, predstavljenih v prispevku, je bil opazovan poletno obarvan samec v ustreznem gnezditvenem ~asu. Oba samca sta bila opazovana tudi ob ustreznem gnezdi{~u. Samec v Bizeljskem je celo zna{al gnezda, svatoval in se teritorialno vedel. V prihodnje bomo z natan~nim opazovanjem vrab~jih kolonij lahko potrdili ali ovrgli domnevo o {irjenju in gnezdenju travni{kega vrabca v Sloveniji in nadaljnji {iritvi areala vrste proti severu. Spremljanje {irjenja travni{kega vrabca v Sloveniji pa bo zanimivo tudi zaradi simpatri~nega pojavljanja s tremi drugimi (pod)vrsta-mi vrabcev: doma~ega vrabca Passer domesticus, italijanskega vrabca P. hispaniolensis italiae in poljskega vrabca P. montanus. Povzetek V letu 1999 je bila na dveh lokalitetah v subpanon-skem zoogeografskem obmo~ju Slovenije v gnezditve-nem obdobju ugotovljena navzo~nost travni{kih vrabcev Passer hispaniolensis. V Bizeljskem (Kozjanski park, spodnje Posavje, V Slovenija; 160 m n.v.) je v maju in juniju 1999 samec travni{kega vrabca zna{al gnezdilno gradivo v gnezda mestnih lastovk Delichon urbica, sva-toval in se teritorialno vedel. V Apa~ah (Dravsko polje, Podravje, SV Slovenija; 250 m n.v.) pa je bil 4.7.1999 opazovan samec travni{kega vrabca na gnezdu bele {torklje Ciconia ciconia. Oba samca sta bila v poletnem perju in sta se zadr`evala v dru`bi doma~ih vrabcev Passer domesticus. Lokaliteti le`ita v suburbanem va{kem okolju. Avtorja menita, da je pojavljanje teritorialnih travni{kih vrabcev v Sloveniji lahko znak za nadaljevanje {iritve areala vrste proti severu. Summary In 1999, the presence of Spanish Sparrows Passer his-paniolensis was established, in breeding season, at two localities in the sub-Pannonian zoogeographical region of Slovenia. In May and June 1999 a male was observed at Bizeljsko (Kozjansko Park, spodnje Posavje, E Slovenia; 160 m a.s.l.) while piling up nest material in the nests of House Martins Delichon urbica as well as courting and behaving territorially. On July 4th 1999, on the other hand, a male was observed at Apa~e (Dravsko polje, Podravje, NE Slovenia; 250 m a.s.l.) on the nest of White Stork Ciconia ciconia. Both males were in summer plumage and in the company of House Sparrows Passer domes-ticus. The localities are situated in a suburban village environment. The authors believe that the presence of territorial Spanish Sparrows in Slovenia could be a sign of a further expansion of this bird’s breeding range towards the north. Literatura Alonso, J.C. (1997): Spanish Sparrow Passer hispaniolensis. 696-697. V: Hagemeijer, W.J.M., M.J. Blair (ed.) (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & AD Poyser, London. Clement, P. , A. Harris & J. Davis (1993): Finches & Sparrows. Christopher Helm, London. Glutz von Blotzheim, U.N. & K. Bauer (1997): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 14/I, Passeriformes. Aula-Verlag, Wiesbaden. Gro{elj, P. (1989): Travni{ki vrabec Passer hispaniolensis ujet na Vrhniki, prvi dokazani primerek v Sloveniji. Acrocephalus 41-42 (10): 34-36. 163 Kratki ~lanki / Short articles Fridl, J., D. Kladnik, M. Oro`en Adami~ & D. Perko (ed) (1998): Geografski atlas Slovenije. Dr`ava v prostoru in ~asu. DZS, Ljubljana. Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednih dvjesto godina. Larus 46: 1-112. Matvejev, S.D. (1976): Pregled faune ptica Balkanskog poluostrva. Conspectus Avifaunae Balcanicae. Srpska akademija nauke i umetnosti, Beograd. Mr{i}, N. (1997): Biotska raznovrstnost v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana. Summers-Smith, J.D. (1988): The Sparrows. T & AD Poyser, Calton. Prispelo / Arrived: 22.2.2000 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 164 ACROCEPHALUS 21 (lOo): 165 — l68, 2000 Iz ornitolo{ke bele`nice From the ornithological notebook Kvaka~ Nycticorax nycticorax Night Heron – calling during its night flight at Stara vas on May 29th 2000 (E Slovenija) Malo pred polno~jo 29.5.1999 sem zapu{~al zaro{ene travnike, ki se razprostirajo med Staro vasjo in Sotlo. Bera koscev Crex crex je bila to no~ bolj slaba, no~ pa kakor vse neprespane do tedaj ~udovita. Ko sem bil `e skoraj pri avtomobilu, sem od dale~ zasli{al bli`ajo~o se ptico. Sode~ po glasu je letela po~asi, nekaj deset metrov nad tlemi. Da gre za eno izmed ~apelj, ni bilo te`ko ugotoviti, saj je ogla{anje mo~no spominjalo na sivo ~apljo, pa vendar je bilo razpoznavno druga~no. [ele doma sem se dokon~no prepri~al, da sem poslu{al kvaka~a, ki je letel ju`no, vzdol` Sotle. To, da zaradi gozdnih in gorskih vrst zapostavljam prepoznavanje ogla{anja vodnih ptic, vem `e dolgo, nisem pa pri~akoval, da se mi bo to kdaj ma{~evalo. A sem uganko vendarle uspe{no re{il s posne-tkom ogla{anja. Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, 1290 Grosuplje Skobec Accipiter nisus Eurasian Sparrowhawk – a female caught, in midair, a Golden Oriole Oriolus oriolus that had previously pounced upon it, Podsreda, May 29th 1999 (E Slovenia) Transekt, ki sem ga popisoval 12.6.1999 na Bizeljskem, se je kon~al na travniku, ki obkro`a kmetijo Osojnik. Usedel sem se pod osamljeno tepko sredi travnika in pregledal planjavo. Kmalu sem opazil samico skobca, ki je priletela nad Hum. Ko je kakih 100 metrov nad gri~em za~ela kro`iti, se je vanjo zapodil kobilar Oriolus oriolus in jo za~el preganjati. Po kak{ni minuti boja je bil pogumni kobilar o~itno za trenutek nepozoren, saj je samica skobca to izkoristila in ga zgrabila. S kljunom ga je pokon~ala kar v zraku in odletela z njim vred. Za kobilarja tragi~en razplet. Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, 1290 Grosuplje Mali orel Hieraaetus pennatus Booted Eagle – dark phase observed at Podsreda on May 29th 1999 (E Slovenia) Po kosilu, s katerim smo zaklju~ili transektne popise 29.5.1999, smo se leno namenili proti gradu nad Podsredo, kjer smo bili nastanjeni. Na poti tja sem zagledal temnej{o ujedo, ki je letela skoraj v smeri na{e vo`nje, kakih 30 metrov nad avtomobilom. Bil je mali orel. Zaradi dobre svetlobe je bilo lepo videti njegov svetlej{i rep, ki je po barvi spominjal na rjasto kanjo. Peruti so bile temne, monotone, ob~utno tanj{e in nekoliko dalj{e od kanjinih. Le na prehodu med primarnimi in sekundarnimi letalnimi peresi je imel svetli lisi. Na hitro sem pomislil, da mu peresa manjkajo, a mu niso. Prehod med opisanima dvema ali tremi