Koroški Slovenci so v nedeljo organizirali pohod po dvojezičnem ozemlju, ki se je končal z zboro vonjem na Brdu pri Smohorju. Sem je prispelo več kot 100 vozil in avtobusov, prelepljenih z napisanimi zahtevami Slovencev za enakopraven položaj — Foto: F. Perdan Leto XXX. Številka 93 TRIDESET LET 1347-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 6. 12. 19' Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot teda od januarja 1958 kot poltednik, od jan arja 1960 trikrat tedensko, od januai 1964 kot>< poltednik ob sredah in soboti od julija "1974 pa ob torkih in petki GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJ8E' PRIMERNA NOVOLETNA 30 LET DARILA za naše najbližje Tudi v blagovnici t i n a Kranj smo s primarnimi novolatnimi darili dobro založeni, posebno s toplimi konfekcijskimi oblačili za otroka, žanska in moška, z opramo za dojenčke, s kozmetičnimi in z usnjenimi izdelki, s perilom in pleteninami. Koroški Slovenci so v nedeljo po treh smereh z vidno označenimi osebnimi avtomobili krenili na skrajno mejo dvojezičnega ozemlja, na Brdo pri Smohorju, kjer vlada sploh ne priznava obstoja Slovencev kljub še živi slovenski govorici in kulturi Akcija osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem Dramilo koroškim rojakom Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem sta v nedeljo organizirala pohod po dvojezični Koroški od Pli-berka do Brda pri Smohorju V 9 I o b u s u — igrače vseh vrst — oprema za dojenčke — zimska športna oprema — zlatnina in usnjeni izdelki — dekorativno in metrsko blago — perilo in pletenine — kozmetika in — zares pestra izbira konfekcije za otroke, ženske in moške Brdo pri Smohorju — Več kot sto osebnih avtomobilov in avtobusov se je v nedeljo, 4. decembra, popoldne zbralo na Brdu pri Smohorju, kjer sta osrednji organizaciji koroških Slovencev pripravili protestno zborovanje. Koroški Slovenci so z osebnimi avtomobili in avtobusi KRANJ Občinska konferenca in osnovne organizacije ZSMS pripravljajo bogat program najrazličnejših prireditev pod naslovom Teden mladine v Kranju. Prireditve se bodo začele v ponedeljek, 12. decembra, in se bodo sklenile 18. decembra. Njihov namen je prikazati bogato dejavnost mladih v Kranju, obenem pa naj bi ta akcija predstavljala spodbudo za nadaljnje delo osnovnih organizacij in občinske konference. L. B. pred tem prekrižali dvojezično Koroško. Na Brdo so prihajali iz Podju-ne, Roža in Zilje, iz Grebinja, Suhe, Laboda, Pliberka, Velikovca, Škoc-jana, Globasnke, Šmarjete, Boro-velj, Vrbe, Vernberka, Podkloštra in drugih koroških krajev, kjer še vedno žive Slovenci in je živa njihova ŠKOFJA LOKA V nedeljo, 11. decembra, bodo prebivalci krajevne skupnosti Bukovica proslavili krajevni praznik. Praznujejo ga v spomin na množični odhod krajanov v partizane, decembra 1941. leta. Na osrednjo proslavo, ki jo pripravlja krajevna skupnost skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, bodo povabili svojce padlih prvoborcev, svojce drugih padlih borcev, preživele borce in vse krajane. L. B. beseda, čeprav uradna Avstrija tega ne prizna. Kolone motornih vozil so se ustavljale v Pliberku, Borovljah, Celovcu in Ločah, kjer so se priključevali novi in novi Slovenci. Od enotne protestne akcije jih niso odvrnili mraz, niti nedelja, ki je po koroških snežiščih ponujala ugodno smuko, niti policija v uniformah ter civilu, ki jo je bilo srečati na vsakem koraku in kar priča o stopnjevanem psihičnem pritisku na manjšino! Kolone vozil s slovenskimi in nemškimi napisi so prekrižarile okrog 200 kilometrov dolgo in najmanj 50 kilometrov široko dvojezično ozemlje od Nadaljevanje na 3, strani Vsako najmanjšo manifestacijo koroških Slovencev spremlja na stoti žandarjev in agentov. S tem hočejo oblasti ustrahovati pripadnike manjšir obenem pa povedati, da je vsako dejanje v prid pravicam skupnosti krin nalno in nevarno dejanje. Avtocesta mimo Jesenic V krajevni skupnosti Podmežakla so že razpravljali o prihodnji trasi obvoznice mimo Jesenic, avto ceste od karavanškega predora do Žirovnice — Idejna zasnova predvideva dva cestna priključka DOGOVORIMO SE 5. stran: JAVNA RAZPRAVA O NOVEM ZDRAVSTVENEM SISTEMU V temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih se je začela javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in samoupravnega sporazuma o pravicah iz enotnega programa zdravstvenega varstva. Trajala bo do 15. decembra. Z novimi samoupravnimi sporazumi, ki pomenijo uskladitev zdravstvene zakonodaje z zakonom o združenem delu in ustavo, se natančneje določajo vse pravice iz zdravstvenega varstva, pravice do socialne varnosti, način njihovega zagotavljanja, solidarnost in tudi vse obveznosti uporabnikov. Jesenice — Po letošnjem podpisu meddržavne pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo o gradnji predora Karavanke naj bi začeli graditi predor, dolg okoli 7 kilometrov, v letu 1979, gradnjo pa naj bi končali poleti leta 1983. Ob tem pa bo potrebno od predora zgraditi primerno cesto, ki naj bi obvozila mesto Jesenice.. Trasa avto ceste je po idejni zasnovi, o kateri so že razpravljali v krajevni skupnosti Podmežakla, že začrtana. Predvidena lokacija karavanškega predora je oddaljena od spomenika na Belem polju pri Hru-šici nekaj sto metrov proti Mojstrani. Od tod naj bi tekla cesta z enim voznim pasom — glede na pričakovani promet nista predvidena dva ' vozna pasova v standardu avto ceste — na desnem bregu Save pod Belim poljem na Hruški in po* severnem pobočju Mežakle. Avto cesta nato prečka železniško progo Jesenice — Nova Gorica z nadvozom približno pri prvih hišah na Lipcah pri Blejski Dobravi. Od tod se nadaljuje južno od naselja Lipce po dobravskem polju čez dolino Save z viaduktom pod jezom hidrocentrale Moste in se začasno priključi pred Vrbo na sedanjo magistralno cesto (v Vrbi pred železniškim nadvozom). Predvidevajo dva cest- a priključka, in sicer na Hruški za zgornjo savsko dolino in pri Lipcah za mesto Jesenice. O drugačni zasnovi obvoznice skoraj ni mogoče razmišljati, kajti dolina je ozka in dopušča le takšno rešitev. Investitor, republiška skupnost za ceste, pripravlja osnove za lokacijsko dokumentacijo in lokacijske obravnave. Ko bodo s tem končali, bo določena dokončna trasa avto ceste in začeli bodo z izdelavo projektov in z urejanjem zemljišč ter odškodninskih zahtev. Odsek karavanški predor — Žirovnica ni v srednjeročnem programu izgradnje cestnega omrežja v letih 1976 do 1980, zato bo treba ob izgradnji pi dora s tem posebno računati. Skupščina občine Jesenice bo v dokumentacijo za avto cesto mir Jesenic od predora Karavanke Žirovnice kot tudi idejni proje sedanje magistralne ceste od Jeser do Rateč, ki je že izdelan, dala javno razpravo, kar bo v okvi novelacije urbanističnega prograr skupščine občine rabilo kot dolj ročna osnova prometnega režima. Avto cesta bo potekala v Podn žakli nad železniško progo v pribl ni višini kamnoloma, zato ne bo t liko posegala v samo naselje v Po mežakli in tudi ne v nadaljevanju i Lipcah in pri Dobravi. Še najbolj I posegla v stanovanjsko naselje : Hruški. D.Sedej XVIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA 1977 Naročnik: /-1 o resoluciji Republiški izvršni svet je obravnaval predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978. Predlog resolucije je dopolnjen s stališči in predlogi, ki so bili dani republiški skupščini v razpravo, ter s predlogi organov izvršnega sveta. Izvršni svet je razpravljal tudi o predlogu zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1978, ki naj bi znašal 8.663,000.000 dinarjev. Slovenci v SZ j Včeraj je odpotovala - v Sovjetsko zvezo delegacija izvršne-l ga sveta skupščine SRS, ki jo i vodi predsednik Andrej Marine. V njej so še predsednik i gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič, podpredsednik ; izvršnega sveta Zvone Dragan, '■ predsednik republiškega komi-, teja za ekonomske odnose 8 tujino Jernej Jan ter predsednica republiškega komiteja za I vzgojo in izobraževanje in i članica IS Ela Ulrih. Devize za rezervne dele j Zvezni izvršni svet je že v '' začetku novembra odobril sredstva za uvoz rezervnih delov za i kmetijske stroje, toda družbe-' nopoUtične skupnosti se še vedno niso dogovorile o razpo-l reditvi teh sredstev. Če se ne i bodo dogovorile v nekaj dneh, se utegne zgoditi, da kmetijski proizvajalci ne bodo mogli pravočasno dobiti rezervnih delov za uvožene kmetijske stroje. Sklep o dodelitvi deviznih sredstev, če ne bodo dosegli soglasja, po izteku ne bo več velial. To se pravi, če dodeljenih deviz ne bodo porabili letos, jih bo moral zvezni izvršni svet drugo leto ponovno odobriti. Najbolj primanjkuje delov za velike kmetijske stroje. Iskra gradi v Ekvadorju V industrijski coni glavnega mesta Ekvadorja so v soboto položili temeljni kamen za novo tovarno Iskramec, v kateri bodo izdelovali električno ročno orodje po tehnologiji podjetja Iskra. ZP Iskra je že pred dvema letoma sklenila pogodbo o skupnih naložbah za izdelovanje električnega orodja v Ekvadorju. Z vladno komisijo za razvoj Ekvadorja so se dogovorili za 49-odstotno udeležbo v naložbi. V prihodnjem letu bo vrednost proizvodnje znašala 3 milijone dolarjev, leta 1980 pa že 8 milijonov dolarjev. S tem bodo pokrili vse potrebe držav andskega pakta, v katerem ima Ekvador prednostno pravico za izdelovanje ročnega orodja. Tovarna gradbenih strojev Delavci OZD Metalac iz Ražnja so proslavili letošnji dan republike s postavitvijo temeljnega kamna za novo proizvodno dvorano. Ko bo delo v novem obratu steklo, bo Metalac svojo letno proizvodnjo povečal od sedanjih 40 na 100 milijonov dinarjev. V novih prostorih bodo izdelovali gradbene stroje. Presegli plan V pečeh nove železarne v Zenici, ki še poskusno obratuje, so novembra naredili 38.800 ton jekla in s tem presegli plan za 20 odstotkov. Proizvodnja jekla v novih pečeh raste v zadnjih štirih mesecih zelo hitro in je vsak mesec približno za 10 odstotkov višja. To kaže, da so metalurgi največje jeklarne v Jugoslaviji uspešno obvladali novo tehnologijo proizvodnje. Sporazum o prevzemu pokroviteljstva delovnega kolektiva Jelovice iz škofje Loke nad dražgoškim spomenikom sta podpisala direktor delovne organizacije Jelovice dipl. oec. Tine Kokelj ter predsednik občinskega odbora ZZB NOVŠkofja Loka Mirko Tolar - Foto: F. Perdan Jelovica pokrovitelj dražgoškega spomenika Skofja Loka — V soboto, 3. decembra, je bila na prisrčni slovesnosti v prostorih delovne organizacije Jelovica v Škofji Loki podpisana listina o prevzemu pokroviteljstva kolektiva Jelovice nad veličastnim dražgoškim spomenikom. Podpisala sta jo predsednik občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Skofja Loka Mirko Tolar ter direktor delovne organizacije škofjeloške Jelovice dipl. oec. Tine Kokelj. »Kolektivu Jelovice lahko izrečemo iskreno zahvalo,« je dejal Sredsednik občinskega odbora ZZB TOV Mirko Tolar. »Veseli smo, da se je za pokroviteljstvo nad dražgoškim spomenikom odločil prav kolektiv Jelovice, kajti to je zares veličasten spomenik, enkraten med spominskimi obeležji na Gorenjskem. Ta obeležja nikakor niso sama sebi namen, ampak so zgodovinska dejstva časa. Poskrbeti moramo le, da bodo dostojno vzdrževana. Zato vsej naii družbi iskrena zahvala.« Predstavniki zveze združenj borcev, osnovne organizacije v Jelovici, so v svoji sredi najprej pozdravili sekretarja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvika Kejžarja, prvoborce in udeležence dražgoške bitke, predstavnike škofjeloške občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in jubilante, delavce, ki so v Jelovici zaposleni že 10 ali 20 let, ter druge goste. »V veliko čast nam je,« je dejal direktor delovne organizacije Jelovice Tine Kokelj, »da smo prevzeli pokroviteljstvo nad spomenikom, ki simbolizira težko borbo v prvih dneh vojne. Lahko se spomnimo tistih dni, dni, ko je bilo naiim borcem še kako težko, ko so naii možje in fantje odšli od doma v mrzle noči. Spomnimo se Rovta, Pasje ravni in Dražgoš. Mnogo borcev je padlo za to kar danes imamo. Zato smo jim že veliko dolžni. Mi, mlajii, smo srečna generacija, ki vsega tega le nismo okusili. Toda imamo le vedno žive priče, ki vedo veliko Kvedati, kasneje pa se bomo tiko z dejstvi iz naie narodnoosvobodilne vojne in revolucije bogatili le le iz knjig, veliko pa nam bodo vedela povedati tudi spominska obeležja. Pokroviteljstvo nad spomenikom, posvečenem prvi veliki bitki slovenskih partizanov je zato le naš skromen doprinos.« Takoj nato je delegacija Jelovice odnesla venec v Dražgoše in ga položila k spomeniku. O pomenu dražgoške bitke, o junaški bitki Cankarjevega bataljona ter odporu domačinov, Dražgoša-nov, sta nato spregovorila književnika Ivan Jan in Ivan Ribič. V kulturnem programu ob slovesnem podpisu listine ob prevzemu pokroviteljstva Jelovice nad dražgoškim spomenikom je nastopil oktet Jelovica. J. Govekar Zaključek partijske šole Jesenice — Občinska politična partijska šola je letos imela dva oddelka, v katerih je bilo skupno 60 slušateljev komunistov. Prvi oddelek A programa je dokončalo 37 slušateljev, drugi oddelek pa 31 slušateljev, kar pomeni, da je 68 komunistov izpolnilo zahtevane pogoje izobraževalnega programa občinske politične partijske šole, ki zajema uvodni in zaključni preizkus znanja iz osnov marksizma ter seminarsko nalogo. Prvi oddelek B programa je absol-viralo 34 slušateljev, drugi oddelek pa 26 slušateljev. Tako je 60 komunistov dokončalo ves izobraževalni program občinske politične partijske šole. B program šole je obsegal 15 tem, ki jih je slušateljem posredovalo 13 predavateljev v 45 učnih urah. V šoli so uvedli skupinsko delo, slušatelji pa so bili tudi samoupravno organizirani v skupnost slušateljev in .v svet slušateljev občinske politične partijske šole. V zaključku šole so obiskali muzej talcev in grobove talcev v Begunjah ter položili venec. Zaradi organizacije nadaljnjih oblik delovanja partijske politične šole, so slušatelji izpolnili tudi Skupno novoletno praznovanje Radovljica — Koordinacijski odbor za pripravo novoletnih praznovanj dedka Mraza pri krajevni konferenci SZDL Radovljica in svet krajevne skupnosti Radovljica si prizadevata, da bi vse delovne in temeljne organizacije v občini uresničile stališča, da se praznovanje iedka Mraza organizira enotno v 'seh krajevnih skupnostih, po šolah n po vrtcih. Letos bodo tako lovsem odpadla posebna prazno-anja in obdaritve otrok v delovnih rganizacijah. V krajevni skupnosti Radovljica bo praznovanje s prireditvijo in kolektivnim obdarovanjem šoloobveznih otrok v torek, 27. decembra, v kino dvorani, za predšolske otroke pa bo prireditev in obdaritev v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v sredo, 28. decembra. Po dogovoru bodo sindikalne organizacije v temeljnih in delovnih organizacijah poskrbele, da bodo prispevali vsi zaposleni po 50 dinarjev v skupni sklad pri svetu krajevne skupnosti. —D. S. anketo, iz katere izhaja, da si udeleženci šole še želijo družbenopolitično izobraževati in usposabljati. Večina slušateljev je menila, da program usposabljanja v občinski politični šoli nudi možnosti za boljše uresničevanje programa usposabljanja v osnovnih organizacijah Zveze komunistov, pomemben pa je tudi zaradi usmerjanja individualnega študija in zaradi nadaljnjega izbora literature. . „ J. Zurc Višje plače Tržičanov Tržič - Čeprav se je razmerje med poprečnimi slovenskimi in gorenjskimi osebnimi dohodki in po- {>rečnim zaslužkom Tržičanov vsa eta krepko nagibalo v prid prvih, je bilo lani in letos le nekoliko ugodnejše, čeprav so poprečni zaslužki Tržičanov še vedno pod gorenjskim in slovenskim poprečjem. V letošnjem prvem polletju je znašal poprečni mesečni čisti osebni dohodek v tržiški občini 4201 dinar, kar je za skoraj 17 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Masa denarja, namenjena za osebne dohodke, je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim porasla za 19 odstotkov. Če upoštevamo inflacijo, je naraščanje osebnih dohodkov v tržiški občini zmerno in usklajeno z naraščanjem produktivnosti dela. Nižji osebni dohodki Tržičanov v primerjavi z drugimi občinami pa so zanesljivo tudi posledice še vedno neprimerne kvalifikacijske in izobrazbene sestave zaposlenih. Občini namreč še vedno ni uspelo zajeziti odhajanja strokovnjakov, čeprav so prizadevanja za pospešeno izobraževanje ob delu in štipendiranje zadnja leta porasla, -jk JESENICE Danes, 6. decembra, bo seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine, v četrtek, 8. decembra, pa redni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Na ločenih sejah bodo delegati zborov razpravljali o predlogu osnov družbenega načrta občine za prihodnje leto, o analizi družbenega plana razvoja občine za letos, o predlogu odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane, poslušali poročilo o problematiki varstva vojaških vojnih invalidov in udeležencev NOV v letu 1976 in 1977, sklepali o predlogu odloka o spremembi odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad, o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Jesenice za leto 1977 ter o nekaterih drugih osnutkih odlokov. Zbor združenega dela bo na svoji seji razpravljal tudi o predlogu odloka o potrditvi zaključnega računa bivšega družbeno-investicijskega sklada za leto 1976. D. S. V četrtek, 8. decembra, bo redna seja izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo razpravljali o financiranju časopisa Glas, o razpisu priznanj OF slovenskega naroda za leto 1978, o problematiki poimenovanja ustanov po borcih in revolucionarjih ter o financiranju občinske konference SZDL Jesenice. V sredo, 7. decembra, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine Jesenice, na kateri bodo obravnavali vzgojno-izobraževalno delo v občini, sklepali o dodelitvi sredstev za dovoljeno valorizacijo osebnih dohodkov, občinskemu sodišču Jesenice, občinskemu javnemu tožilstvu Radovljica in družbenemu pravobranilcu Jesenice, o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih taksah v občini in o nekaterih drugih vprašanjih. V petek, 9. decembra, bo seja delavskega sveta jeseniške železarne, na kateri bodo razpravljali o uveljaviti zakona o združenem delu, o samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega dohodka, o samoupravnem sporazumu o osnovah plana delovne organizacije, o uresničevanju sanacijskega programa hladne valjarne in o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. KRANJ V petek, 2. decembra, je bila 44. seja odbora za urbanizem, stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja zbora občin skupščine SR Slovenije. Člani odbora so razpravljali o osnutku stališč, sklepov in priporočil za oblikovanje in izvajanje zemljiške in urbanistične politike v SR Sloveniji, predlogu zakona o določitvi stopnje amortizacije stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lasti za letos, predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarjenju s stanovanji in hišami v družbeni lastnini in predlogu za izdajo zakona o dopolnitvi zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. L. B. SKOFJA LOKA Jutri, 7. decembra, ob 16. uri bo v prostorih osnovne šole Petra Kavčiča v Šolski ulici 8. skupna seja obeh zborov skupnosti otroškega varstva. Na seji bodo obravnavali finančno poročilo za devet mesecev, samoupravni sporazum o solidarnostnih sredstvih za izvajanje enotnega programa vzgoje za predšolske otroke in za pospeševanje razvoja otroškega varstva, poročilo o delu skupnosti otroškega varstva in odobritev sredstev za nove oddelke pri VVZ Železniki in Ziri. V četrtek, 8. decembra, ob 13. uri, bo 10. skupna seja obeh zborov občinske skupnosti socialnega skrbstva. Pregledali bodo delo v letošnjem letu in sprejeli program za drugo leto, finančno poročilo za letošnjih 9 mesecev in se dogovorili o sprejemu sporazuma o izvajanju enotnega solidarnostnega programa ter opredelitvi socialnovarstvenih pravic in meril za njihovo uveljavljanje. L. B. RADOVLJICA Na 104. redni seji se je včeraj, 5. decembra, sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Med drugim so obravnavali poročilo o gibanju gospodarstva v občini od januarja do septembra letos, osnutek statuta občine in več gradbenih zadev. Pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze se bo v četrtek, 8. decembra, sestal koordinacijski odbor za sodelovanje in odnose z zamejskimi Slovenci, zdomci in drugimi jugoslovanskimi narodi. Med drugim se bodo pogovorili o programu za prihodnje obdobje. A. 2. V soboto, 3. decembra, prav na dan, ko je pred leti v Jaznah pod Bevkovim vrhom nad Sovodnjem v hudem boju z Nemci padlo 37 borcev Gradnikove brigade, je njihovo spominsko obeležje pri Mrzlikarjevi domačiji obiskalo nekaj borcev Gradnikove brigade iz Kranja in Škofje Loke, ki so se skupaj z domačimi poklonili padlim junakom. Sedemintrideset svečk je zagorelo ob vznožju spomenika, ki je bil postavljen lansko jesen s prispevki gorenjskih in primorskih podjetij. To je dan, ki se ga z grozo v srcu spominjajo vsi Mrzlikarjevi; njihova domačija, ki je vso vojno odprtih rok sprejemala v zavetje partizane, je bila tega dne požgana do tal. —Foto: D. Dolenc I^HILoSke tovarne hladilnikov n.sol.o. Skofja Loka ponovno razglašajo naslednja delovna mesta: 1. PK strežnice v j edilnici (delo je samo v popoldanskem času) 2. PK strežnice v jedilnici za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniške) Prijave sprejema kadrovsko socialna-služba 15 dni po objavi razglasa. Dramilo koroškim rojakom Nadaljevanje s I. strani Laboda do Smohorja, na katerem je Avstrija že leta 1945 priznala in v šolsko uredbo zapisala, da tod prevladuje slovenski živelj in da ima le-ta na podedovani zemlji pravico do uporabe materinega jezika. Polpretekla in sedanja avstrijska zakonodaja je resnico poteptala in po lanskem 7. juliju predpisala, da se lahko le na eni šestini tega ozemlja uporablja slovenščina kot pomožni uradni jezik, dvojezični krajevni napisi pa lahko stoje le v eni enajstini krajev na tem ozemlju! Nedeljski protestni pohod po Koroški, ki je strnil Slovence iz Pliber-ka, Suhe, Ruda, Grebinja, Velikovca, Djekš, Dobrle vasi, Globasnice, Škocjana, Žitare vasi, Galicije, Železne kaple, Šmarjete v Rožu, Bo- ro vel j, Bistrice v Rožu, Sel, Celovca, Grabštajna, Zrelca, Žihpolja, Kot-mare vasi, Bilčovsa, Hodiš, Škofič, Vrbe, Rožeka, Vernberka, Šentjakoba v Rožu, Smohorja, Bekštajna, Beljaka, Podkloštra, Straje vasi, Čajne, Šentštefana na Zilji in iz drugih manjših krajev, je marsikaj povedal. Potrdil je enotnost rojakov, da vztrajajo do konca v boju za zapisane pravice, ki niso le narodnostne, temveč osnovne Človečanske pravice. Slovenci so se ponovno uprli novemu zakonu o narodnostnih skupnostih in terjali" izpolnitev 7. člena, ki nikjer ne govori, da bi bile pravice manjšine odvisne od števila le-te. Pohod po dvojezični Koroški je obsodil psihični pritisk na manjšino in sodne procese, ki se še pripravljajo proti rojakom, ki so domovini in svetu povedali, kaj v res- Stovenski zbor na Brdu pri Smohorju je spremljala tudi zahodnonemška televizija, kije ob tej priložnosti posnela tudi voditelja obeh slovenskih organizacij dr. Matevža Grilca in dr. Francija Zivittra in s tem prispevala k internacionalizaciji koroškega vprašanja. Tajnik Zveze slovenskih organizacij Srečko Wieser bere protestno resolucijo Slovencev na Koroškem, sprejeto na Brdu pri Smohorju niči pomeni biti Slovenec na Koroškem. In ne nazadnje se je eden od gesel nedeljskega shoda nanašal na gospodarsko krepitev manjšine, ki mora postati člen in most gospodarskega povezovanja Slovenije in Koroške ter Avstrije in Jugoslavije. Te misli in zahteve, stare že desetletja, je nosil v sebi vsak udeleženec nedeljskega shoda, ki je minil mirno, brez protestnega vzklika in dostojanstveno. Edinole spontan aplavz fovornikom Francu VVuttiju, dr. latevžu Grilcu, dr. Franciju Zwitt-ru in Feliksu VVieserju je te misli glasno izpričal! Kljub temu pa so dobili koroški Slovenci v nedeljo v domovini tudi nove prijatelje, ki so se pridružili tistim avstrijskim demokratičnim silam, ki so vedno bolj prepričane, da je položaj skupnosti še daleč od enakopravnosti! Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan Kovačnica bratstva in enotnosti Kranj — V mesecu decembru smo, ko vsako leto slovesno proslavljamo dan JLA, rojstni dan naše armade. Letos, v letu Titovih in partijskih jubilejev, naših jubilejev, ga bomo proslavili še posebno slovesno. Proslave so se v teh dneh že začele. Tudi na Gorenjskem jih bo mnogo. »Prav vsak dan v tem mesecu bomo imeli v našem domu proslavo, prireditev, srečanje ...,« pravi načelnik doma JLA v Kranju Dragoslav Bazovič. »In popolnoma prav je tako. Kajti naš dom je ustanova za kulturno zabavno, športno in izobraževalno dejavnost. To je ,hiša', ki mora biti in tudi je vez med civilnim prebivalstvom in našo JLA, mesto, kjer se srečujejo stari in mladi, prebivalci vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, kraj, kjer se bolj kot kjerkoli drugje kuje bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Pri nas vsak dan gostimo člane kranjskih delovnih kolektivov, prebivalce krajevnih skupnosti, še posebno tesno je sodelovanje s krajevno skupnostjo Vodovodni stolp, na katerem področju dom stoji, vojaške starešine, njihove svojce.« V kranjskem domu JLA so v zadnjem času zares poskrbeli prav za vsakega obiskovalca. Nikomur, ki zaide vanj, ne more biti dolgčas. »Velikokrat na leto se sestanemo in pogovorimo o našem delu,« pravi »domačin« doma JLA v Kranju Miran Kranjc. »In kar se dogovorimo, tudi vedno uresničimo. Sicer pa imajo naši obiskovalci obilo možnosti za razvedrilo, za izobraževanje, izpopolnjevanje ... Imamo knjižnico in čitalnico, trim kabinet, dvorano za igranje šaha, biljarda in namiznega tenisa, restavracijske prostore pa dvorano za gledanje tele- Za športnike in tiste, ki so se odločiti za »shujševalno kuro*, je na voljo trim kabinet — Foto: F. Perdan vizije, foto klub. Da, foto klub odlično deluje. Navezali smo odlične stike s foto klubom »Janez Puhar« iz Kranja. Pripravljamo razstave. Sami ali v sodelovanju z Gorenjskim muzejem iz Kranja. Naše razstave potem navadno .prepotujejo' vso Gorenjsko. V knjižnici imamo vedno naval. Tu nimamo samo strogo vojaških strokovnih knjig, ampak tudi veliko leposlovne literature. Pa plesni tečaj, ki smo ga pripravili pred nedavnim, moram seveda omeniti. Vodi ga znani plesni učitelj Dušan Homan, obisk mladih pa je izreden.« Nato Dragoslava Bazovica povprašam o gostih doma. »V Kranju ni delovne organizacije, ni kolektiva, katerega člani ne bi imeli pri nas proslave, srečanja ali snidenja ob jubileju, ob pomemb- Bogato založena knjižnica v kranjskem domu JLA. —Foto: F. Perdan nem dogodku,« pravi Dragoslav Bazovič. »Se posebno ponosni smo na to, da v dom prihaja neverjetno veliko mladih. Sicer pa tudi mi želimo, da je naš dom del mesta, da je dom JLA kulturna ustanova, ustanova, kjer se ljudje spoznavajo med seboj, ljudje iz Kranja, iz vseh koncev Jugoslavije. Rekel sem, da velikokrat gostimo mlade ljudi. To je pri nas že tradicija. In tako bo ostalo tudi v prihodnje. Tale mesec december pa je za nas le nekak finale. Kajti delamo vse leto. Pred dnevom JLA, pred praznikom naše JLA in vseh nas pa je naša dejavnost še posebno bogata.« In, ko že govorimo o praznovanju dneva JLA je treba pristaviti, da bo praznovanje na Gorenjskem, v Kranju še posebno slovesno. Tu bo osrednja republiška proslava ob prazniku, tu bo podeljeno tradicionalno odličje »22. december«. »Precej dela nas čaka v teh dneh,« pravi Dragoslav Bazovič. »Toda prepričan sem, da bomo tudi tokrat vse naloge odlično izpeljali. Tako je bilo še vedno. 2e zdaj se veselimo prisrčnih snidenj z našimi najmlajšimi po šolah, kjer bomo predvajali filme, pa srečanj z našimi obiskovalci v domu JLA ... Na naše naloge, na krepitev bratstva in enotnosti, na krepitev jugoslovanskega socialističnega patriotizma ter negovanje revolucionarnih tradicij pa seveda ne bomo nikdar pozabili. Zavedamo se, da moramo prebivalce čimbolj seznanjati z delom pripadnikov naših oboroženih sil. Veseli pa smo še posebno, da nam pri našem delu vedno priskočijo na pomoč družbenopolitične organizacije, delovne organizacije ter druge ustanove z našega področja. Kajti delo je tako za nas mnogo lažje. J. Govekar ljubljanska banka podružnica Kranj obvešča da je 1. 1 2. na Planini v Kranju (poleg Doma upokojencev) odprla nove poslovne prostore kjer bo opravljala bančne posle ob ponedeljkih in torkih od 12. do 18. ure, ob sredah od 6.30 do 1 7. ure, ob četrtkih in petkih od 6.30 do 1 2. ure. JCokrta, 30 LET OBVESTILO! Cenjenim potrošnikom se opravičujemo za napačno objavljeno informacijo, da v blagovnici t i n a Kranj prodajamo igrače. Pestro izbiro igrač ima v prodaji v naših prodajnih enotah v Kranju le veleblagovnica GLOBUS na posebnem oddelku. TOREJ, PO KRANJ. IGRAČE ZA VAŠE MALČKE LE V GLOBUS Lepo pohištvo vaše spalnice zbledi, če nimate ustrezne posteljnine ELITA, Kranj — trgovina BALA, Cankarjeva 10 ima bogato izbiro NAJNOVEJŠIH vzorcev. — prešite odeje 1 60 x 200 cm in 200 x 200 cm — volnene in sintetične odeje vseh dimenzij — posteljna pregrinjala 200 x 1 60 cm — posteljne garniture 200 x 200 in 200 x 160 cm — rjuhe za jogije — zavese Bodite praktični — v mesecu decembru pomeni vaš nakup tudi DARILO ljubljeni osebi. Ansambel SMB 220 je poznan po vsej Gorenjski. V njem pa igrajo fantje iz vseh predelov Jugoslavije. — Foto: F. Perdan Cestarji pred zimo Kranj — Cestno podjetje Kranj pripravljeno pričakuje začetek letošnje zime, ki utegne vsak trenutek pokazati zobe. Za boj s snegom, poledico in zameti čaka okrog 40 kamionov, trije rezkarji in dva stranska odmeta-ča. Del te mehanizacije, ki je bila pred zimo popravljena in modernizirana, je bila v letošnjih prvih zimskih sunkjh že preizkušen. Cestno podjetje iz Kranja je pred letošnjo zimo kupilo okrog 2000 ton soli. Novost je tudi dodatni snežni rezkar, tako da ima sedaj podjetje tri tovrstne stroje. Rezkar je veljal 250 milijonov starih dinarjev, Kamioni in stroji za pluženje in posipanje so obnovljeni, razen tega pa je na najbolj kritičnih odsekih gorenjskih cest uvedena dnevna in nočna dežurna služba. Pomembna preventivna novost je tudi tesnejša povezava z Upravo javne varnosti oziroma s prometno milico, ki bo odslej sproti sporočala o nevarnostih na cesti, cestarji pa bodo imeli stalno na voljo dežurni kamion, poln soli, in ekipo delavcev. — jk Uspeh kranjskih opekarjev Temeljna organizacija združenega dela Opekarne je letos kupila viličar in asfaltirala okolico obrata v Češnjevku, njen največji uspeh pa je petkova otvoritev nove zorilnice gline v Stražišču Straiiiče — Čeprav je industrija opeke nepogrešljiva gospodarska panoga in so investicije vanjo najmanj akumulativne, se ta sicer redka slovenska industrija vseeno odloča za vlaganja, ki prispevajo k modernizaciji proizvodnje. Brez nje bi opekarstvo zamrlo, saj težko, zahtevno in umazano delo marsikaterega odvrne od zaposlitve v tej panogi. Opekarstvo je ena redkih slovenskih industrijskih panog, ki ni bila deležna tako skokovitega napredka, kot smo ga sicer vajeni drugje. Nova zorilnica gline, ki jo je vključil v obratovanje najstarejši delavec opekarne v Stražišču Jože Kocjan in katere slovesna otvoritev je bila v petek, 2. decembra, je pomembna pridobitev slovenske proizvodnje opeke. V opekarskem obratu v Stražišču jo je zgradila temeljna organizacija združenega dela Opekarne, ki deluje v sklopu delovnega kolektiva Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj. Nova zorilnica gline v Stražišču ima 1000 kvadratnih metrov površine, v njej pa bo mogoče shraniti od 3500 do 4000 kubičnih metrov gline. To zadostuje za 40 obratovalnih dni, razen tega pa naprave v zorilnici omogočajo, da je glina enakomerno premešana in povsod enako kvalitetna. Proizvodnja v stražiškem glinokopu ne bo več toliko odvisna od vremena, ki je največji sovražnik delavcev v glinokopu, temveč bo lahko enako intenzivna čez vse leto. Stražiška opekarna ima po izgradnji zorilnice gline možnosti za proizvodnjo 15 do 16 milijonov opečnih enot letno, kar pa ni skrajna možnost stražiške opekarne. Marko Hafner, direktor TOZD Opekarne, govori o pomenu nove zorilnice gline v Stražišču - Foto: F. Perdan Rekordni inovacijski dohodek Jesenice — Služba za zaščito industrijske lastnine pri sektorju za organizacijo in plan je letos dobila v oceno 30 zelo uspešnih in koristnih izboljšav, ki so že uvedene v proizvodni proces. Odbori za gospodarstvo v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela so v tem letu pozitivno ocenili 46 izboljšav, za ustvarjeni letni inovacijski dohodek pa so člani odborov za gospodarstvo odobrili in priznali 435.000 dinarjev inovacijskih odškodnin, akontacij in rent. Največ prihrankov in koristi so ustvarili v temeljni organizaciji združenega dela valjam, za njimi pa niso zaostajali jeklarji, ki so letos prihranili 3 milijone 720.000 dinarjev, na tretje mesto pa so se uvrstili inovatorji v temeljni organizaciji hladne valjarne. Vsi skupaj pa so v desetih mesecih letos prihranili in ustvarili 17 milijonov 163.000 dinarjev inventivnega dohodka, kar je dobra osnova za uspešni letošnji končni rezultat, saj nameravajo prihraniti 25 milijonov dinarjev inventivnega prihodka. Už Nova zorilnica gline v Stražišču je veljala več kot 4 milijone dinarjev. Dobrih 60 odstotkov je prispevala temeljna organizacija združenega dela Opekarne, razliko pa temeljna organizacija KOGP Gradnje in izdelovalec opreme Dalit Daruvar. Nova zorilnica gline, ena največjih v Sloveniji in vedno bolj nepogrešljiva pri proizvodnji kvalitetne opeke, je tudi posledica skupnega združevanja dela in sredstev temeljnih organizacij Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj. J. Košnjek Za tretjino več V Tekstilni tovarni Medvode, ki posluje kot temeljna organizacija proizvodnega in trgovskega podjetja Tekstil Ljubljana, so v desetih mesecih letos dosegli 115 milijonov dinarjev prodaje, kar je za tretjino več kot lani v istem obdobju. Na prostoru za sedanjimi obrati pa so pričeli z gradnjo novega obrata tehničnih tkanin, kar jih bo veljalo 188 milijonov dinarjev. V obrat skupno vlagajo sami, delavci drugih temeljnih organizacij Tekstila ter papirna industrija. S proizvodnjo v novem obratu bo skoraj v celoti odpadel uvoz filtrov ter drugih izdelkov iz tehničnih tkanin. — fr Novi modeli pohištva V tovarni Sora, poslovni enoti Slovenijalesa, so v desetih mesecih letos naredili za 44 milijonov dinarjev izdelkov in menijo, da ne bodo imeli težav z izpolnitvijo za letos načrtovanih nalog. Prodajo so povečali v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za četrtino. Na beograjskem sejmu bodo razstavili nove modele predsobnega pohištva, ki bodo v prodaji spomladi. Načrtujejo adaptiranje upravne zgradbe, v kateri bo obrat družbene prehrane, uredili pa bodo tudi prodajni salon za razstavo in prodajo lastnih izdelkov. — fr V Elektrarni Medvode že dosegli plan V hidroelektrarni Medvode so že dosegli letošnji plan proizvodnje električne energije. 40-članski delovni kolektiv je že proizvedel 83 milijonov kilovatnih ur, kar je bil letošnji plan. Z zmanjšanjem časa za popravila, je bila elektrarna vedno v obratovalni pripravljenosti, ne nazadnje pa so k temu uspehu pripomogle tudi ugodne vodne razmere. -fr Skupnost za zaposlovanje Kranj Pomen zdravstvenih motenj ob izbiri poklica Za pravilno izbiro poklica je poleg znanja, sposobnosti, osebnostnih lastnosti in želja zelo pomembno tudi otrokovo zdravstveno stanje. Prav o tem zadnjem pa so starši, ki so otroku prvi in marsikdaj tudi zadnji svetovalci, včasih premalo poučeni. Zato se večkrat zgodi, da otrok brez ustreznega poprejšnjega zdravstvenega pregleda uspešno opravi določeno poklicno ali strokovno šolo in šele specialist za medicino dela pri pregledu pred zaposlitvijo ugotovi, da bo kandidat zaradi zdravstvenega stanja imel težave pri opravljanju izbranega poklica. Neustrezna izbira poklica glede na zdravstveno stanje ne povzroči le težav pri opravljanju ali opustitvi poklica, temveč mnogokrat tudi nesrečo pri delu in zgodnjo invalidsko upokojitev. Zato bi se starši, ki pri svojem otroku opažajo posamezno telesno napako ali nagnjenje k določenemu obolenju, morali še pred izbiro poklicne šole posvetovati z otroškim zdravnikom, ki otroka zdravi. Se bolje bi bilo poskrbeti, da otroka pregleda zdravnik specialist za medicino dela. Naj naštejemo nekaj najpogostejših in najbolj opaznih zdravstvenih ovir za opravljanje določenega poklica. Ploske noge so ovira za opravljanje poklicev, ki so vezani pretežno na stoječe delo: natakar, prodajalec, frizer, delavec v tkalnici in podobno. Kožne bolečini (ekcemi) ovirajo delo v poklicih, kjer prihajajo roke in ostala nezavarovana koža v stik z dražečimi snovmi in kemikalijami. Taki poklici so: frizerka, kemični laborant, barvar, zidar, pleskar, kemični tehnik. Otrok, ki boluje za kroničnimi boleznimi dihal (bron-chitis, astma), ne bi mogel uspešno opravljati poklicev kot so zidar, rudar, tkalec ali pek, kajti ti poklici so vezani na delo v dražečem ozračju. Zelo zgodaj moramo biti pozorni na ostrino in globino otrokovega vida in otroka v primeru motenj čimprej peljati k očesnemu zdravniku. Le-ta mu bo po potrebi že v zgodnji mladosti ustrezno korigiral vid, ki je še posebno pomemben v določenih poklicih. Tudi nošenje očal je lahko ovira za poklice, kjer se očala stalno rosi j o (npr. kuhar), kjer je nevarnost zdrobitve stekel ali kjer so pri delu potrebna še posebna zaščitna očala (brusUec, varilec). Če slabovidnosti z očali ne moremo izboljšati, bo prizadeti zelo težko opravljal poklic, ki zahteva intenzivno in dolgotrajno gledanje npr. urar, finomehanik, orodjar. Slabovidni in tisti z enim očesom bodo zaradi nesposobnosti globinskega gledanja gotovo imeli težave pri poklicih kot so šofer, žerjaver in podobno. Mnogo otrok ima že v rani mladosti nepravilno oblikovano hrbtenico, ki tudi po fizioterapiji ostane bolj ali manj skrivljena. Takim otrokom naj bi odsvetovali poklice, kjer položaj hrbtenice lahko še poslabša okvaro (krojač, šivilja, strojepiska, pisarniška moč). Otrokom s srčnimi obolenji naj bi odsvetovali vse poklice, ki so povezani z večjim fizičnim ali živčnim naporom (rudar, livar, šofer). Otroci, pri katerih se ponavljajo vnetja oči, bodo imeli zaradi dražečih snovi težave v poklicih kot so zidar, farmacevt, kemik. Razumljivo je tudi, da je naglušnost ali gluhost ovira v poklicih, ki zahtevajo oster sluh: radiomeha-nik, učitelj, prodajalec, natakar. Prav tako vemo, da s kroničnimi vnetji glasilk ne bomo mogli biti uspešni kot učitelj, igralec ali pevec. Govorna napaka je kontraindikacija v poklicih, ki zahtevajo veliko govorjenja: učitelj, prodajalec, napovedovalec itd. Če imamo otroka, ki boleha za epilepsijo (božja-stjo), bomo morali biti še posebno previdni, da se ne bi zaposlil na delovnem mestu, kjer obstoja večja možnost nesreče (pri strojih, na višini, pri uporabi ostrih orodij, pri delu s strankami). To je le nekaj najpogostejših telesnih in zdravstvenih motenj, ki jih je bolje upoštevati že pred izbiro poklica, kajti pregovor pravi, da je marsikdaj prepozno zvoniti po toči. Vera Sarf zdravnica I/ Živinorejsko veterinarskoj* (i ore niske K ran : Dežurni veterinarji Marsikdo je opazil ob torkih v Glasu gornji naslov. Da bi bilo zlasti živinorejcem, ki v precejšnji meri prebirajo Glas, bolj jasno, bom razložil, kako poteka dežurstvo veterinarjev na Gorenjskem. Sedanji Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske je nastal iz getih bivših veterinarskih postaj (Jesenice, Radovljica, Tržič, Kranj in kofja Loka) ter Živinorejsko veterinarskega zavoda iz Kranja, in to pred skoraj štirimi leti (1.4. 1974). V tem zavodu opravlja zdravljenje živine 14 veterinarjev in 7 občasnih sodelavcev, ki jim ni glavno delo kurativa, (klavniški, upokojenci, iz zdravstva itd.). Veterinarji so locirani takole: občina Jesenice 1, občina Radovljica 4, občina Tržič 1, občina Kranj 4 in občina Skofja Loka 4. Pomagajo jim pa še v Bohinjski Bistrici \, V Tržiču 1, v Skofji Loki 2, v Radovljici 1 in v Kranju 2. Poleg tega imajo družbena posestva svoje 4 veterinarje. Med rednim delovnim časom, to je do 14. ure, se morajo vsi veterinarji odzivati pozivom. Od 14. do 6. ure naslednjega dne, in to ves teden, dežurajo za Jesenice in Radovljico 1, za Skofjo Loko 1, v Kranju pa dva veterinarja, tako kot je objavljeno vsak torek v GlasurTam so tudi njihovi naslovi s telefonskimi številkami. Ker sta v Tržiču in Bohinjski Bistrici le po en stalni veterinar, sta ta dva v stalni pripravljenosti. Poleg tega obstaja pri Zavodu v Kranju centralna telefonska služba, kjer dežurajo vsi uslužbenci, razen poročenih žena. To dežurstvo traja zopet vsak dan od 14. do 6. ure zjutraj oziroma v nedeljah od 6. ure zjutraj do ponedeljka do 6. ure. Podobno je ob praznikih. Stranke se lahko obrnejo za pomoč pri živini na svojega stalnega veterinarja (le-temu se ni treba odzvati, če ni dežuren) ali pa na dežurnega, ki pa se mora odzvati. Dežurni pri centralni, telefonski službi ne gre na teren, pač pa usklajuje delo. V primeru potrebe na terenu mu mora dežurni poiskati nekoga in ga poslati na potrebno mesto. Medtem ko so za preventivo razdeljeni tereni, velja za kurativo prosta izbira, seveda če stranka pregled plača. Za zavarovano živno pa je zaželeno, da zaradi stroškov ne kličejo veterinarje iz prevelike oddaljenosti. Na centralno veterinarsko dežurno službo se obračajo živinorejci, zlasti ob porodih, porodnih mrzlicah, vročičnih boleznih (rdečica prašičev, vnetja vimena z vročino pri kravah itd.). Na ta način smo želeli službo čim bolj približati živinorejcu. Da bi pa klicanje veterinarja še bolje funkcioniralo, predlagamo, da si tisti, ki so naročeni na Glas, vsak torek izrežejo iz njega stolpec »Dežurni veterinarji«. Ta stolpec bi moral biti nalepljen vsaj pri tistih ljudeh, ki imajo telefon. Benulič J OZDNO GOSPODARSTVO BLED »brat za kooperacijo ■ asebni sektor gozdarstva Bled Odbor hranilno-kreditne službe RAZPISUJE KREDITE ZA RAZVOJ ZASEBNEGA KMETIJSTVA v letu 1978 Iz sredstev hranilnih vlog in iz sredstev skladov za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev bomo v letu 1978 dodeljevali kredite: živino, — za nabavo plemenske živine, — za nabavo kmetijskih strojev, — za preureditev prostorov za kmečki turizem Lastna udeležba kreditojemalcev, odplačilna doba in obrestna mera kreditov bodo glede na namembnost posojila različne in jih bo določal kreditni odbor na podlagi sporazuma o kreditiranju naložb v kmetijstvo in živilsko industrijo ter kreditiranje proizvodnje in zalog kmetijskih pridelkov in predelave v SR Sloveniji v letih 1976-1980 (Vestnik gospodarske zbornice - 29. april 1977), in v okviru zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Ur. list SRS št. 19/75). Pogoji za pridobitev kreditov so naslednji: — da prosilec sredstva za prodani les hrani pri HKS GG Bled na ustrezni hranilni knjižici Ljubljanske banke — podružnica Kranj, — da prosilec trajno gospodarsko sodeluje z Gozdnim gospodarstvom Bled, — da ima s področno kmetijsko zadrugo sklenjeno dolgoročno koope-racijsko pogodbo za mleko in meso, — da je prosilec kreditno sposoben, — da je preusmeritev oziroma pospeševanje kmečkega gospodarstva v skladu z načrtom razvoja kmetijstva, gozdarstva in turizma. Prednost pri dodeljevanju kreditov bodo imeli kmetje — gozdni posestniki za naložbe v kmečke skupnosti in višinske kmetije ter posestniki, ki se obvezujejo, da bodo obveznosti kredita pokrili z lesom pri prodaji. Prošnje za kredite bomo sprejemali do 31. decembra 1977 na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO BLED Hranilno-kreditna služba 64260 Bled Ljubljanska 19 Cestno podjetje v Kranju objavlja prosto delovno mesto referenta za vojaške zadeve informiranje m Za zasedbo delovnega mesta se zahteva uspešno končana ustrezna štiriletna srednja šola in šola za rezervne oficirje ter tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek za delovno mesto je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi OD. ln{*?