Peter Pipp
Miloš Mlejnik (1921-2012)
Sredi vročega avgustovskega popoldneva v letu 2012 je v ljubljanski bolnišnici za vedno zastalo srce Miloša Mlejnika, višjega bančnega uslužbenca v pokoju. Rojen Škofjeločan s Placa je dočakal častitljivo starost enaindevetdesetih let. Večina Ločanov, zlasti stanovalcev Mestnega trga, in mimoidočih se ga bo spominjala kot zvedavega opazovalca z okna rojstne hiše.
Krajše obdobje je služboval v Ljubljani, ko si je ustvaril družino se je z njo leta 1953 vrnil v rojstni kraj. V škofjeloški banki se je zaposlil leta 1956 in ji ostal zvest do upokojitve (1981). Službene naloge, s katerimi se je srečeval pri delu, je reševal s pronicljivostjo in natančnostjo. Kljub bogatemu znanju je bil skromen in se ni rad izpostavljal. Znana je anekdota, kako je škofjeloški župan po nekajurnem sestanku pozval direktorje večjih podjetij iz Škofje Loke, Železnikov, Poljan, Gorenje vasi
in Žirov, naj mu pošljejo potrebe po investicijah. Bančnik Mlejnik je imel program že napisan in s seboj ter mu ga izročil s svojim značilnim nasmeškom.
Takšen odnos in način dela sta se zrcalila tudi v njegovem vsakdanjem življenju. Njegovo načelo je bilo »zdrav duh v zdravem telesu«. Že v 1. razredu osnovne šole je postal naraščajnik in kasneje član Sokola. Leta 1934 je bil soustanovitelj Jadralno-letalskega društva Škofja Loka, kjer je prednjačila izdelava letalskih modelov in čolnov za osebno rabo.
Že v rani mladosti se je ukvarjal z orodno telovadbo in planinarjenjem, do pozne starosti mu je bil najbolj pri srcu smučarski šport, zanj je navdušil tudi sina Miloša in hčerko Alenko, ki sta prav tako postala uspešna tekmovalca. Sin Gregor je prosti čas posvetil lovstvu, ribištvu ter lovski kinologiji in je po materini smrti živel skupaj z očetom.
Miloš Mlejnik
LR 59 / Miloš Mlejnik (1921-2012)
357
Le malo ljudi ve, da je bila, poleg občasnega ukvarjanja s slikarstvom, velika ljubezen Miloša Mlejnika klasična glasba. Bil je izvrsten violončelist, svoje znanje je posredoval učencem Glasbene šole v Škofji Loki, sina Miloša pa popeljal na uspešno glasbeno pot svetovno znanega violončelista in profesorja na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Večkrat je obujal spomine na začetke svoje glasbene poti, med drugim je kot violončelist nastopil na žalni slovesnosti Sokolov ob smrti kralja Aleksandra in v filmu Jara gospoda.
Zavzeto je deloval v ribiški družini Sora, za dolgoletno delo je prejel visoka ribiška priznanja, leta 1989 je bil imenovan za častnega člana. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja ga je omrežila boginja lova - Diana - in ga spremljala vse do smrti. Postal in ostal je dolgoletni funkcionar domače lovske družine, v kateri je vrsto let opravljal različne odgovorne funkcije. Vse zaupane naloge je opravljal vestno in natančno, v dobrobit divjadi in njenega varstva. Zato se ni čuditi, da je za dolgoletno delo v lovstvu prejel najvišja državna in društvena priznanja, leta 2000 pa tudi naziv častnega člana Lovske družine Škofja Loka. Njegova velika ljubezen so bili lovski psi, rad je pripomnil, da je lovec brez psa kot jezdec brez konja. Z zlatim in srebrnim znakom ga je odlikovala tudi Kinološka zveza Slovenije.
Za dolgoletno delo in zasluge pri opravljanju družbenih in ljubiteljskih dejavnosti je prejel visoka priznanja: Red dela z zlatim vencem, Veliko plaketo Občine Škofja Loka, Plaketo KS Škofja Loka, Zlato Bloudkovo značko, Zlato plaketo Smučarske zveze Slovenije, Zlato plaketo organizatorja Po poteh partizanske Jelovice in v letu 2011 še Zlato plaketo Športne zveze Škofja Loka.
Na njegovo zadnjo pot, na mestno pokopališče v Škofji Loki, so ga v velikem številu pospremili sorodniki, znanci, nekdanji sodelavci, smučarski prijatelji, ribiči, s tradicionalnim obredom so se poslovil lovski tovariši.
Med Ločani še vedno kroži krilatica, s katero so radi poudarjali, da so bili dr. Tine Debeljak, dr. Pavle Blaznik in prof. France Planina »podnunci«, ker so vsi živeli pod Nunskim samostanom, trije bančniki, Silvo Marguč, Vladimir Žužek in Miloš Mlejnik pa »placarji«, ker so živeli na Mestnem trgu. Konec avgusta 2012 se je tako za vedno poslovil še zadnji iz naštete plejade znanih Ločanov.
358 Miloš Mlejnik (1921-2012) / LR 59