svetlimi peresi v temno barvo je bil postopen. Orel je, ne da bi se zmenil za moje naglo zaviranje sredi ceste, nadaljeval let nekako v smeri proti Kr{ki ravnici. Zaspanost me je seveda minila, kot tudi ostale popisovalce, ko so zvedeli za dogodek. V upanju, da bomo videli {e kaj zanimivega, smo se namesto k po~itku razporedili po razglednih to~kah v smeri, kamor je odletel orel. Toma` Miheli~, [t. Jurij 125, 1290 Grosuplje Mali orel Hieraaetus pennatus Booted Eagle – dark phase observed at Nova vas along the Sotla river on June 12th 1999 (E Slovenia) Z Daretom Fekonjo sva se 12.6.1999 na raziskovalnem taboru na Kozjanskem odlo~ila, da popoldne ne bova po~ivala, ampak da bova raje izkoristila lep dan. Odpravila sva se na travnike ob Novi vasi ob Sotli, saj sva se nadejala sre~anja s ~rno~elim srakoperjem. @al nama sre~anje z njim ni bilo usojeno, pa vendar nisva bila prikraj{ana za lepo ornitolo{ko do`ivetje. Kak{nih 50 m od naju se je iz grma za~ela dvigati neznana ujeda, velika kot kanja. Namenila nama je pribli`no 2 minuti, da si jo ogledava, potem pa se je dvignila in odletela proti Bizeljski vasi. Bila je rjave barve, rep pa je bil svetlej{i in brez prog. Po treh svetlih primarnih letalnih peresih na vsaki strani peruti sva vedela, da nimava opravka s kanjo Buteo buteo, ki sva jo tukaj sicer pogosto sre~evala. In po posvetovanju s priro~nikom sva ugotovila, da nama je bila namenjena sre~a opazovati pravzaprav malega orla Hieraaetus pennatus. Lep dan sva sklenila v peskokopu na Bizeljskem, kjer sva med drugim opazovala par zaljubljenih ~ebelarjev Merops apiaster, ki sta se parila kar na tleh. Jernej Figelj, Pav{i~evo naselje 29, 5000 Nova Gorica Rde~enoga postovka Falco vespertinus Red-footed Falcon – male on wire at Poklek near Podsreda on April 25th 1999 (E Slovenia) Ko sem se 23.4.1999 peljal na popis ptic Kozjanskega parka, sem v vasi Poklek pri Podsredi pri odcepu za grad Podsreda na `ici daljnovoda ugledal svojo prvo ptico 165 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Kozjanskega parka – neutrudno pojo~ega velikega strnada Miliaria calandra. Kasneje sem ugotovil, da jih je na tem obmo~ju kar precej. Ker me je pot pri vsakem popisu peljala mimo tega mesta, sem podzavestno zmeraj pogledal proti daljnovodu. 25.4.1999 je na `ici sedela manj{a ujeda. Toda zaradi nasprotne svetlobe nisem mogel ugotoviti, za katero ujedo gre. Odpeljal sem se na primernej{e mesto in skozi teleskop ugledal samca rde~enoge postovke Falco vespertinus, ki se je grel na jutranjem soncu. Samo drobna neprevidnost, pa bi v bele`nico namesto rde~enoga postovka zapisal postovka. Zanimivo je, da sem na isti `ici skoraj na istem mestu opazoval velikega strnada, rde~enogo postovko, rjavega srakoperja Lanius collurio in prosnika Saxicola torquata. Verjetno se s tega mesta odpira dober pogled na morebiten plen, sovra`nika in tekmece. Darko Fekonja, Triglavska 21, 1000 Ljubljana Koza~a Strix uralensis Ural Owl – 1 ind. resting in daytime of May 25th 1999 in beech forest Hacquetio–Fagetum near the peak of Intermedija (600m a.s.l.) at Orlica: hidden in young beech grove, it was disclosed by agitated birds: Turdus merula, Parus