*Š!?} P0*«^0 Pičene vloge s kratkim opisom doseda-«2Xh? Jai P°trebnimi dokazili o izpolnjevanju zahteTza zasedbo delovnega mesta v kadrovsko sluitopodjetja. Rok za prijavo je 10 dni od dneva objave v časopisu. Javna razprava do 15. decembra Od konca novembra pa do sredine decembra poteka v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih javna razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva; le-tega so poslale v razpravo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti. Razen tega pa poteka javna razprava tudi o predlogu sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, ki ga je dala v razpravo Zdravstvena skupnost Slovenije. V temeljih organizacijah združenega dela so nosilci javne razprave osnovne organizacije sindikata, v krajevnih skupnostih pa krajevne konference SZDL. Vse pripombe iz javne razprave naj bi pomagale oblikovati dokončen predlog samoupravnega sporazuma, ki ga bodo občinske zdravstvene skupnosti sprejemale na svojih sejah od 21. do 26. decembra, veljati pa naj bi začel s 1.1.1978. Nov sistem zdravstvenega varstva — solidarnost in dohodkovne možnosti REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRANJ DOGOVORIMO SE Določamo si pravice in obveznosti S predlogi samoupravnih sporazumov o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki so jih delovni ljudje dobili v roke in bodo o njih razpravljali ter preko delegatov o njih tudi odločali, se samoupravno dograjuje sistem zdravstvenega varstva. To je bistvo zahtevne in odgovorne naloge, ki se pravzaprav tiče vsakega posameznika posebej in seveda družbe nasploh, in ki jo moramo izpeljati do konca tega leta: z novim letom naj bi zdravstvena zakonodaja usklajena z zakonom o združenem delu in ustavo že zaživela v novih sporazumih o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Ce že imamo z zakonom o zdravstvenem varstvu zajamčene pravice, zakaj potem še sprejemamo samoupravni sporazum? Oblike zdravstvenega varstva, zagotovljene na podlagi zakona, so tako pomembne, da si njihovo uresničevanje jamčijo solidarnostno vsi občani v SR Sloveniji v tako imenovanem enotnem programu: v tem programu zdravstvenega varstva, za katerega ve4ja v financiranju republiška solidarnost, so zajete pravice, enake za vse prebivalstvo ne glede na dohodkovne razmere: Enotni program zdravstvenega varstva pa je le del celovitega zdravstvenega varstva, saj enotni in dopolnilni, ki se oblikuje v občini in v regijah z regijsko solidarnostjo, tvorita celovito zdravstveno varstvo občanov: zato ni bojazni, da bi bili uporabniki prikrajšani za pomemben del zdravstvenega varstva, ki ga vsebuje dopolnilni program, vendar pa je le-ta oblikovan na dohodkovnih možnostih posamezne občinske zdravstvene skupnosti oziroma regije; pa ne le dohodkovnih možnosti, pač pa tudi interesov in potreb. Dogovore o interesih in potrebah v skladu z dohodkovnimi možnostmi pa je treba oblikovati v samoupravne sporazume o zdravstvenem varstvu in to na vseh ravneh, če seveda hočemo, da bodo novi družbenoekonomski odnosi zaživeli tudi na področju zdravstvenega varstva. S temi sporazumi se torej natančneje določajo vse pravice iz zdravstvenega varstva, pravice do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, načinom njihovega zagotavljanja, sistem in raven solidarnosti kot tudi vse oblike obveznosti v zvezi z zagotavljanjem dogovorjenih pravic, vštevši sistem doplačil uporabnikov. Tudi družbena verifikacija osnutka sporazuma Izhodišča, na katerih sta izdelana samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva in samoupravni sporazum o pravicah iz enotnega programa zdravstvenega varstva, ki ju sedaj spremljamo na pot javne razprave, sta tako politično kot tudi strokovno sprejemljiva. Takšna je bila enotna ugotovitev regionalnega posveta konec prejšnjega tedna v Kranju, ko so se sestali predsedniki občinskih konferenc SZDL, predsedniki ob- činskih svetov Zveze sindikatov ter predsedniki občinskih zdravstvenih skupnosti gorenjskih občin. Za javno razpravo, ki bo potekala v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih in jo bodo vodili delegati občinskih zdravstvenih skupnosti skupaj z družbenopolitičnimi delavci Zveze sindikatov in SZDL, je potrebno organizirati tudi aktive za vodenje in spremljanje razprave. Aktivi naj bi ob zaključku javne razprave, ki bo trajala do 15. decembra, izdelali tudi povzetke javne razprave in jih predložili občinskim zdravstvenim skupnostim: te naj bi po predlogih dopolnjen predlog- obeh sporazumov predložile v sprejem svojim skupščinam. Tudi od zdravstva — gorenjsko je zdaj združeno — se v novem sistemu veliko pričakuje. Samoupravni sporazumi o temeljih planov zdravstvenih skupnosti za srednjeročno obdobje so bili sprejeti in jih v združenem delu dobro poznajo: temeljijo pa na sporazumih o pravicah iz zdravstvenega varstva izpred treh let. Novi sporazumi o zdravstvenem varstvu pa po finančnem vrednotenju pravic, ki jih obsegajo, za določene zneske presegajo že absolutno ovrednotene programe iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov. Tako se je na primer za gorenjsko regijo izkazalo, da bi po sedanjem predlogu sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva potrebovali še 69 milijonov din več, kot je to bilo sprejeto v temeljih planov za prihodnje leto. Kje dobiti denar? Približno 41 milijonov bi lahko, kot je izračunala strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti Kranj, pokrili s participacijo uporabnikov: le-ta naj bi bila po predlogu od sedanjih dejanskih 2,6 odstotka zvišana v celoti na 7 odstotkov. Kako pa pokriti ostali del razlike, pa za sedaj še ni jasno: če velja, da gospodarstva ne gre obremenjevati, potem je morda drugi izhod nekoliko okrniti predvideni program — v oženju obsega pravic iz zdravstvenega varstva. Kje pa si bomo vzeli — ali pri nadomestilu za boleznine ali kje drugje, pa je seveda stvar javne razprave. Ko govorimo, da je za ovrednotenje programa zdravstvenega varstva v prihodnjem letu okvirno potrebno v gorenjski regiji še 69 milijonov din, se seveda postavlja vprašanje, zakaj je zdravstveno varstvo vedno dražje. Ne glede na to, da naše zdravstveno varstvo v primerjavi s katerimkoli glede vse večje porabe sredstev ni nobena izjema, pa je treba pri tem opozoriti na več dejavnikov, ki vplivajo na to, da mora biti ta vreča vedno večja: že sama prosvetljenost prebivalstva povzroča tudi večjo uporabo pravic iz zdravstva. Tudi dostopnost zdravstvene službe vpliva na večjo uporabo, kar je razvidno predvsem v razvitih naseljenih področjih, medtem ko je v odmaknjenih manjša. Treba je opozoriti še na slovensko značilnost prebivalstva, ki je vse starejše, le-to pa zaradi značilnih starostnih obolenj zahteva nujno več zdravstvenih storitev in pregledov. Pa še to: kadar govorimo o vse večji porabi za zdravstveno varstvo, radi pozabljamo, da medicina skokovito napreduje: danes poznamo načine zdravljenja in nove dosežke nič manj kot drugje po svetu. Zdravimo bolezni in opravljamo medicinske posege, ki jih pred desetimi leti in več še nismo poznali, pravice iz zdravstvenega varstva pa smo imeli enake. Z razvojem medicine so se možnosti zdravljenja in preživetja ničkolikokrat povečale, k temu so pripomogli tudi novi medicinski aparati, nova in včasih zelo draga zdravila: vse to pa v seštevku jasno govori, da je sodobno zdravljenje drago. S PARTICIPACIJO 7 ODSTOTKOV VSEH SREDSTEV S prispevno stopnjo po samoupravnem sporazumu o temeljih planov zberemo delavci skoraj v celoti sredstva za zdravstveno varstvo, le 2,5 odstotka dodamo iz lastnega žepa — s participacijo. Sedanje in planirane dohodkovne možnosti združenega dela pa ne zagotavljajo vseh potrebnih sredstev za program zdravstvenega varstva za prihodnja leta. Večji del sredstev bo z novo participacijo, na Gorenjskem računajo, da bo dosegla 7 odstotkov, sicer mogoče pokriti, nikakor pa to ne bo most za pokritje vseh stroškov. Participacija, kakršno smo poznali doslej in kakor si jo zamišljamo po novem, naj ne bi imela, četudi zvišana na 7 odstotkov, zbiralnega pomena, razen morda pri zobozdravstvu, kjer je bila že sedaj 25 odstotna, zdaj pa naj bi se povišala na 30 odstotkov. Bolj se poudarja regula-tivni pomen participacije za smotrnejšo uporabo pravic, ki jih imamo, spominjala nas naj bi na zmerno trošenje. Da pa kljub temu ta razmeroma nizki »regulator potrošnje« ne bi ogrozil določenih socialnih kategorij, so v predlogu sporazuma, kot je bilo sicer že do sedaj, participacije za posamezne zdravstvene storitve oproščeni uživalci stalnih družbeno denarnih pomoči, upokojenci z varstvenim dodatkom, socialno ogroženi kmetje, potem vojaški invalidi, imetniki partizanske spomenice 1941, borci in odlikovanci iz drugih priznanih vojn itd. Upravičenci do otroškega dodatka in njihovi družinski člani pa pri zdravstvenih storitvah plačajo le polovico participacije. Participacija se tudi ne plačuje za večino zdravstvenih storitev iz enotnega programa zdravstvenega varstva, za primere nesreč pri delu in zdravljenja poklicne bolezni. Po doslej zbranih podatkih naj bi bilo na ta način v gorenjski regiji oproščeno plačevanja participacije za zdravstvene storitve okoli 40.000 uporabnikov. Brez dvoma se bo v javni razpravi veliko govorilo o participaciji, ki tudi doslej uporabnikom ni bila neznana, vendar pa je taka, kot je sedaj predlagana, seveda močneje razširjena na večino zdravstvenih storitev. S tem, da ji v novem sporazumu dajemo takšen poudarek, pomeni, da od tega instrumenta, ki sicer finančno ne pomeni veliko v celokupnem zdravstvenem varstvu, tudi veliko pričajukemo. Pričakujemo predvsem drugačen odnos uporabnika do uporabe pravic, nikakor ne s tem, da bi bila participacija kaka velika prepreka pri tem, pač pa le instrument za selekcijo včasih le prevelikih želja uporabnika zdravstvenega varstva. Ko govorimo in pišemo o pravcatih skokih potrošnje, če omenimo le vse višjo »bolniško« pa stroške za zdravila itd., bi si kdo lahko mislil, da smo kar precej bolna nacija: v resnici pa se kot uporabniki do denarja, ki ga zberemo, ne obnašamo vedno najbolj smotrno — to je, da ga uporabimo tudi, če nismo bolni. Participacija, kot je predlagana, pa naj ne bi bila seveda ovira, kadar bi zdravstveno varstvo res potrebovali. Vsekakor pa sedanja oblika participacije verjetno ni dokončna in jo bo treba oblikovati še kasneje, ko se bodo pokazale izkušnje iz praktične uporabe. 90 ODSTOTKOV OD TUDI ZA BOLEZNINE NAD 30 DNI Med pomembnejšimi novostmi, ki jih prinaša predlog samoupravnega sporazuma, so prav gotovo spremembe pri denarnih nadomestilih in povračilih v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva. Tako je na primer v predlogu razširjen krog upravičencev do denarnih nadomestil tudi na kmete-kooperan- te in na rejnike, če jim je zaradi števila rejencev priznana lastnost delavca v delovnem razmerju, pravico do nadomestil pa imajo tudi druge skupine delovnih ljudi po določilih zakona o zdravstvenem varstvu. V predlogu sporazuma je zvišano nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezenske odsotnosti z dela za več kot 30 dni na 90 odstotkov kot to priznavajo organizacije združenega dela za prvih 30 dni zadržanosti z dela: sedanja izplačila nadomestil, ki gredo po 30. dnevu bolezni v breme zdravstvene skupnosti so dosegala le 80 odstotkov OD. Tudi zniževanje nadomestila osebnega dohodka do 20 odstotkov za čas zdravljenja v bolnišnici če delavec ni vzdrževal družinskih članov, zdaj odpade, ker je predviden prispevek k stroškom zdravljenja v bolnišnicah, kot je to razvidno iz predloga participacije. Zaradi večje realnosti glede na gibanje življenjskih stroškov nadomestila osebnih dohodkov usklajujejo na vsakih šest mesecev. Stroški pri tako razširjenih denarnih nadomestilih za čas bolezni pa so zato višji za 9 odstotkov. Spremembe so tudi glede nadomestila za negovanje obolelega otroka: tako naj bi se to nadomestilo, ki gre v breme zdravstvene skupnosti, ne delovne organizacije, znižalo na 70 odstotkov osebnega dohodka in po drugi varianti, naj bi se začelo izplačevati šele po treh dneh odsotnosti z dela. Tak predlog se je v sporazumu oblikoval predvsem zaradi izjemno naglega povečevanja števila primerov in dni potrebnih za nego na domu: takšna restrikcija naj bi uporabnike silila res v racionalno uporabo te pravice in iskanje tudi drugih možnosti varstva, lahko pa bi imela tudi vpliv na dodatne oblike organiziranega otroškega varstva. O tem bodo morali resneje razmišljati predvsem v tistih občinskih zdravstvenih skupnostih, kjer se zadnji čas otepajo s posebno visokimi izdatki za nego na domu. 7. H. 9. 30 din din din din din din din Predlog prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva Uporabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke: 1. za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih 20 din 2. za prvi obisk zdravnika na domu na zahtevo uporabnika 60 din 3. za strokovno nego na bolnikovem domu, ki jo odreja zdravnik * 10 din 4. za vsak prvi pregled pri zdravniku — specialistu 50 din 5. za vsak pregled pri zdravniku — rentgenologu 20 din 6. za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in institutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno za medicinske storitve med odobrenim zdravljenjem v naravnem zdravilišču na ambulantni način 150 za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi zdravnik 60 za zdravilo ali sanitetni material v lekarni na recept 15 10. za dietetični preparat za dojenčka v lekarni na recept 15 11. za kontracepcijska sredstva — oralna 15 - druga 100 12. za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez 15 din 13. za nepodložene usnjene rokavice, rokavice za protezo, navleko za km po amputaciji 150 din 14. za ortopedske čevlje 300 din 15. zakilnipas 150 din 16. za bergle 30 din 17. za očala, nujno potrebna predšolskim in šolskim otrokom do 15. leta, šolski mladini do 18. leta ter rednim študentom do 26. leta 40 din 18. za kontaktna stekla nujno potrebna otrokom kot zgoraj navedeno in drugim uporabnikom za opravljanje poklica 90 din 19. za očesno protezo 100 din 20. lasulje zaradi trajno izražene plešavosti traumatskega izvora 90 din 21. za ojačevalni slušni aparat, kadar je nujno potreben otrokom predšolskim in šolskim otrokom do 15. leta, šolski mladini do 18. leta ter rednim študentom do 26. leta, drugim uporabnikom pa za opravljanje poklicev 150 din 22. aparat za omogočanje glasnega govora 200 din 23. za umetno prekinitev nosečnosti, kadar je medicinsko in-dicirana 250 din 24. za zobozdravstvene storitve in pripomočke: — za prvi, ponovni in konziliarni pregled pri stomatologu ali stomatologu — specialistu 10 din — za vsak rentgenski posnetek zob 10 din — za vsako zalivko 20 din — za vsako zdravljenje zoba z izjemo indirektnega kritja 40 din — za čiščenje zobnega kamna 20 din — za vsako ekstrakcijo zoba 20 din — za polno kovinsko prevleko 210 din — za vse ostale prevleke 230 din — za inlay nazidek 100 din — za vsako krono 280 din — za vsak člen v mostovni konstrukciji 110 din — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 35 din — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 45 din — za gred, opornico ali jahač 120 din — za vsako totalno protezo 400 din — za totalno protezo po Maistu 450 din — za vsako parcialno protezo 520 din — za vsako začasno protezo 300 din — za vsako kovinsko protezo 650 din — za snemni ortodontski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 350 din — za vsak fiksni ortodontski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let 500 din — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, pod-ložitev ali reokluzijo ■ 50 din Avtoportret v fotografiji Razstava v Prešernovi hiši v Kranju Kabinet slovenske fotografije se z razstavo v Prešernovi hiši loteva nove teme v prikazovanju fotografskih dosežkov našega časa. Avtoportret je zanimiva in privlačna likovna snov in pomeni po zaslugi prof. Marka Aljančiča, ki je za razstavo dal pobudo in jo tudi pripravil, poseben dogodek v prizadevanjih kabineta. - Povabilu se je odzvalo več kot 50 avtorjev iz vse Slovenije, število, ki je zagotovilo razstavi pestrost likovnih rešitev in ji obenem dalo širši značaj. V okviru razstavljenega gradiva pretežno v črno-beli tehniki imamo opraviti z bolj ali manj samostojnim lastnim portretom, ki je običajno vključen v naravni (Fišer, Gnilšak, Jakša, Simončič, Vergnionova), arhitekturni (Arrigler, Cok, Kerbler, Korošin, Kranjec, Lampič, Juvan, Mladovan, Orožen-Adamič, Paj, Pe-gan, Skrlep, Škrobonja, Štoviček, Zdovc) oz. ateljejski ambient (Čerin, Dolenc, Kocjančič, Kosijeva, Pfei-fer, Plešnarjeva, Tihec, Zalar). Včasih je prostor težko določljiv in se avtoportret povezuje z določenim predmetom, največkrat s kamero, podobno kot se v slikanem portretu pojavlja slikar s čopičem in paleto (Aljančič, Benčičeva, Jesenovec, Kološa-Kološ, Košir, Marenčič, Marčan, Paternoster, Podržaj, B. Primožič, Vidmar, Vršnak, Zajčeva). Večkrat pa se lastni portret na razstavi predstavi brez atributov in se vsa avtorjeva pozornost osredotoči na izraz obraza, ki ga pogosto osvetljuje močan pramen svetlobe (Demšar, Dobovšek, Jeraša, Kukec, Podobnik, Pinter, Smerke, Slapar). Svetlobni učinki so pomemben dejavnik pri oblikovanju lastnega portreta tako v vsebinskem kot v formalnem pogledu. Pogosto vodijo tako kot v slikarstvu do črno-belih kontrastov (chiaroscuro): Arrigler, Bizjak, Demšar, Dobovšek, Gnilšak, Jesenovec, Jeraša, Kosijeva, Juvan, Orožen-Adamič, Pajk, Paternoster, Pfeifer, Pinter, Simončič, Smerke, Škrobonja. V opartističnem smislu stilizira-nemu portretu (Carmen Narobe) se pridružuje v fotografskem rastru ali v negativu oz. na grafičen način predstavljena lastna podoba avtorja (Jesenovec, Košir, Ropret, Zgajnar). Pri nekaterih portretih imamo opraviti z dvojno ali celo večkratno zrcalno sliko (Čok, Kranjec, Kukec, Stoviček, Zajčeva, Zalarjeva, Zdovc). V okvir te vrste portretov bi mogli uvrstiti tudi »razstavljeni« avtoportret Dimitrija Žagarja. Ćerinov lastni portret v konveksnem zrcalu spominja s svojo deformirano roko na znani Parmigianinov slikarski avtoportret v Dunajskem umetnostno-zgodovinskem muzeju. V surrealistično sceno je vstavljen avtoportret Radovana Čoka, Edvarda Primožiča ali Metke Vergnion. Sem bi lahko uvrstili tudi dvojni, »zraščeni« avtoportret Marjana Do-bovška. Bolj »realen« je scenski okvir pri lastnem portretu Anteja Škrobonje. Janez Pukšič je svoj portret vključil v šop igralnih kart, ki jih drži v roki. Najbolj pogosto sta v avtoportretu predstavljeni glava ali poprsje upodobljenca, srečamo pa se tudi s celo ali skoraj celo figuro. Le-ta je obrnjena proti gledalcu ali pa mu kaže hrbet (Jeraša, Cok). Le v dveh primerih je portretna figura gola (Pajk, Podobnik). Sem bi lahko uvrstili lastni portret, oblikovan kot senca z golo nogo delo Ladislava Jakše. Ivan Avtoportreta, vključenega v figuralno skupino, na razstavi ni, če pri tem ne štejemo lastni portret s psom Dušana Fišerja ali s figuralno sceno izpolnjenim ozadjem pri portretu Milenka Pegana. Na tem področju se tako odpira še vrsta možnosti za oblikovanje. Večina portretov je obrnjena h gledalcu bolj ali manj naravnost, nekaj jih je prikazanih v polovičnem (Fišer, Gnilšak, Jelnikar, Kerbler, Marenčič, Pegan, Pfeifer, Simončič, Vršnak, Zalar) in le majhno število v čistem profilu (Jesenovec, Kukec, Narobe, E. Primožič). Formalni značaj avtoportreta je v marsičem soroden oblikovnim težnjam, ki se pojavljajo v razvoju lastnega portreta v slikarstvu (prim. Luc Menaše, Avtoportret v zahodnem slikarstvu, Ljubljana 1962). Seveda razpon oblik ni tako širok kot v slikarstvu, kjer se je ta veja oblikovanja razvijala nekaj stoletij. Pa tudi fotografska kamera je bila doslej obrnjena manj k avtorju kot k zunanjemu svetu, ki ga je morala najprej osvojiti. Morda je prav zaradi tega vsebinski vidik v foto-. grafskem avtoportretu zaenkrat manj poudarjen kot v slikarskem, kjer pomeni lastni portret pogosto pravo psihološko študijo upodobljenca. Kljub temu imamo tudi v predstavljeni kolekciji nekaj primerov vsebinsko bolj ali manj angažiranih del, med katerimi naj omenimo fotografije Marjana Smerketa, Milana Ropreta, Dragana Arrigler-ia, Tihomirja