major, Dendrocopos major (E Slovenia) V okviru popisa ptic v Kozjanskem parku sem 28.5.1999 popisoval na grebenu Orlice med vrhoma Veliki Trbojnik in Intermedija. Obmo~je ve~inoma pora{~a bukov gozd Hacquetio–Fagetum, vmes pa so tudi posamezne skupine smrek Picea abies. Gozd je o~i{~en “nepotrebnih” su{ic in starih dreves. Dobro je ohranjen le {e v okolici vrha Inter-medija, kjer je {e nekaj ve~jih in debelej{ih starih bukev in su{ic. Okoli desete ure dopoldne sem zaklju~eval delo na svojem zadnjem transektu na nadmorski vi{ini pribli`no 600 m proti vrhu Intermedija. V gostem sestoju mladega bukovja, ki ga sicer obkro`a starej{i bukov gozd, sem zasli{al razburjeno ogla{anje kosov Turdus merula, velikih sinic Pa r u s major in velikega detla Dendrocopos major. Ptice sem pridno bele`il v popisni list in se po~asi bli`al mestu prepira. Ko sem bil `e dovolj blizu, da sem lahko videl razburjene ptice, je iz grmovja zletela koza~a. O~itno me je zagledala in se odlo~ila, da jo ucvre pro~. Pa vendar se mi je posre~ilo, da sem jo videl vsaj za hipec. Vesel nad izvrstnim odkritjem sem kon~al popis in se hitro odpravil v Podsredo, kjer smo bili dogovorjeni z drugimi popisovalci, da jim oznanim dobro novico – koza~a le `ivi v Kozjanskem parku. Ve~er prej smo namre~ ugibali, kje bi jo v tem koncu Slovenije uetgnili najti. Sicer smo koza~o na Kozjanskem upravi~eno pri~akovali in po ugotovitvah Toma`a Miheli~a so tu tudi primerni sestoji jelovo-bukovega gozda Abieti–Fagetum. Zanimiv pa bi bil {e tudi Bohor, vendar ta le`i `e zunaj Kozjanskega parka. Al Vrezec, Pra`akova 11, 1000 Ljubljana Hribski {krjanec Lullula arborea Wood Lark – new breeding site in E Slovenia, one individual feeding at the village of Poslavje on May 8th 1999 (664 m a.s.l., Kozjansko Park) Dne 8.5.1999 sva z Borutom Rubini~em ob zaselku Poslavje pod hribom Cerina (n. v. 664 m) na Kozjanskem opazovala hribskega {krjanca. Ptica je sedela na elektri~nem vodu, speljanem prek njive in travnika. Ob~asno se je spreletela na njivo in z nje spet na `ico. Na ptici je bil lepo viden svetlo-temno-svetli vzorec na robu zlo`ene peruti, po katerem lo~ujemo to vrsto od drugih vrst {krjancev. Miha @nidar{i~, Gori~ane 22/J, 1215 Medvode Hribski {krjanec Lullula arborea Wood Lark – two new breeding sites in E Slovenia between Ravni Log and Oslica: two on April 24th 1998 (750 m a.s.l.); a family with 3 fledged young on August 11th 1998; and one territorial male in June 1999 below Oslica (850 m a.s.l.) Moje prvo sre~anje s to precej redko vrsto je bilo 24.4.1998 na polo`nem travnatem, proti jugu obrnjenem obmo~ju med Ravnim Logom in Oslico (med Senovim in Bohorjem, nadmorska vi{ina okoli 750 m). Pravzaprav sem imel namen fotografirati mno`i~no pojavljajo~i se tr`a{ki svi{~ Gentiana tergestina, ki je dajal kontrast rjavim tonom prebujajo~ih se travnikov. Nenadoma pa sem zagledal dva rjavkasta pti~a: dovolila sta mi, da sem se jima pribli`al na borih deset metrov. Svi{~ je bil takoj pozabljen, v objektivu pa sem iskal {krjanca. Pa sem hotel preve~ – v trenutku, ko sem pritisnil na spro`ilec, sta odletela na sosednje pobo~je. Drugo sre~anje je bilo med iskanjem montpellierskega klin~ka Dianthus monspessulanus pod Oslico dne 11.8.1998. Ko sva v opoldanski vro~ini skupaj s Sonjo Budna iskala {e sledi navadnega kosmatinca Pulsatilla nigricans, sem se zna{el sredi skupine {krjancev. Najprej sem opazil dva na o`gani veji, ki je ostala od kresovanja. Med bli`anjem s fotoaparatom nisem opazil, da so tik pred menoj v travi {e najmanj trije osebki. Seveda od slike spet ni bilo ni~, saj so mi zleteli spod nog. Tokrat je {lo verjetno za dru`ino s speljanimi mladi~i. Tretje sre~anje je bilo v za~etku junija 1999 s pojo~im samcem tik pod vrhom Oslice (okoli 850 m). Ogla{al se je z drevesa sredi travnate povr{ine. Vztrajno ogla{anje mi je omogo~ilo, da sem si ga dodobra ogledal in zapomnil njegov napev. Zanimivo je, da Ornitolo{ki atlas Slovenije (Geister 1995) za to obmo~je ne navaja podatkov, kar pa sploh ne ~udi, saj v preteklosti tu ni bilo nobenih naravoslovnih raziskav. Vsa moja opa`anja so bila zabele-`ena v gnezdilnem okolju, zna~ilnem za hribskega {krjanca– na toplih, suhih in ekstenzivnih travi{~ih. i66 Du{an Klenov{ek, NHM 25, 8290 Sevnica ACROCEPHALUS 21 (lOo): 165 — l68, 2000 Crnočeli srakoper Lantus minor Lesser Grey Shrike – territorial male at Nova vas (Bizeljsko) along the Sotla river on May 29 1999 (E Slovenia) Pri popisu ptic Kozjanskega parka v letu 1999 sem si zaradi vajenosti ni`inskih travni{kih habitatov izbrala kvadrat v ravnici ob Sotli, in sicer kilometer ju`neje od Bizeljskega pri Novi vasi ob Sotli. Dne 29.5.1999 sem na transekt pri{la ob 6.50 in takoj do`ivela presene~enje. Na moji levi se je med njivami in travniki vil slikovit poto~ek, obrasel z glavatimi vrbami. Z ene na drugo se je prav ~udno spreletel srakoper, ki sem ga – ko se je usedel – prepoznala kot ~rno~elega Lantus minor. Tisto, kar je bilo v njegovem letu ~udnega, so bili hitri, plitvi zamahi s perutmi navzdol in bolj izrazito zamahovanje navzgor. Vse skupaj je dajalo vtis nekak{nega pol-lebdenja, frfotanja – podobno kot svatovski let gril~ka. Na tako “neu~inkovit” na~in srakoper gotovo ne leti na dalj{e razdalje ali med lovom, zato sem sklepala, da gre za teritorialni let samca, kar bi bilo ob redkosti te vrste v Sloveniji {e toliko bolj razveseljivo. Srakoperja sem zabele`ila pod o`ji popisni pas transekta (50 m) in od{la naprej. Pribli`no 100 m od mesta opazovanja srakoperja je star, precej redek sadovnjak in par ~rnih topolov – dve mo`nosti torej, kjer bi srakoper lahko gnezdil. Oboje smo ornitologi pregledali popoldne istega dne, a brez uspeha, ravno tako tudi glavate vrbe ob potoku, kjer pa je kot nala{~ sedel samec rjavega srakoperja. Katarina Denac, Gorki~eva 14, 1000 Ljubljana Skalni plezalček Tichodroma muraria Wallcreeper – first observation in the new stone-pits at Orlica (Bizeljsko district) on October 10 1998 (E Slovenia) Pozno popoldne, dne 18.10.1998, sem se vra~al s sprehoda po obronku Orlice, hriba, ki se strmo dviga nad vasjo Ore-{je na Bizeljskem. Pobo~je je termofilno, poraslo z drevjem in grmovjem ter s skalnimi previsi (Velike pe~ine). Ob cesti, ki se zajeda v strmo pobo~je ter vodi v vas Ore{je, je tudi nekaj kamnolomov. Ko sem {el mimo enega izmed njih, sem opazil, da se