Pinterja, Radovana Čoka, Milana Pajka, Sonje Zalarje-ve, Janeza Marenčiča, Milana Oro-žen-Adamiča, Vlastje Simončiča, Jakoba Gnilška, Ladislave Jakše, Dimitrija Žagarja, Milenka Pegana, Marjana Kukca, Edvarda Primožiča, Dušana Fišerja, Janeza Juvana, Janka Jelnikarja, Marjana Paterno-stra itd. Razstava bo v naslednjih mesecih obiskala nekatere druge kraje v Sloveniji in morda tudi zunaj nje. Cene Avguštin Ribič: Bled — V okviru kulturno umetniškega društva Bled deluje folklorna skupina, likovna skupina in moški pevski zbor. Likovno skupino vodi Janez Ravnik, folklorno Franc Burja, glasbeni vodja pevskega zbora pa je Stane Naglic. Na sliki: pevski zbor, ki ga vodi Stane Naglic. — Foto: B. B. Razstava v Kosovi graščini »Največji slovenski filmski projekt« Lesce — Po zasnovi pisatelja in borca Toneta Svetine so pred Verigo Lesce postavili spomenik, ki simbolizira borbo in zmago delavca, njegovo hotenje po svobodi in svobodo, polno njegovih delovnih zmag. Spomenik so svečano odkrili s slo-vestnostjo minulo soboto, s svečanim govorom in kulturnim programom, ki so ga spremljali številni Leščani, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij in skupščine občine Radovljica. — Foto: F. Perdan Skofja Loka — Na svečanosti ob prevzemu pokroviteljstva kolektiva Jelovice nad veličastnim dražgoškim spomenikom je spregovoril tudi književnik Ivan Ribič. »Scenarij za največji slovenski filmski in televizijski projekt JJražgoška bitka' je narejen,« je povedal Ivan Ribič. Po predlogi romana književnika Ivana Jana »Dražgoška bitka« ga je Ivan Ribič napisal v dobrih devetih mesecih. »Scenarij sem napisal brez vsakih .olepšavanj'«, je poudaril Ivan Ribič. »Tako sem delo zastavil že od vsega začetka. Pri tem pa sem se seveda zavedal, da je dražgoška bitka enkraten dogodek v naši narodnoosvobodilni borbi, da v Dražgošah upora ne bi bilo, če ne bi bila na delu naša komunistična partija. Dražgoško bitko bi lahko imeli za političen film, a sploh ni tako. Mene v filmu bolj zanimajo človeške usode. Usode malega človeka. Kajti RAZSTAVA IN KONCERT TRIA LORENZ V Kranju bodo jutri, 7. decembra, ob 18. uri v. galeriji v Mestni hiši odprli razstavo grafik in plastik akademskega kiparja Janeza Boljke. Ob 18.30 uri bo v Renesančni dvorani koncert tria Lorenz. V triu igrajo bratje Tomaž, violina, Matija, violončelo in Primož, klavir. Po uspelih koncertnih nastopih doma in v tujini bodo na koncertnem večeru v Kranju izvajali skladbe W. A. Mozarta, L. van Beethovna, L. M. Škerjanca in S. Rahmaninova. Pester in zanimiv program tria bo po uspelem koncertu opernih solistov za ljubitelje glasbene umetnosti ponovno lepo kulturno doživetje. P .L. MEDNARODNA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Gorenja vas — V galeriji osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi v Poljanski dolini so v nedeljo, 27. novembra, odprli mednarodno razstavo fotografij. To je jubilejna petindvajseta razstava, ki jo je v gorenjevaški galeriji pripravil foto klub Gorenja vas. Tokrat se ljubiteljem fotografije s svojimi stvaritvami predstavljajo člani domačega foto kluba ter člani foto kluba iz St. Michaela v Avstriji. Na otvoritveni svečanosti je zbranim najprej spregovoril mentor gorenjevaškega foto kluba, le-ta danes šteje 26 otrok ter 18 odraslih ljubiteljev fotografije, mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič. Nato pa so prisotne pozdravili še vicekonzul republike Avstrije v Ljubljani lise Stern ter predstavniki foto kluba iz St. Michaela. -Jg KOLEKTIVNA RAZSTAVA Jesenice — Ob letošnjem dnevu republike so v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu odprli kolektivno slikarsko razstavo članov likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice. Tokrat se je s svojimi deli predstavilo 16 slikarjev-amaterjev, 46 njihovih del v različnih tehnikah pa je izbral akademski slikar Roman Savinšek. V Kranjski gori pa so svoja dela razstavili tudi udeleženci letošnje planinske slikarske kolonije. Večinoma Člani jeseniške likovne sekcije so razstavili motive Podkorena v hotelu Prisank v Kranjski gori. D. S. takrat je naš mali človek stopil v evropski prostor kot velik. To je bil prvi velik upor v »Hitlerjevem rajhu'. Zanimivo pa je še posebno to, da so se uprli ,mali ljudje', delavci, kmetje ... Bitka v Dražgošah je veliko pokazala. Vojaško je bila sicer po težkih bojih izgubljena, moralno pa nikakor ne. Kajti naš revolucionarni boj je bil kasneje dobljen.« Nato je Ivan Ribič spregovoril še o uporu v Poljanski dolini. »Na upor v Poljanski dolini smo dolgo pozabljali,« je dejal. »Zavedati pa se moramo, da je bil to prvi ,punt' na Gorenjskem, ki je bil zares organiziran. Zato bo tudi upor v Poljanski dolini v filmu in nadaljevankah zajet.« Ivan Ribič je v začetku jeseni ljubljanski televiziji predal 1000 tipkanih strani scenarija. Iz gradiva bo ljubljanska televizija že v najbližji prihodnosti začela snemati največji slovenski filmski projekt. Posnetih bo deset enournih televizijskih nadaljevank in triurni celovečerni film. V filmu bo nastopalo prek sto igralcev ter veliko število statistov. Film o dražgoški bitki bosta v sodelovanju posnela ljubljanska televizija in Viba film iz Ljubljane. Toda tu ne bo šlo za spektakel. »Skušam biti povsem pošten do zgodovine,« pravi Ivan Ribič. »Opozarjam pa tudi iz preteklosti na sedanjost, da fašizem namreč še ni mrtev. Hkrati pa moram povedati, da nisem pripravil nobenega spektakla. Ljudje, ki jih predstavljam, so pristni ...« J. Govekar Jesenice — V Kosovi graščini bo do 22. decembra odprta razstava Delavsko gibanje in NOB v Valjev-ski krajini. Razstavo so pripravili v okviru praznovanj Titovih in partijskih jubilejev, v počastitev dneva republike' in v okviru vedno širšega sodelovanja pobratenih občin Jesenic in Valjeva. Pripravila jo je občinska konferenca SZDL Jesenice, odbor za muzej delavskega gibanja Gorenjske pa je razstavo vključil v svoj delovni program. Odbor za muzej delavskega gibanja Gorenjske, ki ga vodi Janko Burnik, je letos organiziral kar štiri razstave. Pri vseh razstavah so sodelovali delavci Tehniškega muze- Razstavo Delavsko gibanje in NOB v Valjevski krajini je odprl predsednik občinske konference SZDL Jesenice Zdravko Crv, v kulturnem programu pa je sodeloval moški oktet iz Žirovnice. Razstava je bogat prikaz življenja in boja za politične, socialne in ekonomske pravice delavskega in kmečkega Človeka v Valjevu in v njegovi okolici od začetka tega stoletja do zmagovite socialne revolucije, osvoboditve in povojne izgradnje. Velik je heroizem delavcev in kmetov, domoljubov in partizanov, ki so pod vodstvom komunistov, partizanov, v težjih bojih z mnogo žrtvami premagali močnejšega sovražnika in domače izdajalce. Nemški okupator je v Valjevo in v njegovo okolico izgnal zavedne domoljubne Slovence, da bi onemogočil razmah narodnega odpora in delavsko-kmečko socialno revolucijo. Mnogi Jeseničani se s ponosom, hvaležnostjo in z ljubeznijo spominjajo družin v Valjevu in v njegovi okolici, ko so bili v težkih dneh kot bratje sprejeti v družine delavcev in kmetov v valjevski krajini. Zato tudi ni naključje, da močne vezi bratstva, stkane med težkimi leti osvobodilnega boja in revolucije, niso presahnile, temveč se še krepijo v pobratinstvu med občinama Jesenice in Valjevo. Razstava je na Jesenicah odprta vsak dan razen ob sobotah popoldne in v nedeljah od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Janez Zurc Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Osnovni šoli FRANCETA PREŠERNA razpisuje prosto delovno mesto snažilke v podružnični šoli Duplje. Nastop dela takoj. Kranj — V prostorih Prešernove hiše v Kranju so v petek, 2. decembra, odprli spominsko sobo pesnika Simona Jenka. Ob tej priliki so odprli tudi razstavo z naslovom Jenko in Vajevci. Razstava bo odprta do 18. decembra. -A. Ž. - Foto: F. Perdan Radovljica — V okviru Glasbene šole že več let deluje harmonikarski orkester. Vodi ga Jože Ažman že vrsto let. Orkester pogosto nastopa na raznih proslavah, svečanostih in na drugih prireditvah v številnih krajih radovljiške občine in zunaj nje. — Foto: B. B. Likovni amaterji se predstavljajo Pobudo je dala kulturna komisija pri konferenci sindikalnih organizacij Iskra Elektromehanika Kranj in tako ste si lahko pred nedavnim v Iskrini tovarni na Laborah prvič v večjem izboru ogledali dela likovnih amaterjev Gorenjske. Čeprav njihov izbor ni bil popoln, so vendarle njihovo število in prikazana dela dajala zanimiv pregled nad obsežnostjo in raznolikostjo likovnega življenja gorenjskih amaterjev. Na razstavi je sodelovalo 7 likovnih skupin: Likovna skupina Iskra, Likovno društvo Petra Lobode iz Domžal, Likovni klub Dolik Jesenice, Skupina kranjskih likovnih amaterjev, Likovna skupina Likor iz Radovljice in likovni skupini iz Škofje Loke in iz Tržiča. Med likovnimi zvrstmi prevladuje na razstavi slikarstvo, medtem ko sta kiparstvo in grafika slabše zastopani. Temu, je po besedah dr. Ceneta Avguština, predsednika strokovne komisije, ki je pregledala razstavljena dela, vzrok zahtevnejša kiparska oziroma grafična tehnika, ki terja več priprav, vaje in strokovne gomoči kot druge slikarske oziroma kovne tehnike. iz gornjesavske doline, Mladen Ra-dojčič arhitekturno sklenjene am-biente Kranja, Ljubljane in Pirana in Franc Kavčič obeležja iz NOB. Tako kot ga v krajini uresničujejo našteti slikarji, skušata realistične poglede na svet prenesti v portret Franc Orehek in v tihožitje Franc Dolinšek. V svet stopnjevanega realizma pa sodijo izseki iz narave, ki jih v svojih delih prikazujejo Vinko Hlebš, Kari Kuhar in Vinko Bogataj. Nekak realizem trenutka skuša zajeti v razgibano zasnovanem portretu Tomislav Skalič in v tihožitju Jože Smolej. Določen odklon od izrazito realističnega gledanja na izbrani motiv se kaže v oljih Tine ta Markeža, Mladega likovnika Karla Kuharja iz Spodnje Besnice privlačijo predvsem izseki iz narave Sodeluje 47 avtorjev in vsak se je predstavil z enim delom, ki v glavnem ' slede tokovom likovne ustvarjalnosti v svetu od realizma do ekspresionizma, Čeprav posamezni avtorji pri tem iščejo tudi svoje likovne rešitve in skušajo uveljaviti svoj osebni likovni izraz. »Občinski sindikalni svet Kranj je takoj podprl pobudo kulturne komisije pri konferenci osnovnih organizacij sindikata v Iskri« je dejal ob otvoritvi predsednik Viktor Eržen, »ker so prav takšna srečanja oziroma razstave uresničevanje sklepov osmega sindikalnega kongresa. Takrat smo v sklepih zapisali, da si moramo v sindikatih prizadevati, da se bo kultura približala delavcem, in sicer tako da bodo postali ne le uživalci temveč soustvarjalci kulturnih dobrin. Skupaj z medobčinskim svetom ZSS smo se dogovorili, da naj bi razstava postala tradicionalna in tako naj bi iz leta v leto privabila več ustvarjalcev, hkrati pa bi pridobivala tudi pri kakovosti. Prihodnje leto bo takšno srečanje v radovljiški občini.« Ko je potem dr. Cene Avguštin, govoril o likovnem izrazu in ustvarjanju posameznih razstavljavcev, je dejal, da je razveseljivo, ker je na razstavi sorazmerno močno zastopana risba, ki pomeni eno izmed osnov kvalitetne likovne rasti. Prav razstavljena risarska dela se v največji meri navezujejo na realistične slikarske težnje, ki ponekod prehajajo v pravo dokumentarnost. Prava zakladnica etnografsko in kulturno-zgodovinsko zanimivega gradiva je skritega v delih nekaterih avtorjev. Tako je Martin Goriča-nec na likovno kvaliteten način obdelal številne narodopisno in arhitektorno pomembne objekte iz okolice Škofje Loke, Branko Čušin iz okolice Jesenic, Ciril Kraigher okrog Bleda, Bojan Saver iz okolice Kranja, Rudolf Arh pa hrani celo zakladnico tovrstnega gradiva iz raznih krajev Slovenije. Tudi sindikalna dela so izredno zanimiva. Rok Šolar prikazuje del osrednje gorenjske pokrajine, Ida Rebula različne arhitekturne značilnosti iz Domžal in okolice, Franc Kreuzer svet Julijskih Alp in Karavank. Zdravko Purger slikovit svet ob Savi med Radovljico in Kranjem, Franc Dolinšek motive Marije Korošce ve, Nike Hafnerjeve, v barvnih risbah Bogdana Potnika, v akvarelih Staneta Perka ter v »čistih« krajinah Milenka Kljajiča. Samosvoja uporaba barvitosti pa je postala pravilo v simbolično zasnovanih delih Janeza Ambrožiča. »Drugo najštevilnejšo zastopano slikarsko strujo na razstavi,« je nadaljeval dr. Cene Avguštin,« predstavlja skupina, katere prizadevanja temeljijo na pridobitvah in izkušnjah impresionističnega slikarstva. Med slikarji te skupine naj omenimo Tomaža Zeleznika, Toneta To-mazina, Janka Korošca, Pavleta Lužnika in Franceta Berceta, Adolfa Pena, Marjana Pančurja, Egidija Severja in Franca Van-dota. Stilizacija naravne pojavnosti v smislu poenostavljanja obstoječih oblik pa postaja vse bolj značilna za delo Matjaža Mavserja, Bernarda Šraja, Gabrijela Jensterla in Izidorja Jalovca. Nadrealistične težnje postajajo vse bolj očitne v likovnih iskanjih Rafaela Primožiča. Simbolična predstavitev pa je značilna za likovno delo Bernarda Stritiha in Franca Gučka. Danica Bem s svojim ustvarjanjem vedno pride do uspešnih rezultatov, čeprav se pri tem močno približa tako impresionizmu kot ekspresio- Marija Korošec nizmu. Razstavni krog pa sklene z deli slikarjev naivne smeri: na barvito fantastično struno ubranega Borisa Lavriča in s sproščenim pripovednim talentom obdarjeno Zlato Volarič. Bolj v okvir krasil-nih kot oblikovalnih teženj pa sodijo dela Milana Benčiča. Na razstavi sodelujeta tudi dva kiparja: Jože Volarič s pripovedno razgibanimi palstikami in Janez Vovk z upodobljenimi liki iz kmečkega življenja, katerih oblike so zrasle iz tradicije stare rezbarske dejavnosti.« »Najbolj me priteguje stara kmečka arhitektura in motivi, ki izginjajo. Skratka vse, kar je etnografsko zanimivo,« je dejal Martin Go-ričanec, ko smo ga poprosili za nekaj besed o njihovem delu. »Delam v akvarelu in grafiki in največkrat poličem motiv v Poljanski ali Selški dolini in v okolici Škofje Loke. Samostojno še nisem razstavljal, v skupini pa že. Sem član kranjske sekcije Likovnega društva ZP Iskra in v okviru te skupine sem razstavljal v Iskrinih filialah po vsej Jugoslaviji, na republiški razstavi del likovnih skupin, v Plivi, na Jesenicah, Ribnici, Lisci in v Poslovni stavbi Iskre v Ljubljani.« »Načrti?« »Želim zbrati oziroma izdelali likovni opis stare arhitekture Poljanske in Selške doline ter Škofje Loke. Nekaj že imam narejenega.« Marija Korošec iz Bohinjske Bistrice je bila učiteljica. Ko je zaradi bolezni morala ostati doma, pravi, je začutila, da ne bo mogla Živeti le ob loncih in štedilniku. »Čutila sem, da mi nekaj manjka in sem začela slikati, čeprav nisem imela pravzaprav nobenega likovnega znanja, še iz šole ne. Res pa je, da me je slikarstvo vedno zanimalo. Ze kot otrok sem vedno čepela ob slikarjih, ki so slikali Bohinj in tudi kasneje sem veliko brala o likovni umetnosti. Slikam pokrajino, in to predvsem Bohinj. Dvakrat sem že samostojno razstavljala, in sicer v Tolminu in v Zasipu, skupinsko pa že večkrat. Veliko del imam prodanih. Zanje se zanimajo predvsem tujci, ki hočejo odnesti domov sliko v spomin na naše kraje. Kdaj delam? Po navadi takrat, ko imam najmanj časa. Takrat naredim najhitreje in najboljše.« Arh Rudolf upokojenec z Jesenic je s svojimi deli ustvaril pravo zakladnico narodopisnega gradiva. Njegove risbe so izdelane s kredo ali flomastrom. »Kamorkoli se podam, povsod imam s seboj skicirko. Ker sem planinec, sem že skiciral veliko planinskih koč, kmečkih hiš, kozolcev in drugih starih stavb, ki jih bo kmalu vzel čas. Imam že blizu 300 takšnih risb. Delam pa Šele sedaj, ko sem v pokoju. Prej nisem imel časa. Vendar se mi zanimanje za umetnost oziroma ustvarjanje ni porodilo šele sedaj. Kot študent sem se v Kranju hodil učit k Matiji Bradaški k akademskemu slikarju in Francetu Kopaču. V Celju, hodil sem na trgovsko šolo, sem bil reden gost pri nemškemu umetniku Seebacherju. Ko pa sem šel naprej študirat, za likovno umetnost ni bilo več časa.« Rudolf Arh je sodeloval že na več kot 60 razstavah in nekaj del je bilo posebej opaženih in poslanih na velike razstave doma in v inozemstvu. Poleg risbe alika tudi akvarele, nekaj tudi v olju in v pastelu. Mladi slikar amater Kari Kuhar iz Zgornje Besnice je že samostojno razstavljal v Tolminu in v Kranju ter večkrat s kranjsko likovno Rudolf Arh skupino.« Slikam izseke iz narave, najbolj me priteguje struktura dreves in oblaki. Delam že kakih 13 let. Za slikanje me je navdušil Vinko Tušek, likovni pedagog na osnovni šoli Lucijan Seljak. Največji uspeh pa sem dosegel na 12. razstavi Eztem- Sore v Piranu s sliko Soline, edaj visi v hotelu Metropol v Portorožu.« Martin Goricanec Z organizacijo razstave del članov likovnih skupin Gorenjske se je komisija za kulturno dejavnost pri sindikalni konferenci Iskre Elektromehanika Kranj vključila v praznovanje dneva republike. Razstava pa ima nedvomno širši pomen, ker je prvič v gorenjskem merilu prikazala vsaj del prizadevanj likovnih ustvar- Jalcev — amaterjev in amaterskega ikovnega ustvarjanja na Gorenjskem. Prav zato je treba pozdraviti pobudo, da bi prireditev postala tradicionalna in, da bi tudi v bodoče dela razstavili v delovni organizaciji. Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Oder odličnih recitatorjev Linhartov oder mladih v Radovljici uspešno nastopa na pomembnih prireditvah v občini in zunaj nje — Kvalitetna rast mladih recitatorjev Poslušna mlada skupinica Linhartovega odra mladih z mentorico. — Foto: F. Perdan Organizatorji so likovnim amaterjem podelili priznanja za sodelovanje na razstavi Radovljica - Oder mladih iz Radovljice, ki nosi že vse od začetka pred tremi leti ime Antona Tomaža Linharta, nadvse uspešno opravlja svoje kulturno poslanstvo. Mladi re-citatorji nastopajo z zahtevnimi deli domače literature po radovljiških kulturnih odrih in so si z imenitnimi nastopi že pridobili naklonjenost občinstva. Udarna, do zadnjega zvoka in zloga naučena in poudarjena je njihova sleherna recitacija, zato vedno izzveni nadvse prepričevalno, umetniško in doživeto. Veselje jih je slišati in poslušati, odkritosrčne so vse pohvale, pa najsi so jih prejeli po nastopu ob zborovanju slavistov na Bledu, na srečanju internirancev na Ljubelju ali na katerikoli drugi prireditvi v občini ali zunaj nje. Uči in usmerja jih mentorica Alenka Bole-Vrabčeva. Z najmanjšimi recitatorji ali s tistimi, ki so odru mladih ostali zvesti tudi po osnovni šoli, se zna pogovarjati, jih zna voditi in izvabiti iz njihovih grl prepričevalno besedo, da bo zvenela melodično, trdo, glasno ali komaj slišno. Zaradi vseh odličnih lastnosti interpretacije so za zdaj najbolj kvalitetna skupina mladih recitatorjev. »Rada jih imam, ker so izredno disciplinirani in zares pridno vadijo. Sprejmemo vse, ki bi želeli nastopati, ker vemo, da se lahko prav vsak, ki je sprva še plah in ne kaže prave nadarjenosti, pozneje izkaže kot dober recitator. Otroci zelo radi nastopajo, druži jih kolektivno delo, ostaja pa jim ljubezen do knjige, do slovenske besede in do gledališča. V prihodnje naj bi recitacije na odrih obogatili z izraznim plesom, z gibi, da bi bili nastopi še kvalitetnejši. Zdaj smo lahko zadovoljni, ker nam daje prostor za vaje osnovna šola v Radovljici, kajti drugje prostora ni. Zelja Zveze kulturnih organizacij pa je tudi, da zažive skupine po krajevnih skupnostih, kjer mladinskih recitatorskih skupin še nimajo.« Mladi obetavni radovljiški recitatorji, ki jim ni pretežko naučiti se zares zahtevnih pesmi revolucije in jih predstaviti z vso srčnostjo in do-živetostjo, so na Linhartovem odru mladih dokazali vse svoje sposobnosti. Spretno in prizadevno jih odkriva in izvablja njihova mentorica Alenka, ki gradi kvaliteto na medsebojnem razumevanju, na živahnosti in sproščenosti in tudi na dosledni disciplini do dela. - D. Sede j Čeprav bodo imeli prebivalci Barbare, Andreja in Oibolta še dva, tri in tudi več kilometrov makadama do doma, bodo prispevali za asfaltiranje ceste po dolini Hrastnice. Kredit pri LB Ker vsi krajani ne bodo mogli plačati svojih obvez v enem obroku, temveč v treh letih, so pri Ljubljanski banki najeli premostitveni kredit. Seveda brez za-petljajev ni šlo, vendar se je nazadnje vse uredilo. Krajani so bili prepričani, da imajo večje pravice do kredita za cesto kot za nakup avtomobila, ker vlagajo svoj denar v družbeni objekt. Z razumevanjem podružnice LB v Škof-ji Loki so uspeli. Bernikovo iz Andreja, je povedala, da dela v Seširju 14 delavcev iz Andreja, Ožbolta in Barbare ter zgornjega dela Puštala in, da so vsi razen ene, zaposleni že več kot 15 let. »Velik prispevek pa bo dala tudi naia hiša,« je nadaljevala. »Ker delamo štirje, se bo nabralo skoraj 600.000 dinarjev. Vendar drugih območjih, ki jih pokriva gozdno gospodarstvo.« Poleg prispevka za asfalt do doline, je kmet Peter Guzelj zgradil iz Hrastnice do doma še dva kilometra svoje ceste, ki ga je veliko veljala in jo tudi sam vzdržuje. Pred kratkim je postavil nov hlev, vendar niti on, niti drugi kmetje niso nasprotovali podpisu pogodbo o financiranju. Tudi upokojenec Štefan Kržiš-nik iz Puštala bo prispeval za cesto tri pokojnine v treh letih ali približno 140.000 dinarjev. »Ni mi žal za denar,« pravi. »Z mopedom se vozim po Hrastnici in bom že pri kolesu in obleki prihranil.« »In zakaj prispevajo tudi upokojenci 4n ravno toliko kot delavci?