med kamenjem potika nekaj malega, temnega. @e naslednji hip pa se je ta `ivalca pokazala v obliki temno sive ptice velikosti vrabca, z dolgim, tankim, navzdol ukrivljenim kljunom. Plezala je po skalah med {pranjami, ko pa je poletela, sem opazil, da so peruti `ivo rde~e. Tako ni bilo te`ko ugotoviti, da gre za skalnega plezal~ka, katerega pojavljanje na tem obmo~ju verjetno {e ni bilo zabele`eno. Vladimir Balon, Martinova ulica 53, 1000 Ljubljana Nove knjige New books König, C., F. Weick & J.H. Becking (1999): Owls, a Guide to the Owls of the World. Pica Press, Sussex. 462 str., 64 barvnih strani z ilustracijami in 212 kart. ISBN 1-873403-74-7. Nakup: Pica Press, The Banks, Mountfield, Nr. Robertsbridge, East Sussex TN32-5JY. Cena: L35, brez po{tnine. Naposled je v oktobru 1999 le iz{la tako te`ko pri~akovana pregledna knjiga o sovah sveta, ki so jo pri zalo`bi Pica Press obljubljali `e ve~ kot leto dni. Knjiga nam v klasi~nem slogu, kot smo tega vajeni `e iz prej{njih monografskih priro~nikov zalo`be, podaja pregled sov sveta, vklju~no s pregledom podvrst in vrst, ki so bile opisane {ele pred kratkim, kot naprimer vrste Otus moheliensis, O. collari in O. alius, katerih opis smo dobili leta 1998, ali pa podvrsta vrste O. angelinae, ki je v knjigi navedena kot O. angelinae ssp. nov., saj pravzaprav {e ni opisana in tako {e nima znanstvenega imena. @e ti podatki dajejo slutiti, da je knjiga bolj kot ekolo{ko naravnana sistematsko in da so avtorji dobro strokovno podkovani glede poznavanja problematike taksonomije sov, kar pa ni ni~ nenavadnega, saj je naprimer prvi avtor Claus König eden vodilnih sovjeslovcev na svetu in je med drugim opisal tudi tri nove vrste sov za znanost iz neotropika, kot je zapisano v njegovi kratki bibliografiji na zadnjem delu ovitka platnic. V prvem delu knjige (uvodna poglavja) sta opisani morfologija in anatomija sov z vsemi posebnostmi, ki zadevajo vid, sluh, obliko lobanje, druge kosti in perje, vred. Sledi kratka topografija, da bralec la`e sledi kasnej{im razlagam k opisom vrst, in nato {e kratka poglavja o prehrani, na~inu lova, vedenju, gnezdenju, ogla{anju in sistematiki ter taksonomiji, kjer poleg morfolo{kih in genetskih zna~ilnostih kot pomemben taksonom-ski znak izpostavlja {e ogla{anje. Uvodna poglavja so popestrena s {tevilnimi ~rno-belimi risbami iz morfologije in `ivljenja sov, poglavje o ogla{anju pa tudi s sonogrami. Drugi del knjige zajema posebno poglavje o molekularni evoluciji in sistematiki sov, ki sta ga napisala Michael Wink in Petra Heidrich. Poleg splo{nega uvoda in predstavitve problema zajema to poglavje {e metodologijo, filogenetske odnose v redu sov Strigiformes s predstavitvijo problematike po posameznih rodovih, filogenetski polo`aj med sovami, ujedami Falconiformes in le`etrudniki Capri-mulgiformes ter zaklju~ek. Poglavje je dopolnjeno z dendrogrami, ki ponazarjajo genetske sorodnosti in razmerja med pegastimi sovami Tytonidae in sovami 167 Nove knjige / New books Strigidae ter med nekaterimi rodovi in vrstami. Tako zvemo, da so nekateri rodovi polifiletski (npr. rod skoviki Otus), drugi pa izrazito monofiletski (npr. rod gozdne sove Strix). Do zanimivih ugotovitev so pri{li pri rodu virov Bubo, saj se je po genetskih raziskavah izkazalo, da v ta rod spadata tudi rodova ribjih uharic Ketupa in sne`nih sov Nyctea. Prispevek o molekularni evoluciji in sistematiki sov je na koncu opremljen {e s prikazi sorodnosti med vrstami in zbrano literaturo o tej problematiki. Sledita dve kratki poglavji; prvo o tem, kako preu~evati sove, kjer so na kratko obrazlo`ene nekatere zna~ilnosti opazovanja in preu~evanja sov tako v tropih kot v zmernih klimatih, drugo pa o varstvu sov, kjer je opisanih nekaj glavnih problemov, kot so ~rna trgovina (omenja CITES, problem pomanjkanja gnezdi{~ (zlasti pri duplaricah), umetne gnezdilnice, reintrodukcije lokalno izumrlih vrst, na koncu pa sta dodana {e seznama globalno ogro`enih vrst sov (26 vrst; npr. Athene blewitti) in vrst, ki so tik pred tem, da postanejo ogro`ene (15 vrst; npr. Strix occidentalis). Glavni del knjige sestavlja pregled vrst sveta, za~en{i s 64 stranmi ilustracij vseh na svetu znanih vrst sov in nekaterih podvrst. @al slike, delo Friedhelma Weicka, niso tako kakovostne kot naprimer slike iz drugih monografskih priro~nikov (naprimer za srakoperje in strnade), kar je ena glavnih hib knjige. Kljub temu pa v slikovnem delu naprimer zvemo, da pri rjavi podvrsti pegaste sove Tyto alba guttata poleg nam dobro znane temne razli~ice (obscura) obstajata {e dve svetlej{i razli~ici (adspersa in tipi~na oblika), ~esar v drugih knjigah o sovah {e nisem zasledil. Slikovnemu delu sledi tekstovni pregled vrst, ki za vsako vrsto posebej obravnava identifikacijo, ogla{anje, raz{irjenost, selitev, habitat, opis, biometri~ne podatke, geografske variacije in podvrste, vedenje, prehrano, gnezdenje, status in varstvo, literaturo ter opombe, ki so novost pri opisih vrst, ki je drugi monografski priro~niki nimajo. Pri opombah nas avtorji opozorijo, kak{na je raziskanost dolo~ene vrste in kje so {e pomanjkljivosti v poznavanju teh vrst. Tako naprimer za pegasto sovo Tyto alba omenja pomanjkljivosti v poznavanju taksono-mije, zlasti podvrst, pri koza~i Strix uralensis takso-nomske nejasnosti in ekolo{ko hierarhijo med koza~o in lesno sovo Strix aluco, pri ~uku Athene noctua pa taksonomijo na osnovi bioakusti~nih in molekularno-biolo{kih raziskav, ~e na{tejem le nekaj primerov. Tekstovnemu delu nato sledi {e obse`en pregled pomembnej{e starej{e in novej{e bibliografije s podro~ja sov. Knjiga je gotovo koristen pripomo~ek za vse tiste, ki jih nekoliko bolj zanimajojo sove, zlasti njihova taksonomija, tako molekularna kot klasi~na, 168 na svoj ra~un pa bodo pri{li tudi tisti, ki jih zanima sovja ekologija, saj nam knjiga prikazuje splo{no sliko ekologije vsake vrste. @al se v podrobnosti ne spu{~a, navedba relevantne literature pri vsaki vrsti pa je dobrodo{la informacija za nadaljnje in bolj poglobljene {tudije. Al Vrezec barvna priloga / colour appendix Sliki 1 in 2: Samec travni{kega vrabca Passer hispaniolensis, Bizeljsko, Spodnje Posavje, 7.7.1999 (foto: B. Rubini~) – glej str.162 Figures 1 & 2: Spanish Sparrow Passer hispaniolensis male, Bizeljsko, Lower Sava basin, (SE Slovenia), July 7th 1999 (photo: B. Rubini~) – see p. 162 169