« »Med vojno smo borci živeli predvsem od tega, kar so nam dali kmetje in zato je nujno, da sedaj vsi skupaj pomagamo njim, da bodo lahko vzdržali v pogojih, ki za kmetovanje niso preveč ugodni. Prav zaradi težkih pogo- »Puštaltour« Ko je Jernej Hribernik — Tomiks iz Puštala šel v pokoj, so ga povprašali, kaj bo delal. Povedal je, da bo s svojim konjičkom rad prepeljal, če bo kdo kaj želel. V žali je dodal, da se bo njegova »firma imenovala Transpuital«. Ko pa se je Trans turist preimenoval v Alpetour, je tudi Jernej dejal, da mora spremeniti ime svojega »podjetja.« Imenuje naj se Puštaltour. Jernej s svojim konjičkom tudi pomaga pri urejanju ceste skozi Hrastnico. nost, je Alojz Marolt, kmet iz te vasi, prispeval za cesto 4000 dinarjev. »Lahko bi se naredil »debelega* in ne bi nič dal. Toda, sodelujem s kmetijsko zadrugo v Škofji Loki in sem tako precej vezan na to cesto, poleg tega pa Vsi za vse in za prihodnost »Z voljo začeto delo bo uspeh imelo«, pravi star slovenski pregovor. Za prebivalce Ožbolta, Barbare, Andreja in zgornjega dela Puštala, ki leži v ozki dolini Hrastnice, ne bi mogli reči, da jim manjka volje in zagnanosti, najbrž pa tudi precejšnje mere trme in kmečke upornosti ne. Morajo biti trdni in uporni, da so toliko let zdržali na tistih bregovih in v grapah, z majhnimi krpami njiv med obširnimi pašniki in gozdovi. Med vojno so med prvimi odprli svoje domove loški in rašiški četi in drugim partizanom. Se danes so med borci živi spomini na partizanske mame, ki so poleg številne svoje družine prehranile še toliko borcev. Najbolj veličasten spomenik partizanskim mamam stoji pri Ožboltu nad Kopačevo hišo. Postavljen je v spomin Kopačevi materi, ki so jo Nemci pred dnevom mrtvih leta 1941 na pragu domače hiše pobili s puškinimi kopiti, njen dom pa zažgali. Tudi po vojni so dokazali, da znajo zgrabiti in si sami pomagati. S prostovoljnim delom so iz kolovozne poti po dolini Hrastnice, dolini, ki jih povezuje s Škofjo Loko, zgradili cesto, elektrificirah vse doline, grape in vrhove — postavili so več kot 800 drogov — da je prav v vseh hišah zasvetila električna luč. Žilavi in uporni, utrjeni od trde narave, so se sedaj spopadli s še večjo nalogo. Hočejo in ne le želijo potegniti asfaltni trak prav pod svoje hribe in so zato pripravljeni krepko poprijeti in tudi globoko seči v žep. Vedo, da morajo računati predvsem na sebe, če hočejo graditi zase in za svoje naslednike. »Želja, da bi po dolini Hrastnice asfaltirali cesto, je v krajanih že dolgo živa,« je pripovedoval pred- sednik gradbenega odbora Tomaž Prevodnik,« vendar so bili v programu KS Skofja Loka drugi objekti do sedaj vedno pomembnejši. Urejeno cesto nujno potrebujemo, ker se veliko prebivalcev vozi na ielo v škofjeloške delovne organizacije, otroci v šolo, kmetje pa za ažje spravilo lesa in drugih kmetij-kih pridelkov, predvsem pa mleka. Sredi septembra smo imeli prvi :bOr krajanov in takrat smo klenili, da moramo na vsak lačin akcijo izpeljati in se dogo- f-1-* 65 gospodinjstev Andrej, Barbara, Ožbolt in dolina Hrastnice imajo 65 gospodinjstev in približno 300 prebivalcev. 68 je delavcev, 18 upokojencev, 26 kmetov, 20 lastnikov zemljišč — predvsem gozdov in 13 vikendašev. Prebivalci Andreja, Ožbolta, Barbare in zgornjega dela Puštala bodo s pomočjo visokega samoprispevka asfaltirali cesto po dolini Hrastnice, ker jim bo boljša povezava s Škofjo Loko zagotovila hitrejši napredek. Gradbeni odbor V gradbenem odboru, ki vodi pripravljalna dela za asfaltiranje ceste so: Tomaž Prevodnik, Franc Košir, Janez Dolenc, Jernej Hribernik, Groga Bergant, Ivan Rupar, Peter Guzelj in Tine Kokelj. voriti tudi o svojem prispevku. Vsak zaposleni krajan bo prispeval po tri poprečne mesečne osebne dohodke, upokojenci tri pokojnine, kmetje po katastrskem dohodku, vikendaši, na območju Barbare, Ožbolta in Andreja, jih je že nekaj nad deset, pa po deset tisoč dinarjev. Imenovali smo tudi gradbeni odbor, ki vodi akcijo. Poleg tega pa smo zaprosili za pomoč tudi vse tiste del ovne organizacije, v katerih delajo prebivalci iz naših krajev, krajevno skupnost Skofja Loka in občinsko komunalno skupnost.« Cesto bodo asfaltirali v dolžini 5,5 km in v širini 3,10 metra, cestišče pa bodo tudi razširili, tako da bo merilo v širino 4,5 metra. Po predračunu bodo dela veljala več kot 5 milijonov dinarjev. Krajani bodo s samoprispevkom in delom prispevali nekaj več kot milijon in 800 tisoč dinarjev, krajevna skupnost 500 tisoč, občinska komunalna skupnost milijon in 500 tisoč dinarjev, Gozdno gospodarstvo Kranj 500 tisoč in delovne organizacije, v katerih so zaposleni delavci iz teh krajev, okoli 700 tisoč dinarjev. Svoje prispevke so obljubili že tudi nekateri posamezniki, med njimi privatnik Inkret iz Škofje Loke in Lovska družina Skofja Loka, ki ima lovišča na tem območju. Če je volja, ni nič pretežko Komaj dobra dva meseca je minilo od prvega zbora krajanov pa so že opravili veliko delo. Z vsemi zavezanci ali drugače rečeno z vsemi odraslimi krajani, so sklenjene pogodbe o financiranju in njihovem prispevku v denarju, dogovorili pa so se tudi, da bo vsak opravil 25 udarniških ur. V skladu z načrtom pripravljalnih del so sedaj že delali tri dneve »udarniške«. Postavili so 10 večjih vodnih propustov in požagali drevje ob cesti. Če bo vreme dopuščalo, se bodo še to leto lotili večjih zemeljskih del, če pa ne, se jih bodo lotili takoj spomladi, na poletje pa računajo, bodo že lahko položili asfalt. Najkasneje, pravijo, sme prvi avtomobil ali traktor zapeljati po novem asfaltu ob obletnici zbora krajanov, to je 11. septembra 1978. »Ne samo za nas, predvsem za prihodnost« Šešir iz Škofje Loke je med prvimi odobril pomoč za asfaltiranje ceste, in sicer po 5 tisoč dinarjev na zaposlenega, ki je doma iz teh krajev. Ko smo se o tem pogovarjali z Marijo s podpisom pogodbe nismo pomišljali. Kaj pomeni dobra pot v službo, lahko vemo le tisti, to pa je večina naših krajanov, ki je zaposlena in smo morali, še ne tako dolgo nazaj, gaziti sneg do Škofje Loke in nazaj. Zato smo tudi pripravljeni prispevati. Jaz se bom res le še tri leta vozila na delo, potem pa bom doma pri štedilniku na toplem in v copatah, ker se bom upokojila, vendar menim, da je treba misliti tudi naprej. Na sina in snaho, ki hodita na delo, na vnuke in na dvanajstletno kćerko.« Peter Guzelj iz Barbare je kmet in bo imel od asfaltne ceste še dobra dva kilometra gozdne poti do doma. Kljub temu je sklenil pogodbo za samoprispevek. Prispeval bo 20 tisoč dinarjev. »Imam tri otroke,« je dejal. »Prav cesta pa mi daje upanje, da bo vsaj eden ostal doma. Dobra povezava z mestom bo namreč zelo veliko pomenila za razvoj naših kmetij, ki se bodo lahko preusmerile in se začele ukvarjati tudi s kmečkim turizmom. Čeprav nam bo veliko pomenila, pa menim, da bo cesta ,prišla' že nekoliko prepozno. V naših hribih je le še kakih deset trdnih kmetij. Vzdržali smo le tisti kmetje, ki smo veliko vlagali v obnovo poslopij, gradnjo svojih cest in izboljšavo obdelave. Kmetje oziroma naš gradbeni odbor je zaprosil za pomoč tudi gozdno gospodarstvo in pričakujemo, da nas bodo podprli, saj smo tudi mi pomagali reševati probleme cestne povezave na jev življenja v teh krajih pa amo tudi vajeni pomagati drug drugemu.« Jernej Hribernik iz Puštala je ob načrtih za novo cesto povedal nekaj tudi o zgodovini in bližnji preteklosti teh krajev, ki so zanj najlepši. Lepi kot težka dlan kmečke matere, razorana od dela, pa vendar vedno pripravljena pobožati. »Od Puštala do Tošča je bila kolovozna pot in z udarniškim delom ob nedeljah smo jo preuredili v cesto in potem je po dolini Hrastnice začel voziti avtobus. Bil sem zelo srečen, ko so se lahko naše partizanske mame Celjale ob nedeljah v Škofjo oko, ko je začel voziti šolski avtobus, in srečen sem sedaj, ko vidim te mlade fante tako zagnane in delavne. Čeprav sem v letih in nisem več za kramp in lopato, bom prav tako kot Štefan opravil dogovorjenih 25 udarniških ur, ne sam, ampak skupaj z mojim konjičkom.« Čeprav Selo nad Polhovim Gradcem spada pod drugo krajevno skup- imam veliko otrok, ki se bodo prav gotovo vozili na delo v škofjeloške delovne organizacije in že prej v šolo. Zato menim, da je moja dolžnost, da pomagam. Opravil bom tudi dogovorjeno število udarniških ur.« Nerodovitna apnenčasta zemlja, strmi bregovi in osojne grape so izoblikovale prebivalce Ožbolta, Andreja, Barbare in doline Hrastnice v marljive ljudi, ki znajo ceniti delo in soseda, in to jim daje tudi moč, da obstajajo v teh krajih, delajo in gradijo. Tudi tako velikim naložbam kot je cesta, so kos. Pripravljeni so vlagati v družbeni objekt, ker jim zagotavlja, da bo vsaj nekaj od 50 otrok, ki se sedaj vsak dan vozijo v šolo, ostalo na domači zemlji. Prosili so za pomoč delovne organizacije in so jim za prispevek zelo hvaležni, čeprav je za delovno organizacijo prispevek za cesto malenkost v primerjavi z izdatkom za stanovanje, ki bi ga morali preskrbeti, če bi se ti delavci preselili v mesto. Cesta in dobra povezava z mestom Ea jim bo omogočila, da bodo lahko olj uporabili tiste objekte, ki so jih tudi z njihovim prispevkom zgradili v Škofji Loki; šole, športne objekte, kulturne domove in kmetje bodo lahko tudi bolje sodelovali z zadrugo. Hkrati pa ima boljša cestna povezava z vsemi naštetimi prednostmi tudi velik strateški pomen. Le če bodo hribi ostali poseljeni, bo zamisel splošnega ljudskega odpora lahko izvedljiva. In, če se čisto nazadnje dotaknemo še turizma, ne smemo pozabiti, da so ti kraji kot nalašč za nedeljske izlete. Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Če bo teklo vse po načrtih, bo cesta skozi Hrastnico že spomladi dobila asfaltno prevleko. POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ (6. zapis) Še enkrat se moram vrniti na Drtijo. Sicer njena cerkvica — ena izmed moravske fare podružnic — ni samaposebi kaka visoka arhitektonska umetnija; saj je le nekaka naslednica grajske kapele bližnjega gradu Belneka. CEBEJEVA SLIKA Toda drtijska cerkev hrani dragoceno slikarsko umetnino: veliko platno slovitega Anto-. na Cebeja, rojenega 1. 1722 v Ajdovščini, umrlega po letu 1774 nezna-nokje. Oljna podoba predstavlja Madono s sinčkom in angelci. S slike diha pravo lirično razpoloženje. Barve in kompozicija slike kažeta na Metzin-gerjevo šolo. Vendar so Cebejeve barve bolj vedre in sveže, kompozicija je bolj človeška, zemska. Cebej se je s svojim slikarstvom dvignil preko rokokoja že v klasicizem sredine 18. stoletja. Imamo občutek, da se je umetnik s svojimi — vsaj poslednjimi — deli sklonil k zemlji, k preprostosti; ni ga več mamil blesk nebeških višav. S slovesnih višin se je skromno ponižal k iskreni ljudski preprostosti. Cerkev na Drtiji (v kateri hranijo slovito Cebejevo umetnino) Zal, velika in tako dragocena umetnina ni uokvirjena, kar tako sloni pod oknom. Za dostojen okvir in častno mesto res velja čimprej poskrbeti. Sliko datirajo vi. 1765. V glavnem oltarju pa je nameščena Mati božja dobrega sveta — najbrž zato, ker je bila tudi prvotna grajska kapela njej posvečena. Z gradu Belneka so po vojni prinesli v drtijsko cerkev tudi/ polihromi-ran (obarvan) kamnit kip Marije z Jezuščkom. Navadno iz kamna klesanih kipov niso barvali — ta pa je. Vsekakor pa njegov izvor datira najbrž le nekaj (ali še manj) stoletij nazaj. Sem pa ob prvem obisku drtijske cerkve kar osupnil: mar ni ta očrneli kip posnetek one slavne poljske Madone iz Čestohove (Cze-stochovva)? Ni, toda prvi vtis je le tak! Morda me je zavedlo k tej domnevi slovansko (poljsko) ime poslednjega lastnika gradu Belnika — Daublebskv? Omenil sem že, da od gradu Belneka ni ostal ne kamen na kamnu. Vse, kar je bilo za zidavo uporabno, so odnesli okoličani in vdelali v zidovja svojih novih hiš. t-1-1 Tam je Mo - Tako je k sreči le ohranjen kamnit grb gospodov Belneških — le-tega je vzidal (ne zazidal!) v pročelje svoje hiše v bližnji Zgornji Dobravi št. 5 kmet Marolt p.d. Simnov. Mož je pred poldrugim mesecem umrl, od njegove vdove Štefke pa sem zvedel le, kako globok je bil kamen z grbom, ki ga je vzidal — z vsem ponosom ka-li? — njen ranjki mož. Tako sem Drtijo, ki ji je pisatelj — moravski domačin — dr. Fran Detela postavil v svojih povestih eno od najbolj častnih mest, »obdelal«. Ostane mi le še beseda o njenem največjem sinu, narodnem heroju Jožetu Klanjšku-Vasji. O njem pa v prihodnjem zapisu. Žal, a nerad, bom moral kaj zapisati tudi o odprti rani Moravske doline, o peskokopu Termita pri Drtiji. Zal zato, ker ne bom mogel zapisati nič veselega. Saj predstavljajo skrajno nemarne naprave pe-skokopa in pralnice peska, ne le odprto rano Moravškega, pač pa tudi posmeh vsem prizadevanjem za varstvo naravnega okolja. No, prav zato, da se znebim teh žalostnih misli, kako utegne neka industrija skaziti naravno lepoto (in zdravje) ene od najlepših slovenskih pokrajin, me je onidan (bilo je to zimskega dne 28. novembra t.l.) pot privedla na Zgornjo Javoršico. Od tu je prelep razgled po vsej Moravski dolini, tja do Menine planine, do Savinjskih in Julijskih snežnikov. In prav tu mi je znova zazvenela pesem, zložena v čast in hvalo domači deželici. MORAVSKA HIMNA Pesem o Moravski dolini, ki ji je že pred desetimi leti spesnil besedilo domačin z Vrhpolja pri Moravčah Rado Kokalj, uglasbi-la pa Miha in Ive Dovžan, lahko slišimo z »long play« plošče Stari lovec. Poje jo vokalni kvintet Gorenjci ob spremljavi ansambla in citer Mihe Dovžana. Del partiture (v ritmu valčka) sem posnel iz prvega zvezka Dovža-novih Priljubljenih melodij. Najbrž velja Kokalj-Dovžanova pesem že za nekako himno Moravske doljne. S.aj besedilo kar vre od ljubezni do domačega kraja; melodija pa je tudi izjemno prijetna in spevna. Posebno zato, ker so v glas** beni spremljavi tako izraziti blagi zvoki starinskih citer. Sploh pa sem opazh* na svojih dosedanjih poteh (šestkrat sem že »kri-žaril« po Moravski dolini), da imajo domačini svoj kraj zares radi, da so ponosni na njegovo staro zgodovino. Pa tudi na obdobje NOB, ko je bila velika večina prebivalstva naklonjena partizanom. Malo je bilo tu izdajalcev, okupatorjevih hlapcev pa še manj. No, pa poslušajmo pesem (ki seveda ob zvokih Dovžanovih citer še lepše zveni): Tja, pod zasavsko hribovje, kjer mladi gozdovi brste, v vznožje pod Limbarsko goro se tiha dolina je skrila. Stari gradovi molčijo nad holmi, kjer lipa medi, truden popotnik se sklanja, v studencu si žejo gasi. Refren: Tam je Moravska dolina, vse misli mi k tebi hite, polne spominov mladosti, kot žitno polje valove. Bistri potočki šumijo in dolbejo skrivne steze, vas do vasice se sklanja, dekleta na polja hitijo. Zvečer bodo fantje na vasi zapeli dekletom pod oknom, pesem se njihova zlila s šumenjem bo temnih gozdov. Refren: Tam je Moravska dolina ... b rav - ška do li - na ■ 3 Piše Andrej Štremfelj Ob 12.15 sva na vrhu. Objameva se, solze sreče pa skrivava za očali. Kar ne morem verjeti. Na vrhu osemtisočaka, in to pri dvajsetih letih! Na vrhu sva, jaz in Nejc, njegov drugi osemtisočak. Veter pa tuli in razsaja po grebenu. 8- nadaljevanje Na enki skuhamo večerjo, potem pa ležemo v šotor in kramljamo, dokler nas ne pograbi spanec in trdno zaspimo. Še prej pripravimo nahrbtnike za naslednji dan. Hrana, šotor za višinski tabor, fiksne vrvi in razne drobnarije. Marsikaj bomo potrebovali na gori in vse to je treba znositi v višje tabore. Čim več naložič, manj-krat bo treba opraviti pot od tabora do tabora in prej bomo na vrhu. Sonce nas dobi na zadnjih strminah pod grebenom. Pot do opreme, ki smo jo prejšnji dan pustili, kar hitro mine. Prek dolge strme vesine pridemo na plato, kjer bo stal tabor dve na višini 6200 m. Drago in Cajz se lotita postvljanja šotora, z Nejcem pa se vrneva po premo, ki smo jo prinesli prejšnji dan do vrha žandarja. Tako je postavljen tabor dve in je že kar dobro založen s hrano in opremo za naprej. Popoldne sestopimo v enko, zjutraj pa v bazo. Na enki se zjutraj srečamo s Tržiča-ni, ki gredo na dvojko in naprej proti trojki. Enka je sedaj bogato založena, saj je vsak dan prišlo gor najmanj pet tovorov. Marinko se je res izkazal. Prav občudujem ga. Poklicni voznik, ki je bil do odhoda neprestano za volanom, hodi kot stroj in nam pomaga precej več kot Karim, katerega bomo odpustili, ker ne prenese višine. Zaradi dostopa, kjer smo se počasi, a vztrjano vzpeli na 5000 m, problemov z višino skoraj ni bilo. Glavobola, ki je zhačilen za prve dni bivanja na taki višini, domala nismo poznali. Le zjutraj, kadar spimo v zaprtem šotoru, vstanemo s težkimi glavami. En dan in pol počivamo v bazi. Zjutraj dolgo spimo, čez dan pa šivamo tisto, kar smo na hribu strgali, pišemo, poležujemo na toplem opoldanskem soncu ali pa posedamo v kuhinji. Sploh se najraje zadržujemo pri Golamu, v kuhinji. Klepetamo, delamo načrte in ga opazujemo pri delu. Kadar nima dela, nas zavzeto posluša. Včasih se pogovarjamo z njim v spakedrani angleščini. Mož je doma iz Skarduja, živi pa v Karačiju in je po poklicu slaščičar. Prav nič ni podoben Pakistan-cem. Pozna se mu, da je bila stara mama Tibetanka. Sploh pravi, da tukajšnji ljudje nočejo biti Pakistanci. Ozemlje Baltistana leži namreč v Kašmiru, za katerega se že dolga leta borita Pakistan in Indija, Kašmirci pa bi bili najraje samostojni. So pač ponosen hribovski narod. Zopet vlačimo nadčloveško težke tovore na dvojko. Po prvih korakih iz enke navzgor sem pomislil, da s tako težkim nahrbtnikom nikdar ne bom prišel do dvojke. V žlebovih že premišljujem, če je morda kje kako mesto, kamor bi odložil nekaj opreme. Končno pa zmaga kranjska trma in vdam se v usodo, da bom pač dolgo hodil do dvojke. Vsakih sto metrov počivam. Vsi štirje hodimo brez besed, saj ima vsak sam s seboj dovolj dela. Šele ob dveh pridemo na dvojko. Tu dobimo Filipa, ki se dolgočasi. Ves dan že sameva na dvojki. Zjutraj je imel težave z želodcem, pa še glavobol ga je pestil, tako da sta Čita in Šodr sama odšla napenjat vrvi proti trojki. Napela sta jih do vrha ogromne snežene rame. Zjutraj zopet s kronično težkimi nahrbtniki, v katerih je vse za tabor tri, napademo strme ledne vesine, ki mimo grozeče visečih serakov pripeljejo na snežno ramo. Vrvi, ki so že napete, so nam v veliko pomoč. Precej pozni smo. Sonce je že razmehčalo sneg, čeprav smo skoraj 7000 m visoko. Iz rame moramo prečiti skoraj 300 m po grozeče strmih pobočjih grebena, ovešenega z opastmi, in se nato spustimo na ledeniški plato. V prečnicah se udira skoraj do pasu. Tako nas j'e strah, da brez besed hitimo naprej, kajti tu je kot naročeno za plaz. Komaj se na platoju usedemo, da bi si oddahnili, že zgrmi velik kložast plaz v dolino. Odtrgal se je točno po naši gazi. Tokrat smo pač imeli srečo. Vreme se kvari. Megle zavijajo vrh, prve snežinke pa se vrtinčijo izpod svinčene sivine. Hodimo po platoju, ki se počasi dviga proti skalnati glavi. Sneg je južen, tako da se delajo ogromne cokle. Pod ledenim stolpom postavimo šotorček — tabor tri na višini 6750 m. Megle se spuščajo vedno niže, snežinke pa postajajo vedno gostejše. Hitro postavimo šotor, vanj zmečemo ostalo hrano in opremo ter odidemo nazaj na dvojko. Prek prečk se vlečemo kot megle. Utrujeni smo. Na dvojki malo počijemo, potem pa odidemo v enko, zjutraj pa v bazo. Prav prijetno lenarimo na toplem soncu, potem ko smo zjutraj prišli v bazo. Martina daje križ, tako da je ves kriv. Golam ga z mojstrskimi gibi masira. Pred kosilom se z Nejcem in Dragom okopljemo v ledeniškem potoku. Trije nagci sredi ledu in snega so prav nenavaden prizor. Po kosilu zopet lenarimo, saj jutri bomo tako še v bazi in bomo lahko postorili vse potrebno. Zvečer imamo zvezo z dvojko, kjer so tačas Tržičani. Filip pove, da je Šodr zbolel. Dobil je hudo angino in mora v dolino. Po kratkem premisleku se dogovorimo, da se bomo mi štirje razdelili v dve navezi in ena mora nemudoma, takoj zjutraj na hrib, kajti pohiteti moramo. Jutri gresta Marinko in zveznik po nosače. Tako imamo čas za do vrha omejen. Odločimo se, da greva z Nejcem jutri zjutraj na hrib. Skušala bova priti na vrh. Drago in Cajz nama po eni strani zavidata, ker bova prva poskusila na vrh, po drugi strani pa naju pomiluje-ta. Kajti le pol dne počitka je pa res malo. Se strmo snežišče naju loči od tabora IV (7500 m, Planika) Do večera pripraviva vse potrebno in kmalu leževa spat. Spanca pa noče biti. Neprestano se premetavam po ležišču in se vrtim kot frtavka. Taka je torej trema pred vzponom na vrh. Misli mi begajo sem ter tja. Nekaj časa sem na hribu, potem pri dekletu, doma, pa zopet skrbi, kako mi bo šlo na velikih višinah, le spanca noče biti. V tolažbo mi je to, da tudi Nejc ne spi. Proti jutru malo zadremljem. Golam in Marinko naju z velikimi težavami spravita pokonci. Še do hrane mi ni. Upam, da brez vrha ne bom več prišel v bazo. Noč je jasna in zvezde počasi bledijo. Dani se. Jezerček, ki je nastal na ledeniku, v ozadju pa v jutranjem soncu žareča Čogolisa, mi znova dokazujejo, kako lepo je v gorah. Kot v pravljici. Rahel jutranji veter vznemirja sicer povsem mirno gladino jezera, v kateri odsevajo čudovite gore. Hkrati s Šodrom, ki je sestopil iz dvojke, pridemo na enko. Šodr in Marinko bosta šla v bazo, midva pa na dvojko. Ze od kar stoji dvojka gor grede ne spimo več na enki. Posloviva se od tovarišev, ki nama zaželite srečo in odideva po strmih žlebovih proti dvojki. Zgodnja sva. Preostali del dneva na dvojki počivava, jeva in pijeva. Proti večeru skrbno izbereva stvari, ki jih bova više na gori potrebovala. Danes sva spala kot ubita. Zato pozno zapustiva tabor PZS, kakor smo poimenovali dvojko. Sonce naju dobi že pri seraku, kjer se pot vzpne po strmih ledenih vesinah proti veliki sneženi rami. Nikamor se nama ne mudi. Na trojko morava priti čim bolj spočita. Filip in Čita morata biti nekje nad trojko, Drago in Čajz pa malo pod dvojko. Kot veriga s tremi členi smo. Zgodaj popoldne prideva na trojko, ki smo jo poimenovali In-duplati, po istoimenski delavni organizaciji iz Jarš. Kmalu za nama prideta tudi Filip in Čita. Vrvi sta nesla le do pod skal, 7200 m visoko. Razočarana sva. Mislila sva, da bosta vsaj nekaj vrvi napela. Pa saj sta imela dovolj časa, če ne mislita danes sestopiti v dvojko. To pa ne, ukazovala pa ne bosta. Saj bova jedla le hrano, ki sva jo sama prinesla. Tako pade nekaj ostrih besed, kar pa za take razmere ni nič čudnega. Neprestano garanje, želja po vrhu, borba s časom in nekaj samovolje ali trmoglavosti posameznika so storili svoje. Naveličali smo se že drug drugega, kar pa po dveh mesecih ni nič čudnega. Kljub temu, da bo jutri treba napeti vse vrvi in nesti vse za tabor štiri, kar za dva v takih višinah pomeni nadčloveški napor, sva se z Nejcem odločila. Zvečer pripraviva nahrbtnike. Ponoči ne morem spati. Preveč nas je za tako majhen šotor. S tableto si pomagam do spanca. Vstaneva precej zgodaj. Vsak poje konzervo zmrznjenih rib in popije skodelico vročega mleka. Po stopinjah iz prejšnjega dne odideva proti štirici. Kar hitro nama gre. Dobro se počutim. Vesel sem, da greva na vrh. Prevzemajo me prijetni občutki osvajalca, ki zamenjajo nosaške iz prejšnjih dni. Še pred soncem prideva do pod skale, kjer pobereva še vsak 50 m vrvi, ki jih je prinesel Čita, na petdeset metrov pa se naveževa. Napredujeva po mešanem svetu; skala, led, sneg, poševno pošsevno navzgor. Najprej sva nameravala vrvi prihraniti za zgornji del poti proti štirici. Toda že po petdesetih metrih plezanja obupava. Sneg med skalami se udira do kolen, skale pa so zelo krušljive. S takimi nahrbtniki, s toliko vrvmi verjetno ne bi prišla do šitirice. Zato kar tu, v spodnjem delu napneva vse vrvi. Naprej plezava v alpskem stilu, raztezaj za raztežajem. Fiksnih vrvi potrebnih za povratek pač ne bo, se bova že kako vrnila. Sedaj na to niti ne misliva preveč, sedaj je pomemben le vrh. Varujeva se. Raztezaj za raztežajem plezava le zato, da lahko eden počiva, medtem ko drugi pleza. Pot se strašansko vleče. Kadar plezam raztezaj, ki ga je preplezal Nejc, imam občutek, da nikdar ne bom prišel do njega. Kadar pa plezam naprej, pa se mi kar od nekod vrnejo moči. Uživam, saj sem višje od Nejca, ki se bo še precej namučil, preden bo prišel do mene. Stena je ponekod precej strma. Zadnja strmina se mi vleče v neskončnost. Malo se položi, zato plezava hkrati. Vsakih nekaj metrov izkopljeva poličko, se nasloniva na cepin in počivava. Pogled v dolino in okoliške vrhove pove, da sva že zelo visoko. Sedemtisočaki, ki so se nama zdeli prej tako mogočni, postajajo vse bolj pohlevni in nizki. Že dopoldne so si vrhovi v daljavi nadeli meglene kape. Potem so postajali oblaki vse večji in večji, vse bliže so bili. Tudi veter se je prebudil in postajal vse močnejši. Še skriti vrh se je ovil z meglenim pajčolanom. Tam, kjer se strmina položi, se odloČiva, da bova postavila šotor. Zgrudim se na skale in globoko diham. Samo, da se znebim tega nahrbtnika. Nejc išče primeren prostor za šotor. Snega, ki pokriva skale, je tako malo, da je polička, ki jo izkopljeva, široka le za pol šotora, pol pa ga visi v praznino. Veter se spreminja v vihar. Precej dela imava, preden nama uspe postaviti Šotor. Iz megle je pričel naletavati sneg Na smrt utrujena zlezeva v šotor. Višinomer kaže 7500 m. V čutarah je namesto čaja sam led, midva pa sva žejna, da se nama skoraj kadi iz ust. V posodi se počasi tali sneg. Najprej pogasiva žejo. Nato skuhava še pire krompir. Soli nimava, zato med krompir zmešava obe konzervi rib. Izkušeni himalajci pravijo, da v takih višinah ješ le tisto, kar imaš najraje, pa še tistega bolj malo. Ne vem, kako sva potem mogla pojesti vso tisto godljo, ki je imela tako neprijeten okus, da je še sedajle doma ne bi spravil po grlu. Verjetno zato, ker sva se zavedala, da če hočeva Jutri priti do vrha, morava jesti. Želja za vrhom pa je >ila v tistih trenutkih večja kot svet. 14, tiran — Glas Torek, 6. decembra 1977 Na Lubnik pa še gremo Lubnik - Lubnik, 1027 metrov visok vrh nad Škofjo Loko, se je tole soboto kopal v soncu. Pogled z njega v vse smeri je bil zares naravnost enkraten. V opoldanskih urah si lahko užival ob pogledu na zasnežene Julijce, na Karavanke, na kamniške planine, pogled se ti je odpiral proti sončni Primorski in Notranjski, le Skofja Loka spodaj je bila zakrita z gosto meglo. Iz meglenega morja so se dvigali le posamezni hribčki. Prejšnjo soboto je planinsko društvo iz Škofje Loke že tretjič pripravilo tradicionalni tek na Lubnik. Pravzaprav letos to ni bil samo tek, ampak množičen pohod. Kdor se je iz Škofje Loke povzpel na vrh Lub-nika do tretje ure popoldne, je prejel lepo spominsko značko. Čas pri tem sploh ni bil pomemben. »Prek petsto obiskovalcev smo te imeli danes tu,« mi je dejal malo po dvanajsti uri predsednik škofjeloškega planinskega društva Miloš Mrak v toplem zavetju njihove planinske postojanke. »Zares amo zadovoljni. Toda o sami prireditvi se raje pogovorite z našimi mladimi planinci, s člani mladinskega odseka.« Potlej sem spregovoril s članoma mladinskega odseka škofjeloškega Elaninskega društva Damjanom orštnarjem in Simonom Pleškom. »Nekoliko v zamudi s tem tekom in pohodom smo letos,« sta dejala. »Morali bi ga namreč pripraviti ob rojstnem dnevu pokojnega revolucionarja Borisa Zi- herla, po njem je tudi poimenovana planinska postojanka na Lubniku, vendar smo imeli letos vse preveč dela pri gradnji našega doma na Blegošu. Mladi smo v društvu dokaj aktivni. Kar prek osemsto članov šteje naša sekcija. Najmanj dvakrat mesečno pripravljamo izlete in pohode v hribe. Enega težjega in enega lažjega imamo vsak mesec« Gospodar planinskega društva Skofja Loka Stane Porenta je tole soboto že dvajsetič v letošnji sezoni stal za »šankom« lubniškega doma. Rezultati teka na Lubnik Skofja Loka — Tek na Lubnik je bil tudi letos odlično pripravljen. Tako so povedali vsi tekmovalci, ki so prispeli s starta pred stavbo škofjeloške občinske skupščine do 1027 metrov visokega Lubnika. Kljub temu pa rekord proge zaradi precej hladnega vremena ni bil izboljšan. Rezultati: pionirke — 1 — 3 mesto: Metka Jugovic, Darja Porenta in Sabina Mihelič (SK Alpetour skofja Loka) 61,59; pionirji: Tone Fister (ŠC za kovinsko in avtomehansko stroko Skofja Loka) 44,45; mladinke: Martina Končar (OS Peter Kavčič) 62,57; mladinci: Miran Kavčič (00 ZSMS Dražgoše) 41,41; članice: Zora Šink (Skofja Loka) 48,34; člani: Albin Krek«(Jelovica Skofja Loka) 36,34; veterani: Franc Langerholc (Skofja Loka) 42^3. -jg Miloš Mrak, predsednik planinskega društva Skofja Loka »Ja, tako je naneslo, da sem prav danes, ko je tu ogromno ljudi, .dežuren'. Pa mi je kar všeč. Sicer pa sem vajen ,gneče' tule na Lubniku. Veste, vrh je izredno obiskan. V začetku spomladi, ob prazniku dela, sem moral naenkrat postreči kar dvesto ljudi. Sicer pa me kot planinca to delo veseli. V upravnem odboru škofjeloškega planinskega društva sem že več kot deset Tet. V hribe pa zahajam že zelo, zelo dolgo. Tule na Lubnik, ker ni preveč daleč, prihajajo pravzaprav dosti ,mešani' planinci. Toda vseeno mislim, da z disciplino ni težav. Ampak to je veliko odvisno tudi od nas samih. Prijazen moraš biti do obiskovalcev. Ti pa tudi morajo vedeti, da je to planinska postojanka in ne gostinski lokal nekje v mestu. Poleg hrane in pijače lahko gostom nudimo tudi prenočišča. Enaindvajset postelj imamo trenutno. Doli spodaj pa nameravamo urediti v že stoječi stavbi še prostore za klub Lubnikarjev. To je namreč svojevrsten klub. Veliko članov ima in kdor pride na vrh vsako loto vsaj pet- Damjan Borštnar in Simon Pleško sta »gonilni sili« mladinskega odseka pri škofjeloškem planinskem društvu. V društvu je iz tedna v teden več mladih. najstkrat, dobi posebno spominsko značko.« V planinski koči na Lubniku je bil malo po poldnevu velik vrvež. Oskrbnika doma Srečko in Angela Kač sta se komajda uspela odtrgati od kuhalnice za nekaj minut. Kajti neutrudno sta jo vrtela, da bi čimprej postregla gostom. »Od prvega aprila sva tu,« je Sovedal Srečko. »Upokojena sva. ena je imela nekaj težav z zdravjem in po nasvetu zdravnikov sva se napotila sem gor na svež zrak. Pa naj kar takoj pristavim, da sva zares zadovoljna. Zadovoljna zaradi dobrih odnosov s škofjeloškim planinskim društvom in zadovoljna zaradi prijaznih ljudi, ki hodijo sem gor.« »Ja, če greva kaj dostikrat v dolino, sprašujete,« se je v pogovor vključila žena Angela. »Greva, greva! Najmanj vsako sredo, ko je tule dom zaprt. Doli do Črnuč pri Ljubljani, kjer sva doma, se največkrat zapeljeva.« »Takrat, pravi žena, da me pelje med .kulturne ljudi',« je hudomušno pristavil Srečko, »da tu slučajno ne bi podivjal. Sicer pa moram pristaviti, da je žena odlična kuharica. Najbrž se bodo tudi planinci strinjali z menoj. Kajti tu je mogoče dobiti štiri vrste enolončnic, mogoče je dobiti juhe, ričet, pasuTj, vampe ...« Potlej sem za pok uš in o dobil zares izvrstno juho in ričet. Še v dolini, v zamegljeni Škofji Loki, se mi je pošteno kolcalo po dobrotah iz lubni-ške kuhinje ... Zato pa na Lubnik še grem! Besedilo in slike: J. Govekar »Prijetno je tule na Lubniku,* pravita oskrbnika Srečko in Angela Kač. in zares je prijetno. Kajti Srečko in Angela znata ustvariti prijetno vzdušje. Pa še z odličnim »lubniškim ričetoma pri priči postreieta. 0§*i4 * *# *♦♦» • **t »f «§ »**«f « * J| ■«*•♦<» ! >• » • •» * **** * » «T i ***** • »*«*♦ »i*«* «* #» Z$2C i * «►**** « .« . ....„, ^ * * ■* * ■•»«»» ♦ • • • v. . . i « # « * »*** < * t $M v« ♦ » <««# i « Na 1027 metrov visokem Lubniku se vsak dan-zbirajo množice obiskovalcev. Še posebno živahno pa je ob planinski postojanki Borisa Ziherla ob sobotah in nedeljah. Obisk pri cerkljanskih lovcih Brez lovišča je kot brez doma Lovska družina iz Cerkelj je edina slovenska družina brez svojega lovišča, čeprav se po prizadevnosti uvršča med najprizadevnejše družine na Gorenjskem — Izredni strelci ter dobri organizatorji — Načrti za novo strelišče Cerklje — Lov, ki so ga člani Lovske družine Cerklje v lovišču Kozorogu pripravili za stanovske tovariše iz tistih bližnjih in oddaljenejših družin, katerih člani so pomagali pri pripravi letošnje razstave lovstva in cvetja v Cerkljah, kar je le skromna oddolžitev za dragoceno pomoč in razumevanje, je bila priložnost za zapis o vsakdanjem delu, načrtih in težavah cerkljanske družine. V krajih pod Krvavcem, kjer se je nekdaj raztezala cerkljanska občina, ima lovstvo bogato tradicijo, a kljub temu tod niso nikdar imeli svoje lovske družine. Zelja po ustanovitvi je tlela in se uresničila pred enajstimi leti na pobudo krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v krajih pod Krvavcem. Ustanovljena je bila Lovska družina Cerklje, ki sedaj združuje 17 članov. Cerkljanski lovci so postali del družbenega in političnega življenja v sedmih krajevnih skupnostih pod Krvavcem. Predvsem jih odlikuje delovna vnema, saj v teh krajih skoraj ni prireditve ali večje akcije, v katerih lovci ne bi sodelovali. Nase prevzamejo vsako leto del organizacijskega bremena pri pripravi razstave lovstva in cvetja v Cerkljah. Obilo potov in truda je potrebnega, da so skupaj za razstavo potrebne lovske trofeje. Turistično društvo se lovcem za pomoč oddolži s skromnimi finančnimi sredstvi. Pomembna dejavnost lovcev iz Cerkelj je šport. Le redke so prireditve, kjer ne bi bili organizatorji ali vsaj soorga-nizatorji lovci. Slovijo kot dobri organizatorji in so med najboljšimi gorenjskimi strelci na glinaste golobe in med najboljšimi v drugih lovskih oziroma strelskih disciplinah. Strelska tekmovanja so veliko prispevala, da so se lovci iz Cerkelj spoprijateljili s številnimi člani drugih lovskih družin in da so povsod dobrodošli gostje. Razen tega so cerkljanski lovci organizirali očiščevalno akcijo, proslavili jubilej partije in Tita, 70. obletnice Lovske zveze Slovenije in 30. obletnico Lovske zveze za Gorenjsko. Organizirali so lovsko veselico in za to priložnost posebej uredili doslej neuporaben prostor v Zadružnem domu. 840 prostovoljnih delovnih ur so opravili ob tej priložnosti člani cerkljanske »zelene bratovščine«. Sedaj pa načrtujejo novo strelišče. Tretje pomembno delovno področje pa je sodelovanje z gojitvenim loviščem Kozorog Kamnik. Cerkljanski lovci so se ob ustanovitvi družine s Kozorogom dogovorili, da bodo pomagali pri jesenskem lovu na divjad in prevzemali razna druga dela v lovišču. Za protiuslugo pa Kozorog odstopa lovcem iz Cerkelj plenitev roparic, predvsem lisic, srak, vran itd. Nad sodelovanjem s Kozorogom se lovci iz Cerkelj sicer ne pritožu- iejo, čeprav je sodelovanje velikokrat odvisno od razpoloženja revir-nega lovca. Lovci iz Cerkelj si najbolj belijo glavo, kako priti do svojega lovišča. Edina družina v Sloveniji so, ki nimajo svojega lovišča. V Kozorogovo lovišče ne smejo brez spremstva revirnega lovca, uplenjeno divjad pa morajo plačati tako, kot domači gostje-lovci. Izjema so seveda roparice. Svoje lovišče je za zdaj še neuresničena želja cerkljanskih lovcev. Menijo pa, da ni neuresničljiva. Cerkljanska katastrska občina obsega okrog 7500 hektarjev, ki so večinoma lovišče Kozoroga. Nekateri deli so bolj, drugi pa manj uporabni za dejavnost gojitvenega lovišča. Če bi bilo družini iz Cerkelj dodeljenih vsaj 2500 hektarjev, bi bili zadovoljni. Skoda bi bila, če bi z neuresniče-njem te želje zavrli zanimanje za lovstvo na cerkljanskem. Vprašanja, zakaj še ni lovišča in želje po članstvu so vse bolj pogoste, vendar jih je treba za zdaj še odklanjati. Tudi pritisk na sosednje lovske družine bi bil nesmiselen, saj imajo le-te glede na število članov in sorazmerno majhnost lovišč že precejšnje težave. Lastno lovišče, s problematiko je kranjska občinska skupščina že seznanjena, prav tako pa tudi nekateri drugi organi, bi bila edina sprejemljiva rešitev. Cerkljanski lovci si morajo za zdaj pomagati kot vedo in znajo. Kadar jim je omogočeno, lovijo v loviščih Kozoroga. Večkrat pa lovce iz Cerkelj, o katerih je kljub prizadevnosti malo slišati, povabijo v goste druge družine, predvsem iz oddaljenejših krajev. J. Košnjek Telesni kulturi večjo in vsestransko pozornost KRANJ — »Dosegli smo zadovoljivo množičnost v telesni kulturi; predvsem zaradi dobrega delovanja šolskih športnih društev,« je bilo med drugim poudarjeno na seji predsedstva občinske konference SZDL Kranj v sredo, 23. novembra, »vendar pa ta množičnost mladine kmalu preneha po prehodu iz osemletke v srednje šole, organiziranega delovanja telesne kulture na višjih in visokih šolah pa skoraj da ni,« je bila naslednja ugotovitev. Predsedstvo je obravnavalo naslednje probleme telesne kulture v kranjski občini danes: pomanjkanje kadrov (predvsem vaditeljskega kadra), pomanjkanje zaprtih prostorov za vadbo, pomanjkanje delovnih programov posameznih panog (kar velja tudi za prioritetne panoge) in ne nazadnje tudi pomanjkanje finančnih sredstev. Kot že rečeno, so dobro delala šolska športna društva. Vpliv zadovoljivega dela s šolsko mladino pa se kaže tudi v kasnejšem obdobju mladih, saj iz leta v leto postaja telesna kultura vse bolj velika potreba mladih in odraslih občanov. Število novih telesnokulturnih organizacij narašča in skoraj ni krajevne skupnosti, ki ne bi imela »svoj klub«. Zal pa se število članov ni bistveno povečalo v starejših društvih zaradi omejenih materialnih možnosti (objekti in oprema) in tudi zaradi pomanjkanja organizatorjev in vaditeljev. Občinska skupščina je pred skoraj petimi leti sprejela »Perspektivni program razvoja telesne kulture v občini Kranj za obdobje do leta 1985«, ki se ga skuša izvajati tako z rednimi finančnimi sredstvi kot tudi s sredstvi samoprispevka; posebno kar zadeva izgradnjo športnih objektov. Vendar pa sama izgradnja objektov zaostaja za potrebami, saj se članstvo vključuje vedno več tudi tistih občanov, ki se želijo rekreativno udejstvovati v telesni kulturi, ne želijo pa tekmovati. Prav tako bo treba organizirati tiste športne dejavnosti, ki so pomembne za vsakodnevno življenje ter dajejo osnovo za udejstvovanje v tekmovalnem športu in v športni rekreaciji. To pa zadeva predvsem plavanje, kolesarjenje, smučanje, streljanje, osnove gimnastike in osnove iger z žogo. KADROVSKI PRIMANJKLJAJ SE VEČA Če nam je leta 1974 manjkalo približno 190 amaterskih strokovnih delavcev (inšturktorjev, trenerjev, vaditeljev, učiteljev), potem moramo danes zabeležiti, da nam jih že manjka preko 200. V občini imamo približno 122 amaterskih in 30 poklicnih strokovnih delavcev, ki delujejo v 44 telesnokulturnih organizacijah s 150 klubi ter 13 šolskih športnih društvih s skupno 7000 športno aktivnih občanov. Tako pride na enega vaditelja kar 46 aktivnih športnikov, kar je občutno preveč, da bi lahko dosegli kaj več kot poprečne rezultate. Vsekakor bo treba več pozornosti posvetiti organizaciji dela v športnih društvih ter financiranju njihove dejavnosti, da bi tudi z minimalnim številom strokovnih kadrov dosegli dobre rezultate. Z ustanovitvijo Zveze telesnokulturnih organizacij se bodo člani lahko med seboj dogovorili o gospodarnejšem izkoriščanju obstoječih športnih objektov, o smotrnejši porazdelitvi telovadnic, predvsem za vadbo v zimskem času, o politiki šolanja in štipendiranja strokovnih kadrov ter njihovega nagrajevanja, čeprav je skrb za strokovne kadre ena izmed velikih osnovnih nalog predvsem telesnokulturne skupnosti (TKS), katere samoupravo je potrebno ustrezno utrditi. Zaključki predsedstva govorijo o nujnosti in odgovornosti TKS, posameznikov in klubov, da se telesna kultura v Kranju v najkrajšem času organizira v celoti v skladu z ustavo in zakonodajo; da se najmanj 50 odstotkov vseh za telesno kulturo zbranih sredstev nameni za množično dejavnost; da se v občini pospeši izgradnja predvidenih športnih in Kranj Tudi letos so ob dnevu republike v Gorenjskem tisku v Kranju pripravili tradicionalno srečanje upokojencev. Udeležilo se ga je 26 nekdanjih delavcev, ki so si najprej ogledali proizvodnjo, se pogovorili z nekdanjimi sodelavci in se seznanili z novostmi v delovni organizaciji. Potem so imeli v hotelu Jelen svečano kosilo. Vse upokojence so tudi obdarili. Tiste upokojence, ki se zaradi bolezni niso mogli udeležiti srečanja, bodo predstavniki sindikata skupaj z nekdanjimi sodelavci obiskali ob novem letu. (Ib) - Foto: J. Zaplotnik Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja bo od petka, 9. 12. 1977, do nedelje, 11. 12. 1977, organiziral tradicionalni zimsko-športni sejem v prostorih delavskega doma v Kranju. Osnovni namen sejma je občanom omogočiti zamenjavo in nabavo rabljene opreme ter jih seznaniti z možnostjo učenja, treniranja in s tečaji smučanja v ŠŠD, delovnih organizacijah in športnih društvih. Razen tega si bodo obiskovalci sejma lahko nabavili novo opremo ter ogledali razstave zimsko-športne dejavnosti SK Triglav, »Red in varnost« na smučišču, program množičnih sprehodov in tekov na smučeh, 10 let sindikalnih zimskih iger Kranja, novosti zimsko-športne opreme tovarne Elan ter smučarske filme.-D. J. društvenih objektov, ki naj bi bili v bližini šol, zaradi souporabe objektov tudi za potrebe šol (predvsem v dopoldanskem času); da se na področju vrhunskega športa dosledno spoštujejo dogovori; da se odpravijo oz. omilijo socialne razlike pri možnostih za športno udejstvovanje mladine in odraslih in preprečijo kakršnikoli pojavi razlikovanja med podeželskimi in mestnimi društvi; da postane vzgoja mladih v socialistično osebnost sestavni del dela klubov; da se uredi vprašanje družbeno opravičljive materialne in moralne stimulacije ter izboljša strokovnost dela vaditeljskega kadra; da se posveti posebna pozornost in skrb izgradji športno-rekreativnih objektov; da se telesni kulturi v prihodnje zagotovijo stalna ustrezna finančna sredstva. Družbenopolitične organizacije, predvsem ZSMS in ZKJ morata skrbeti za aktivnost svojih članov v telesnokulturnih organizacijah, medtem ko je dolžnost sindikata, da se angažira v organizacijah združenega dela, predvsem pri delu delegacij v skupščino TKS in pri organizaciji rekreativne dejavnosti. Niti zadnjo in ne najmanj pomembno nalogo, pristojnost in odgovornost pa imajo tudi krajevne skupnosti, da na svojem področju v skladu s finančnimi in kadrovskimi možnostmi organizirajo telesnokulturno dejavnost za svoje krajane, tako za mladino kot za odrasle. In še eno zahtevo je postavilo predsedstvo: načrtovalci novih sosesk bodo odslej morali v svoje načrte vnesti poleg šol, vrtcev, trgovin tudi objekte za družbeno in politično dejavnost krajanov, za kulturo in šport ter za rekreacijo in zabavo mladih in odraslih. Občinska konferenca SZDL bo skrbela, da ne bo ostalo le pri besedah. I. S. Največje jugoslovansko silvestrovanje Ljubljana — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo letos največje silvestrovanje v Jugoslaviji. Tako so povedali predstavniki Gospodarskega razstavišča in predstavniki POZD Kanu iz Zbilj, le-ti bodo skrbeli za gostinske usluge, na novinarski konferenci v prostorih restavracije Kanu v Zbiljah. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani naj bi namreč pričakalo novo leto kar prek 3000 gostov. Za zabavo bo odlično poskrbljeno. Tiste, ki se bodo odločili za silvestrovanje v Ljubljani, bodo namreč zabavali orkester Jožeta Privška, ansambel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprotna ter ansambel Štirje kovači, »zahtevnejši« pa se bodo lahko »razgibali« tudi v baru ob glasbi s plošč. Tudi ljubitelji dobre jedače in kapljice bodo prišli na svoj račun. Za to bo poskrbel eden najbolj znanih jugoslovanskih kuharjev Johny Perdan. In cena? Na gospodarskem razstavišču bo veljalo silvestrovanje 340 din. Vsak gost bo ob tej priložnosti dobil tudi prosto vstopnico za obisk vseh sejmov, ki bodo prihodnje leto na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. -jg Prek 700 slušateljev Zelja po dopolnilnem izobraževa nju in usposabljanju odraslih ob delu je, kot kažejo podatki na Delavski univerzi Radovljica, vsako leto večja. V jesenskem semestru je samo na rednih oddelkih večernih šol vpisano 420, na raznih tečajih pa nad 300 stalnih slušateljev, ki jih poučuje blizu 60 rednih in okoli 40 zunanjih predavateljev. Pri tako naglem porastu števila slušateljev in vseh ukaželjnih občanov in delovnih ljudi radovljiške občine se seveda porajajo tudi nekatere težave, ki jim prizadevni 10-član-ski delovni kolektiv tega zavoda sam ne bo kos. Tarejo jih predvsem prostorski problemi. Čeprav imajo v radovljiški graščini že 11 sodobno opremljenih učilnic, mora precejšnje število slušateljev gostovati tudi v učilnicah Šolskega centra v Radovljici in na Bledu. V zadnjem času s Šolskim centrom vse tesnejše in uspešno sodelujejo. JR Opravičene investicije Za zvišanje standarda gostov investiramo okoli milijon in pol dinarjev — Do konca avgusta v Počitniškem domu slepih prek 500 gostov — članov zveze — Veliki načrti tudi za zimsko sezono Okroglo pri Kranju - Letna sezona je bila nadvse uspešna, nam je v pogovoru povedal Jože Furlan, upravnik Počitniškega doma Zveze slepih na Okroglem pri Kranju, saj so zabeležili prek 500 gostov. Le-ti so prihajali na deset in večdnevno bivanje pretežno iz Slovenije; nekaj skupin slepih in slabovidnih pa je bilo na počitnikovanju tudi iz ostalih republik in pokrajin Jugoslavije. Posebno to je po besedah Jožeta Furlana izredno pomembno za mnoge njihove domske goste; saj se tako spoznavajo med seboj. Da bi izboljšali standard gostom v domu, ki lahko sprejme približno 40 gostov, so letos v vseh sobah zamenjali klasične peči s centralno kurjavo in uredili kopalnice. Tako bo dom odprt tudi pozimi. S tem bo počitniški dom zveze postal še bolj priljubljena izletniška točka za bližnje in daljnje krajane, ki jih v restavraciji vedno prijazno sprejmejo in dobro postrežejo. »Smo tako rekoč že sredi zimske sezone, ki se je začela oktobra,« nam je dejal Jože Furlan, ki je na Okroglem že kar 14 let upravnik doma; sicer pa je upokojeni major in bivši borec Goriške in kasneje Grad- nikove brigade. »Pretekli mesec smo imeli deset dni v gosteh svoj pevski oktet, ki je vadil nov program.« Gostili so tečajnike skupinske terapije za ljudi, ki so pred kratkim oslepeli (4 dni), dalje seminar za mlade aktiviste (3 dni), seminar za člane ZK (3 dni), izvedli so republiški šahovski turnir članov društva civilnih žrtev vojne, v pripravi je seminar za vodstva društev in za delegate Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. 19. in 20. novembra je bilo na Okroglem srečanje predstavnikov zvez slepih treh sosednih dežel Benečije in Julijske Krajine (Italija), Koroške (Avstrija) in Slovenije. Konec novembra pa bo v domu velik šahovski turnir slepih Slovenije v počastitev dneva republike. Prav tako pa bo v domu letos prvič organizirano tudi silvestrovanje za člane Zveze in njihove svojce. In še nekaj ima dom v programu:, pripraviti nameravajo teren za smučarska tekmovanja slepih (smuk, tek). To bi v okolici doma lahko uredili, saj je več terenov, le strokovnjaki se bodo morali pravočasno odločiti in izbrati pravega. I. S. Planinstvo in množična telesna kultura Meddruštveni odbor gorenjskih planinskih društev ugotavlja, da je planinstvo še vedno prepičlo v dokumentu socialistične zveze o množični telesni kulturi — Proslavitev jubileja Triglava naloga / vsakega planinskega društva Kranj — Seje meddruštvenega odbora gorenjskih planinskih društev, ki je bila pretekli teden, se je udeležil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. Predsedstvo je ugotovilo, da je akcija proslavljanja 200-letnice prvega pristopa na Triglav zasnovana {>ravilno in da se mora prihodnje eto v praznovanje vključiti vsako društvo z vsaj eno akcijo. Jubilej prvega pristopa na Triglav je planinski in narodnostni praznik obenem, zato kaže podpreti izdajo številnih planinskih edicij v besedi in sliki ter postavitev spomenika »štirim srčnim možem iz Bohinja«, ki so leta 1778 prvič stopili na Triglav. Osnutek za spomenik je delo akademskega kiparja Stojana Batiča, postavljen pa bo v Bohinju. Na seji meddruštvenega odbora so se dogovorili tudi za časovno usklajene planinske akcije na Gorenjskem, pri čemer so upoštevali tudi datume drugih družbenopolitičnih manifestacij na Gorenjskem. Gorenjski meddruštveni odbor je razpravljal tudi o članarini, problematiki Planinskega vestnika in zavarovanju planincev. Menil je, da se je treba dogovarjati o čim bolj enotni planinski članarini in o naročnini, ki naj pokrije stroške izdajanja Planinskega vestnika. Vedno več planinskih društev tudi zagovarja, naj bo prispevek za zavarovanje v primeru nezgode ali invalidnosti že del planinske članarine. Zavarovanje pa bi moralo biti še posebej obvezno pri odhodu v tuje gore. Osnova zanj je vpis v posebno evidenco pri Planinski zvezi Slovenije, kjer dajejo interesentom nadaljnja navodila. Kritičnih misli je bil deležen dokument SZDL o množičnosti v telesni kulturi. Planinci soglašajo z njim, vendar mu očitajo, da planinstvo le nima zaslužene vloge, saj je najmno-žičnejša množična telesnokulturne in rekreativna dejavnost s skoraj 100.000 člani, letno pa obišče gore več kot milijon ljudi. V dokumentu SZDL so še posebej zanemarjeni planinski objekti in planinska pota, ki upravičeno zaslužijo ime »trim steze«. Rezultat takšnega družbenega stališča do planinstva in planinske rekreacije je tudi materialni položaj dejavnosti, saj imajo na Gorenjskem na primer društva zagotovljenih le borih 30 odstotkov potrebnega denarja. Manjkajoči del bodo morali spet nadomestiti prostovoljno delo in prostovoljni prispevki! J. Košnjek DOM POD PLANINO na Trebiji nad Škofjo Loko vzame v redno delovno razmerje dve natakarici KV ali priučeni z nekaj let prakse, kuharico KV ali priučeno z nekaj let prakse, kuharsko pomočnico in sobarico Interesentke naj se osebno zglasijo na gornjem naslovu. Pričetek dela možen takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost imajo interesentke iz bližnje okolice. Osebni dohodek po dogovoru. Jubilant Tomaž Ravhekar — Dvanajstega decembra bo star 70 let Tomaž Ravhekar, dolgoletni planinec in dvakratni zmagovalec severne triglavske stene, plavžar in vzdrževalec v jeseniški Železarni. Rodil se je v Bohinju in v svojem življenju dosegel izjemne uspehe kot plavžar v Železarni in navdušen gornik. Čopovi Joža, Albin in Jaka so bili njegovi veliki učitelji smučanja in plezanja. V svojem življenju je dvakrat v najtežjih razmerah premagal Triglavsko steno po najtežji smeri in med drugim v najskrajnejših razmerah rešil leta 1945 Pavlo Jesiho-vo. Za pogumna gorniška in reševalna dejanja je prejel najvišja priznanja Planinske zveze Slovenije in odlikovanje predsednika republike. Tomažev velik uspeh je tudi uspešno plezanje v ledeni steni Triglava, ki jo je po 31 urah premagal skupaj s Pavlom Lukmanom. - U. Zupančič V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PRIZADEVNI PLANINCI ISKRE Kranj - Planinsko društvo v kranjski Iskri deluje že nekaj let uspešno. Vedno več Iskrašev zahaja v planine, ker v gorah najlažje pozablja na vsakodnevne skrbi. Letošnja planinska sezona Iskrinega društva je bila sklenjena z izletom v neznano, saj je le vodnik Joža Sparovec vedel za cilj izleta. Organizatorji izleta so planince popeljali v Selško dolino in se iz Selc povzpeli na Miklavško goro ter odtod do zaselka Zaprevalj pod Starim vrhom. V gostilni Cema-žar je bil za izletnike iz Iskre organiziran srečelov, nato pa pogostitev. S tem je bil program letošnjih izletov planincev iz Iskre končan. Program so v celoti uresničili. V teh dneh že pripravljajo novega, ki bo še bolj zanimiv. D. Maretič Medvode — Prizadevni člani Lovske družine Medvode so v domu TVD Partizan v tednu pred praznikom republike uredili privlačno razstavo, kjer so s prek 200 primeri prikazali njihovo bogato dejavnost. Obenem so posebej pripravili razstavo o varstvu okolja, kjer so s številnimi fotografijami opozorili na vse večje onesnaževanje okolja. Letošnje jubileje, dan republike in 70-letnico organiziranega loća na Slovenskem pa so proslavili v domu Svobode s priložnostno svečanostjo, -fr PREUREJANJE TRGOVIN Medvode — ABC, Veletrgovina Loka iz Škofje Loke postopoma obnavlja trgovine na področju Medvod. Najprej so obnovili trgovino Sloga, kjer je sedaj kupcem na voljo kar za polovico več prodajnega prostora. Preureditev jih je veljala milijon dinarjev, blagovni promet pa se je po preureditvi močno povečal. Preuredili so tudi trgovino v Goričanah, preureditev pa načrtujejo tudi v trgovini Smlednik. V novem stanovanjskem naselju v Preski pa bodo v naslednjem letu zgradili večjo samopo8trežnico. — fr SREČANJE TURISTIČNIH DELAVCEV Kranjska gora — Letošnje 8. srečanje turističnih delavcev Gorenjske bo 10. decembra v Kranjski gori. Najprej bodo udeležence sprejeli v hotelu Larix, nato pa bo ogled turističnih objektov. Po ogledu bo svečana otvoritev srečanja v dvorani osnovne šole, kjer bodo izvedli kulturno-zabavni program. Srečanje pripravljajo zato, da turistični delavci izmenjajo izkušnje in se pogovorijo o svojem delu. Gorenjska zveza pripravlja tudi sestanek predsednikov in tajnikov turističnih društev Gorenjske. Pogovorili se bodo o vlogi k turistične organizacije v prihodnje. B. B. IZOBRAŽEVANJE MLADIH Jesenice — Pri občinski konferenci ZSMS Jesenice v okviru nove programske usmeritve namenjajo vse več pozornosti idejnopolitičnemu izobraževanju in usposabljanju članstva ZSMS. Na nedavnem seminarju, ki so ga pripravili za najbolj odgovorne mlade funkcionarje v delovnih kolektivih in v krajevnih skupnostih je udeležencem predaval tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Govoril je o študiji Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Poudaril je, da je to trajen dokument marksistične literature, njeno vsebino pa morajo poznati predvsem komunisti. J. R. USPELA REVIJA MLADIH PEVCEV ZABAVNIH MELODIJ Ziri — Mladinci, člani osnovne organizacije ZSMS Zirovski vrh, so v zadnjem času poskrbeli za izredno razgibano kulturno življenje v Zireh. V kraju so namreč pri- Sravili že več'zelo uspelih prireditev. Zadnja med njimi je ila v soboto, 19. novembra, v dvorani delavsko prosvetnega društva »Svoboda« Ziri, ko so mladi iz Zirovskega vrha pripravili zanimivo kulturno glasbeno pevsko prireditev pod naslovom »Zlati glas Gorenjske«. V tekmovalnem delu se je pomerilo petnajst pevcev zabavnih melodij iz vse Slovenije. Gledalcem v nabito polni dvorani so se predstavili Milena Potočnik iz Stahovice pri Kamniku, duet Vida Šubic in Marica Mlinar iz Zirov, Branka Smole z Jesenic, najmlajša, 11-letna Damjana Peternelj iz Gorenje vasi, Marija Škoda iz Šentjanža na Dolenjskem, Tončka Oblak iz Zirovskega vrha v duetu z Miranom Benedikom, Lojze Bohinc z Jesenic, domačinka Marinka Pivk, Branko Benedik iz Zirovskega vrha, Anica Zakelj iz Zirov, duet Vera Mlinar in Mimi Šubic iz Zirov, Valerija Špehar iz Vinice v Beli krajini ter Milena Štremfelj iz Zirovskega vrha. Nastopajoče je spremljal ansambel Jutro iz Ljubljane. Štiričlanska strokovna komisija, v njej sta bila dva glasbena strokovnjaka, dva člana pa sta bila izžrebana iz vrst gledalcev, ni imela lahkega dela. Večina nastopajočih je namreč pokazala, da se za nastop niso prijavili zgolj zaradi same predstavitve širšemu krogu občinstva ali zaradi nagrad, temveč, da so se za prireditev tudi dobro pripravili. Zmagal je Lojze Bohinc z Jesenic z 98 točkami od 100 možnih, druga je bila rutinirana pevka Anica Zakelj iz Zirov s 93 točkami, tretja pa Milena Potočnik iz Stahovice pri Kamniku s 87 točkami. Mladi iz Zirovskega vrha so imeli veliko dela s pripravo prireditve. Pri samih pripravah so žrtvovali veliko svojih sicer prostih ur. Kljub raznim težavam so naleteli tudi na razumevanje pri nekaterih delovnih in drugih organizacijah. Na prireditvi so se za pomoč še posebno zahvalili kolektivu Remonta iz Zirov, kmetijsko gozdarski zadrugi »Sora« Ziri, EGP iz Škofje Loke ter krajevni konferenci SZDL Ziri. Prireditev je povezovala napovedovalka ljubljanske televizije Metka Centrih. Čisti izkupiček s prireditve so mladi iz Zirovskega vrha namenili za gradnjo svojega mladinskega doma v Zirovskem vrhu. Zdaj imajo namreč velike težave s prostori. Sestajajo se lahko le na svojih domovih. Pri gradnji doma pa so prizadevni mladinci naleteli tudi na veliko razumevanje vseh prebivalcev s tega področja. Zato upajo, da bo njihov dom dograjen že prihodnje leto. J. Govekar PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI /O ljubljanska banka Novost pri posojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute za pospeševanje gospodarske dejavnosti Razširitev namenov za posojila Za opravljanje kmetijske dejavnosti dobi lahko občan posojilo poleg za že znane namene: — zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij, — nakup kmetijskih strojev, — nakup plemenske živine, — preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, po novem tudi za: — obnovo nasadov, — odkup kmetijskih zemljišč za razširitev kmetijske proizvodnje po veljavnih predpisih. Možnost delnega izplačila v gotovini Pri posojilih za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij ali za preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost dobi lahko občan do 30 % odobrenega posojila v gotovini. Tako izplačilo je dovoljeno, če gre za nakup gradbenega materiala od fizičnih oseb, za storitve fizičnih oseb in podobna dela, znesek pa banka nakaže občanu posojilojemalcu na njegov tekoči račun, žiro račun ali hranilno knjižico. Delovna organizacija SLOVENIJALES Trgovina, n.sol.o. • Ljubljana, Beethovnova 11 objavlja dela in naloge upravnika počitniškega doma »Macesnov gaj« v Gozd Martuljku (za vodenje počitniškega doma in opravljanje del in nalog vodenja kuhinje) Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo srednjo izobrazbo gostinske ali ekonomske smeri, — tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju del z delovnega področja, — tečaj higienskega minimuma, — kandidati morajo imeti organizacijske sposobnosti ter smisel za komuniciranje z gosti, biti morajo družbenopolitično razgledani. Delo se združuje za nedoločen čas, s posebnim pogojem trimesečnega poskusnega dela. Kandidati naj vložijo svoje ponudbe z opisom dosedanjega dela v 10 dneh od objave Sektorju za kadrovske in socialne zadeve DO Slovenijales trgovina, Ljubljana, Titova 21. Premalo usklajeno in celovito Kranj — Pri občinski konferenci SZDL Kranj se je prejšnji teden sestal na svoji prvi seji koordinacijski odbor za družbeni položaj in aktivnost invalidov; sestavljajo ga predvsem invalidske organizacije, OZD, ki zaposlujejo večje število invalidov, samoupravne interesne skupnosti, Center za socialno delo in družbenopolitične organizacije občine. Za predsednika je odbor izvolil Mirka Galičiča. Eden od razlogov, zakaj naj se SZDL še bolj posveča problematiki invalidov, je še vedno precejšnje nepoznavanje njihovih težav. Pri nas se je precej razširil krog tistih, ki so skrb za varstvo, rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov uvrstili v svoj program, kar je nedvomno velik napredek. Na drugi strani pa ostaja še vedno odprto vprašanje enotne celovite politike invalidske problematike. Potrebno je torej nedeljivo reševanje problemov od preventivne zdravstvene dejavnosti preko habilitacije in rehabilitacije do neposredne vključitve invalidov v delo in življenje. To neskladje ima že zdaj vrsto negativnih pojavov: delno reševanje problematike, premajhno izrabo delovnih in drugih lastnosti invalidov. Neurejeno in neusklajeno je vprašanje investicijskih naložb v potrebne ustanove. Arhitektonske ovire so še poglavitna prepreka za gibanje prizadetih invalidov. Odprta je še vrsta vprašanj, ki pa jih bodo invalidska društva posredovala odboru že v začetku decembra. Na podlagi tako zbranih podatkov pa se bodo na koordinaciji odločili za prednostni red reševanja problemov seveda ob ustrezni strokovni in družbeni potrditvi. V tem je tudi zagotovilo, da bodo interesi invalidov primerno upoštevani, slediti pa jim bodo morali tudi po ostalih gorenjskih občinah. Za doseganje teh ciljev pa je SZDL kot fronta socialističnih sil pravo mesto. K. Pauli Skupaj v akcije Pomembni delovni uspehi v KS Grad — Pohvalno sodelovanje vaščanov, ki so opravili kar 18 tisoč delovnih ur Grad - V krajevni skupnosti Grad, ki ima 690 prebivalcev, je v zadnjih sedmih letih močno viden napredek vasi Grad, Dvorje in Šte-fanja gora. Posebno pozornost so v letih 1970-1977 namenili krajevnim cestam. Tako so v teh letih opravili dela v vrednosti prek 179 starih milijonov. V Dvorjah so položili skoraj 7300, v Gradu 5800 in na Štefanji gori okrog 5150 kvadratnih metrov asfalta, skupaj prek 18.200 metrov. Vaščani so zbrali okrog 90 starih milijonov, krajevna skupnost je pomagala s 675.000 dinarji, iz natečaja iz posebnih sredstev za krajevne skupnosti pa so dobili pri skupščini občine Kranj 215.000 dinarjev, ^a krajevno skupnost Grad, ki jo vodi predsednik Andrej Zargaj in tajnik Janez Por, lahko rečemo, da je pripravljenost ljudi za skupne akcije, za napredek vasi, izredna. Samo pri urejevanju vaških poti so prispevali 18.000 prostovoljnih ur ter sami prepeljali 2270 kubičnih metrov gramoza. Omenimo naj, da so 1969. leta začeli graditi cesto v Stisko vas in Ambrož ter leto kasneje cesto do Jezerc pod Krvavcem. Vrednost del je bila 60 starih milijonov, vaščani Ambroža pa so sami prispevali 20 starih milijonov, v Dvorjah sp zgradili otroško igrišče, ki ga s pridom uporabljajo ne samo otroci iz Dvorij, ampak tudi iz Grada in Cerkelj. J. Kuhar Čeprav ima Zdravko Mikulčič s Planine pri Kranju šele dve leti vrtiček za zelenjavo in s pridelovanjem zelenjave nima velikih izkušenj, ga je letošnji pridelek prijetno presenetil. Poleg izredno debele rdeče pese, je med »korenčkom« pridelal tudi pravega orjaka; rdeči koren, ki tehta dobra dva in pol kilograma. (lb) -Foto: F. Perdan FILM LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE BUDIMIRJA TRAJKOVIĆA Režiser te domače komedije je Dejan Karaklajtf, ki skupaj z Markovičem (Posebna vzgoja) in Paskaljevičem (Čuvaj Slaže v zimskem času) tvori trojko Beograj-anov, ki je izila iz praske filmske lole. Karaklajjč je z Ljubezenskim življenjem Budimirja Trajkoviča debitiral v našem filmu in to zelo uspešno. (V Ljubljani so celo preprodajah vstopnice, kar se pri jugoslovanskem filmu se ni zgodilo.) Verjetno je ta film največje presenečenje letošnje jugoslovanske filmske bere. i Film govori o družini Trajkovičev, družini graditeljev mostov. To je poklic, ki se seli iz rodu v rod. Mostove je gradil stari oče, gradi jih oče, pa tudi sin bi jih moral graditi. Selijo se iz kraja v kraj in teh selitev imata zvrhano glavo žena, ki bi si nekje rada ustvarila dom, in sin, ki menja lole, prijatelje, ne more pa najti tudi stalne ljubezni. Nastanijo se v Beogradu, ki naj bi bil zadnja postaja Trajkovičev v nenehnih potovanjih od mostu do mostu. Budimir dobi v Beogradu nov krog prijateljev, ki vedo vse o velemestnem življenju, o ljubezni, sploh imajo Budimirja za nerodnega, neizkušenega provincialca, kateremu je treba z nasveti pomagati se vključiti v velemestno življenje. Počasi pride tudi tista prava ljubezen, ki jo hoče Budimir spoznati iz vseh strani. Budimir pa pri tem preveč hiti, toda hiteti je treba, kajti družina se zopet seli, sedaj celo v daljno Libijo, k novim mostovom naproti. Ali bo na koncu filma ljubezen premagala to veliko oviro? Film je naraven, lahkoten, svež, ki s komedijo združi ljubezensko romanco današnje odraščajoče mladine. V nekaterih scenah spominja ta film na podoben ameriški film — Suzanne in Jerremv, v komičnih situacijah pa Karaklajič spominja na Paakaljeviča, to pa mu ne smemo očitati, saj oba izhajata iz češke filmske šole. Igrajo: Ljubiša Samardžič, Milena Dra-vič, Predrag Bolpačič, Marina Nemet, Bata 2ivojin6vič in drugi. Scenarij: Predrag Peri-šič in Milan Jehč, kamera: 2ivko Zalar, režija: Dejan Karaklaiič. r; Orli MALI OGLASI prodam Sveža DOMAČA JAJCA dobite pri Rotar, Srednja vas 6, pri Goricah. , 8356 Prodam mesnatega PRAŠIČA, 140 kg, za zakol. Breg 5, Komenda 8501 Prodam skoraj novo trajnožarečo PEČ. Nasovče 30, Komenda 8502 Prodam KRAVO. Jože Urh, Zasip 23, Bled 8503 Prodam GIBO PEČ za etažno centralno kurjavo na olje z rezervoarjem. Prodan nekaj delov za DIANO 6 ali AMI 8. Tel. 064-75-288 8504 Prodam večjo količino PUNT. Prebačevo 24, Kranj 8505 Prodam termoakumulacijsko PEČ - 5 KVV, 80-litrski BOJLER in PEČ na olje. Telefon 26-393 8506 Prodam PANCARJE št. 38 in SMUČI komplet z okovjem, dolžina 160 cm. Kuralt Venci, Zg. Senica 4 a, Medvode 8507 Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO POSTELJICO z jogijem za 500 din. Gazvoda, Drolčevo naselje 19, Kranj 8508 Prodam 3 KW termoakumulacijsko PEČ. Voklo 17, tel. 49-120 popoldan. 8509 Prodam malo rabljene PLOHE. Zalog 3, Golnik 8510 Prodam novo termoakumulacijsko PEČ AEG 4 KW. Informacije Britof20. 8511 Prodam BIKCA za skrinjo ali rejo. Tatinec 10, Preddvor 8512 Prodam dobro ohranjeno GARNITURO — raztegljiv kavč, dvosed, fotelj in klubsko mizico. Tel. 22-946 oz. 74-355 8513 Prodam težkega PRAŠIČA. Vele-sovo 14 8514 Prodam zelo poceni DNEVNO SOBO. Gubčeva 4, št. stanovanja 8, Kranj 8515 Prodam PRAŠIČA. Hlebce 20, Lesce 8516 Prodam rabljeno SPALNICO. Preisinger Nada, Gubčeva 4, Kranj 8517 Ugodno prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom še v garanciji tudi na ček in ŠIVALNI STROJ BA-GAT. Debelak, Retnje 5, Križe 8518 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Bajželj, Kranj, Ješetova 22, telefon 23-892 8519 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV za zakol. Naklo 52 8520 Prodam novo diatonično HARMONIKO. Predoslje 129 8521 Prodam trajnožarečo PEČ kil-persbusch. Svetelj, Naklo 109 8522 Prodam motorno ŽAGO kontra Stihi, gnojnično ročno ČRPALKO, dobro ohranjeno. Šolar Slavko, Sr. Dobrava 9, Kropa 8523 Prodam termoakumulacijsko PEČ ELIND 3 KVV. Gorenjskega odreda 4, stanovanje 1, Planina, Kranj 8524 Prodam plemenskega VOLA ki zna voziti, 600 kg težkega. Medja, Gorjuše 60, 64264 Boh. Bistrica 8525 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Velesovo 56 8549 kupim Kupim dobro ohranjen ŠTEDILNIK kiippersbusch in manjšo trajnožarečo PEČ. Zabnica 45, telefon 44-513 8537 Kupim manjši KOTEL za žganje-kuho. Naslov v oglasnem oddelku 8538 Prodam zimske GUME z obroči za fička. Jezerska c. 124 F, Kranj 8530 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Olševek 60, Preddvor 8531 AUDI 60, letnik 1970, lepo ohranjen, garažiran, motor generalno obnovljen, ugodno prodam. Telefon 064-24-336 8532 Prodam AUDI 80, lepo ohranjen in garažiran, po ugodni ceni. Telefon 21-504 8533 Ugodno prodam osebni avto TAU-NUS 17 M. Kranj, Dolenčeva 6 8534 PRIKOLICO prodam za osebni avto. Velesovo 56 8535 Prodam dobro ohranjen avto AMI 8. Britof 62 8536 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1968, v voznem stanju. Alojz Ple-melj, Bohinjska Bela, nova hiša stanovanja Solidno dekle išče enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod »Redni plačnik« 8539 Vzamem otroke v VARSTVO. Veljka Vlahoviča 10, Udir, Kranj, Planina 8542 Iščem žensko za VARSTVO dveh otrok. Naslov v oglasnem oddelku 8543 obvestila OLJNE GORILNIKE nastavljam, čistim ter vzdržujem naprave centralnega ogrevanja. Stanislav Fabjanič, Zbilje 10 B, Medvode 8284 Cenjene stranke obveščam, da zaradi prenehanja obrtne dejavnosti vzamejo prinesena popravila do 25. decembra 1977. Po tem datumu zanje ne odgovarjam več. Marija Jakopin, Usnjena galanterija, Maistrov trg 9, K ranj 8544 posesti Manjšo vseljivo HISO na Gorenjskem kupim. Lasič, Vojkova 47, Ljubljana, tel. 061-344-383 8540 ZAZIDLJIVO PARCELO, okrog 1000 kv. m na območju vasi Gmajni-ca, Gora, ali Križ, kupim. Ponudbe na tel. 064-25-761 dopoldne ali na tel. 061-57-938 v večernih urah ter na naslov v oglasnem oddelku. 8428 izgubljeno Izgubil sem ZABOJ s traktorskim orodjem od Čirč mimo Planike do Labor. Poštenega najditelja prosim, naj ga vrne proti nagradi na naslov Vilfan, Sp. Bitnje 4 8545 27. 11. 1977 sem v Kranju izgubila žensko ZAPESTNO URO. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi odda na naslov Primožič, Britof 128 ^ 8546 V okolišu Vodovodnega stolpa se je izgubil črni angora MAČEK s košatim repom, ki sliši na ime RIČI. vozila Ugodno prodam zaleten avto ZASTAVO 750. Ogled vsak dan. Kidričeva 25, Kranj, Smid 8526 Prodam avto R 8 MAJOR. Informacije dobite na telefon št. 21-831. vsak dan od 8. do 21. ure. 8527 Prodam avto RENAULT 16, letnik 1972 ter RENAULT 4, letnik 1976 in termoakumulacijsko PEČ 6 KVV, popolnoma novo. Naslov v oglasnem oddelku. 8528 Prodam BMVV 1802, letnik avgust 1973. Kozjek Franc, Podreča 51 zaposlitve Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, Kranj RAZPISUJE mesto HIŠNIKA. Pogoj je, da je upokojenec, poročen in sposoben za ta opravila. Hišniško stanovanje v društvenih prostorih za hišnika in ženo zagotovljeno. Zaposlitev je za nedoločen čas. Poizkusna doba je dva meseca. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 15 dneh po objavi razpisa. 8541 Izdaja ČP Glae, Kranj, Ulica Moto Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moto Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51600-601-1S5S4 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 2S-S41, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-ogiasni in naročniški oddelek 23-941. - NaroCnina: letna 300 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko S dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prosimo najditelja, da ga vrne proti nagradi na Mrakovo ul. 14, Kranj, telefon 21-747 8547 čestitke Danes praznuje FRANC PO-KLJUKAR, Robovčov ata iz Nakle-l ga, sedaj živeč v Preddvoru, svoj 92. rojstni dan. Ob visokem jubileju mu iskreno čestitajo hčerke Zefka, Mici, Urška, Tončka in Betka ter sin Stane z družinami. 8548 dežurni veterinarji od 9. do 16. decembra 1977 RUS elože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 in BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 za občino. Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Skofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled,' Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna služba ŽVZG Kranj, na telef. številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega skrbnega moža, atka, brata in strica Ivana Kramarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam ZB, SZDL, ZK, KS Naklo in osnovni šoli Naklo za podarjeno cvetje in spremstvo. Še posebno pa se zahvaljujemo KO ZB Naklo za organizacijo pogreba, govornikoma Francu Križnarju in Jožetu Kašperju za lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi pihalni godbi in pevcem iz Kranja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njegovi! Naklo, 28. novembra 1977 SAVA - KRANJ Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov z o. sub. o. objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. gorilec za kurilno olje THYSEN izklicna cena 500 din 2. ročični rezkalni stroj z motorjem PRVOMAJSKA izklicna cena 5.000 din 3. revolverska stružnica PRVOMAJSKA izklicna cena 12.000 din 4. šivalni stroj SINGER izklicna cena 700 din Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo v podjetju na dan licitacije, ki bo 14.12.1977 ob 10. uri v obratu IV - na Savski cesti za družbeni sektor in ob 11. uri za privatni sektor. ZAHVALA Ob smrti našega dobrega moža, očeta, starega očeta, strica Joža Senka iz Predoselj 94 se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej bridki izgubi izrazili sožalje, blagemu pokojniku poklonili cvetje ali dali darove v dobre namene ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem. Posebno še Zavokarjevim, Micki Valavčevi in Štefki Jerman, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku iz Predoselj in dekanu Štefanu iz Mengša, za tako ganljive besede in lepo opravljeni pogreb. Zahvalo smo dolžni tudi tovarnam Oljarici v Britofu, Planiki, Iskri, GKZ Kranj, TZE Naklo in Tekstilindusu obratu II. Prav lepo se zahvaljujemo društvu upokojencev za lep poslovilni govor in pevskemu zboru za žalne pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi! Predoslje, Britof, Breg, 21. novembra 1977 * ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete Ivane Strupi se najlepše zahvaljujemo sosedom za podarjeni venec, vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so se od nje poslovili in jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala duhovščini za pogrebni obred, pevcem in zvonarjem. Žalujoči vsi njeni! Rupa, 28. novembra 1977 ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 73. letu zapustil naš nadvse dobri in skrbni mož, oče, stari oče, brat in stric Leopold Kordež Mihov Polde z Jamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom in vaščanom, posebej Lenartovim, za vsestransko pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se prišli od blizu in daleč posloviti od njega, mu prinesli toliko vencev, cvetja in sveč, nam izrazili sožalje, njega pa pospremili v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Cernetu in dr. Praprotnikovi ter osebju Splošne bolnice na Jesenicah. Zahvaljujemo se ZB Podblica, SK Triglav Kranj, Plamenu Kropa, Cestnemu podjetju Kranj za vence in častno spremstvo, pevcem KUD Stane Žagar iz Krope za ganljivo zapete žalostinke in čg. župniku iz Selc za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilni govor. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerki Vida z družino in Milena, sinova Franci in Poldi, sestre Micka, Francka in Pavla, bratje Francelj, Filip in Gašper z družinami ter ostalo sorodstvo. Jamnik, Podblica, Češnjica, Kropa, Radovljica, Jesenice, 28. novembra 1977 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, očka ter sina Jankota Govekarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, za darovano cvetje in za vse tolažilne besede. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem tržiškega okteta in pihalnemu orkestru za izvedene žalostinke. Posebno se zahvaljujemo obema govornikoma za ganljive besede. Lepa hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem za izkazano denarno pomoč. Žalujoči: žena Zofka, hčere Darja, Helenca in Natalija, mama Mici in ostalo sorodstvo. Podljubelj, 2. decembra 1977 NESREČE USTAVLJALA AVTOMOBIL Mojstrana - V petek, 2. decembra, ob 21.30 se je na regionalni cesti v Mojstrani pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Smolaj (roj. 1938) iz Mojstrane je pejal od Peričnika proti Mojstrani. Pri hiši št. 42 je na cesto stopila njegova žena in mu mahala, da bi ustavil. Smolaj je zaviral, vendar pravočasno ni mogel ustaviti in je trčil v ženo, da je padla in si zlomila nogo. TRČIL V PESAKINJI Ves ter — V petek, 2. decembra, ob 6.25 se je na regionalni cesti v vasi Vešter pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Sašo Potočnik (roj. 1952) iz Železnikov je peljal proti Škofji Loki. Ko je pripeljal do avtobusnega postajališča, na katerem je stal avtobus, je na kratki razdalji v bližini prehoda za pešce zagledal skupino ljudi in kljub zaviranju trčil v Katico Brčič (roj. 1954) s Podlub-nika in Deso Mekič (roj. 1953). Obe sta si v nesreči zlomili nogi, Brčičeva pa ima še pretres možganov; v Mareći je bil lažje ranjen tudi voznik Potočnik. OTROK STEKEL ĆEZ CESTO Visoko — V nedeljo, 4. decembra, nekaj pred 15. uro se je na regionalni cesti Kranj — Jezersko na Visokem pripetila hujša prometna nezgoda. Sedemletni Martin Vrtač je stal z očetom in bratom ob desnem robu ceste in čakal, da bo prosta. Še preden je bila mimo kolona vozil, je otrok stekel čez cesto, tako da ga je zadel avtomobil, ki ga je vozil Viktor Vavpetič (roj. 1951) iz Podgorja. Čeprav je voznik močno zaviral, ni mogel preprečiti nesreče. Hudo ranjenega Martina so prepeljali v Klinični center. L. M. P02AR V četrtek, 1. decembra, ob 2.30 je začelo goreti na podstrešju stanovanjske hiše v Orehovljah št. 8. Dan prej so zakurili v dnevni sobi peč »kiperbuš«. Ob 2.30 se je zaradi prasketanja in pokanja zbudila Mateja Tomažin, ki je spala v otroški sobi v gornjem delu hiše. Poklicala je očeta Franca Tomaži-na, ki je pregledal hišo in opazil ogenj. Takoj je poklical kranjske gasilce, ki so ogenj pogasili. Škode je za okoli 4000 din. Vnelo se je verjetno zaradi tega, ker je leseni tram speljan skozi dimnik. VLOM V TRGOVINO V noči na 1. december je bilo vlomljeno v t-govino Volna v Cankarjevi ulici v Kranju. Neznanec je razbil spodnje steklo na vratih in zlezel v notranjost. Iz registrske blagajn'.; je odnesel 300 din, nabral pa je tudi puloverjev in jopic za okoli 4000 do 5000 din. Isto noč okoli 3. ure zjutraj so trije neznanci skušali vlomiti na bencinsko črpalko na Zlatem polju v Kranju, vendar jih je nekdo prepodil. VSAK POBEG ŠE NI POBEG Jože Polak (roj. 1953) s Kočne je 20. novembra letos prijavil na PM Jesenice, da ga je tega dne, ko je šel na delo v tovarno ob 13.30 na regionalni cesti med K očno in Javornikom zadel nek avtomobil, da je padel in si poškodoval koleno. Povedal je tudi, da je to bil verjetno renault 4 krem barve kranjske registracije. Ko ga je avtomobil na železniškem nadvozu zadel, hodil naj bi peš, je s kolesom udaril ob betonsko ograjo, tako da so mu kasneje koleno oblekli v mavec.Mi-ličniki so takšno prijavo vzeli resno in storili vse, da bi tako opisan avtomobil našli. Vendar uspeha ni bilo. Zato so še enkrat povprašali Polaka, kako se je nezgoda pripetila in tudi če lahko njegova oblačila dajo v preiskavo, saj je znano, da avtomobilski lak v oblačilih pusti sledove. No, Polak pa se je premislil in povedal, da s« je nezgoda pripetila drugače: padel je sam, ko se je peljal na kolesu z motorjem. Ker pa nima potrdila o znanju cestno prometnih predpisov in ker je mislil, da bo zaradi nezgode, ki jo je sam zakrivil, prikrajšan pri nadomestilu za osebni dohodek, si je pač izmislil avtomobil. Hotd ncREinfl Kranj Prireja 31. 12. 1977 ob 20. uri silvestrovanje v prostorih hotela. Za zabavo bo poskrbel priznani ansambel, za prijetno in praznično počutje pa kolektiv hotela. Informacije in rezervacije dobite v recepciji hotela ali po telefonu št. 23-650. OBLETNICA Včeraj, 5. decembra, je minilo 10 let, odkar nam je kruta usoda in neizprosna resnica iztrgala iz naše družine moža in očeta Jožeta Sušnika p.d. Tiletovega ata Vsem, ki se ga spominjate ali obiščete njegov grob, iskrena hvala. Žalujoča žena Mari, sin Miro in hčerka Marija z družinama. Šenčur, Pivka, 6. decembra 1977 . ZAHVALA Za izrečeno sožalje in pomoč ob nenadni smrti naše nenadomestljive drage žene in mame Ivanke Vidic roji Stroj Klinarjeve mame s Koroške Bele Svojo hvaležnost izražamo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za požrtvovalno in vsestransko pomoč dr. Jensterlu in njegovi družini. Prisrčna hvala vsem darovalcem cvetja in vencev. Iskrena hvala kolektivu ŽVZ Gorenjske Kranj, Kovin Jesenice, GG Jesenice, KVZ Nova Gorica in OŠ Lesce, pevcem, duhovniku in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Žalujoči: mož in otroka z družinama. Jesenice, 23. novembra 1977 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi in mnogo prerani smrti našega dragega in skrbnega moža, očeta, sina, brata in strica Jožeta Kovača iz Suhe pri Kranju nam bolečino blaži spoznanje, da jih je toliko, k* čutijo z nami in nam s svojim spoštovanjem do pokojnika pomagajo preživljati najbridkejše dni. Himamo besed hvaležnosti do požrtvovalnega osebja klinične bolnice v Ljubljani, ki so mu lajšali bolečine zadnjih dni. Posebna zahvala kolektivom za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti, Elektro Ljubljana okolica, Termika Ljubljana, Iskra Kranj, Merkur Kranj, sosedom za izkazano po noč, govornikoma za poslovilne besede, sorodnikom, GD Suha in okoliškim gasilcem za spremstvo, pevcem iz Britofa, godbi iz Kranja in množičnim organizacijam £t B in socialistični zvezi. Še enkrat vsen, iskrena hvala za vse. Vsi njegovi! Suha, i decembra 1977 Če se trčenje konča takole, kot se je pred dnevi v Bitnjah, ko je bilo le nekaj nagrbančene pločevine, je neprevidnost pravzaprav plačala Se najmanjšo ceno. — Foto: F. Perdan Odbojka Trikratno zmagoslavje Gorenjski odboj k ar j i v zvezni in slovenski ligi so tokrat presenetili, saj niso izpustili iz rok niti točke. GORJE : LJUBNO GLIN 3:0 (6, 2, 10) -SOL - lenske, Bled, telovadnica OS, 100 gledalcev, sodnika Žižmund (Kranj), Kelbl (Jesenice). Gorje: Štibilj, Ropret, Podobnik, Beravs, Be-nedik, Berčič, Ambrožič, Zoreč, Svarc, Kune. V tekmi novink v iigi so bile domačinke boljše od slabih gostij iz Ljubnega. Mlade igralke Gorij so s tem končno le zabeležile prvo prvenstveno zmago in s tem prvi točki. Kljub zmagi pa njihova igra še vedno ni bila kdo ve kako kvalitetna. Se vedno je bilo dosti napak, zlasti pri serviranju. BLED : BULEVARD 3:0 (1, 13, 4), tekma II. ZOL - zahod, moški - Bled, telovadnica OS, 100 gledalcev, sodnika Ojurin (Kamnik), Klemene (Ljubljana). Bled: Ferjan, Miha in Mitja Torkar, Udrih, Rešek, Veskovič, Močnik, Pretnar, Završnik, Malej. V tekmi neenakovrednih nasprotnikov so bili Blejci pretrd oreh za goste z Reke. Sam« 40 minut je bilo potrebnih da so dobili tudi četrto tekmo v letošnjem prvenstvu. Potem ko so prepričljivo povedli, je domači trener poslal na igrišče vse rezervne igralce, ki so bili prav tako zanesljivi in v igri učinkoviti. ŽELEZ AR : NOVO MESTO 3:0 (10, 12, 12), SOL moški - Žirovnica, telovadnica OS na Zabreznici, 100 gledalcev, sodnika Habjan (Kropa), Kalan (Kranj). Železar: Peternel, Rajgelj, Bergelj, Pogačar, Gasar, Divjak, Kravanja, Kovač, Pristov. Tekma je bila počasna, dokaj nezanimiva in brez večjih preobratov. Ni bilo lepih akcij in razburljivih trenutkov. Čeprav je bil izid vseskozi precej izenačen, zmaga domačinov ni bila v nobenem primeru vprašljiva. V mladinski slovenski ligi — zahod sta se tokrat srečali moštvi Jesenic in Triglava. Zmagali so domačini s 3:2 (-15,5, -11,14,11). B. Rauh Košarka Alpini-Gorenjski obe točki 2IRI - ZKL - ženske, Alpina - Gorenjska : Puljanka «9:44 (44:15), telovadnica OS Ziri, gledalcev 200, sodnika Milan Rus (Kranj), Lotric (Ljubljana). Alpina - Gorenjska: Dermota 6, Ovsenk 18, Malacko 13, Ržen-Trojar 12, Vrdoljak 2, Krolnik 4, Kavčič 4, Balderman 10. 2e vse je kazalo na pravo katastrofo igralk iz Pulja, saj so domačinke s hitrimi protinapadi povsem nadigrale gostje. V drugem delu pa so precej spremenile način igre in Puljanke so krepko znižale razliko. JEZICA: TRIGLAV 78:66 LJUBLJANA - SKL Jezica : Triglav 78:68 (42:33), telovadnica OS F. Bevk, gledalcev 100, sodnika Burja (Ljubljana), Stvarnik (Šoštanj). Triglav: Fartek 5, Erlah 2, Strniša 8, Zupan 11, Omahen 6, Lipovac 10, Stefe 12, Hribernik 8, Benčan 4. Košarkarji Triglava so se tokrat iz gostovanja vrnili praznih rok. Vendar po prikazani igri bi lahko iztržili obe točki, saj so bili v prvem delu enakovreden nasprotnik. Jezica si je zmago zagotovila šele v polovici drugega dela igre. Telesnokulturna skupnost presenetila Kranj — Osnovna organizacija Telesnokulturne skupnosti Kranja je tretji finalist občinskega sindikalnega prvenstva v košarki za leto 1977. 2e v drugo je o finalistu v III. skupini odločilo le eno srečanje, ker ekipe OOS Planika ni bilo. Ekipa OOS I BI ni bila dorasel nasprotnik kljub izvrstni igri Torkarja in Lasiča proti razpoloženim igralcem TKS Brumnom, Lam-pretom ter H vastijem. Izidi v III. skupini Sindikalnega prvenstva v košarki: 00 IBI : OOS TKS 44:62 (15:32), IBI. OOS Planika 20:0 b.b., TKS : Planika 20:0 b.b. Lestvica III. skupine: OO TKS Kranj 2 2 0 82:44 4 OOS IBI 2 1 1 44:62 3 OOS Planika 2 0 2 0:40 0 čm Triglav zmagovalec Kranj — Košarkarski klub Sava je organiziral v počastitev praznika republike košarkarski turnir, na katerem so sodelovali igralci Triglava in Gumarja. Organizator je vabil tudi košarkarje iz pobratenega avstrijskega kluba Rothwis Feldkirchen, vendar so le-ti udeležbo odpovedali. Pokal so zasluženo osvojili mladi košarkarji Triglava, ki so premagali Savo s 77:53, Gumarja pa s 74:41. Druga je bila Sava, ki je porazila Gumarja s 74:33, tretji pa je bil Gumar. Za najboljšega igralca turnirja so proglasili igralca Save Toneta Logondra. D. Ambrožič Rekreacijska liga v košarki OBZTKO Skofja Loka bo tako kot prejšnje leto tudi letos organizirala občinsko rekreacijsko ligo v košarki. Po prijavah sodeč je za košarko veliko zanimanje, saj se je za to tekmovanje prijavilo kar 20 ekip iz vse občine. Turnir se bo pričel 10. decembra, igrali pa bodo v osnivni šoli Podlubnik in v Zireh. Tekmovanje bosta vodila K K Lokainvest in tekmovalni odbor. J. Starman LOKAINVEST : POMURJE 109:94 SKOFJA LOKA - SKL Lokainvest: Po-murje 109:94 (48:43), telovadnica Oš Podlubnik, gledalcev 100, sodnika Kucer (Žalec), Zajec (LJubljana). Lokainvest: Tomažin 38, J. Habjan 4, I. Dolenc 16, Sesek 29, P. Habjan 13, Balderman 6,Strekelj4. Košarkarji Lokainvesta so do dobra napolnili koš gostom. Vendar jim tudi ti niso ostali dolini saj so se potrudili, da je bila razlika skoraj ves čas srečanja »pičla«. Pari prihodnjega kola: Rade Končar : Al-pina-Gorenjska, Radenska : Gorenjska, Kras : Triglav, Vrhnika : Lokainvest. -dh Poraz Gorenjk Jesenice - V srečanju slovenske superlige v košarki za ženske je bila ekipa Gorenjske nepričakovano na Jesenicah poražena od moštva Mengša s 67:59 ( 28:30). Gorenjska ekipa je zatajila predvsem v borbenosti, premalo pa je tudi pokazala pri učinkovitosti. Na trenutke so igrale Gorenjke tudi brezglavo. Prav tako pa tudi ni bilo najboljše vodenje gorenjske ekipe. Koše za Gorenjsko so dosegle Jesenko 12, Habjan 12, Potočnik 11, Kolenc 12, Oblak 4 in Vaupotič 8. bef Kranjski igralci goja uspešni Kranjski gojisti so se udeležili 1. ekipnega državnega prvenstva v goju. Prvenstvo je organiziral GO klub Student iz Rijeke med 27. in 29. novembrom v Opatiji. Kljub velikim težavam, v katerih se nahajajo igralci goja v Kranju, je uspelo sestaviti ekipo, ki je zastopala Kranj v Opatiji. Ekipo so sestavljali: Naglic (1. dan), Pin-tar (6. kyu), Mrak, Chvatal, Manfreda in kot gost iz Maribora Mastinšek (1. kyu). Ker so se igralci Mrak, Chvatal in Manfreda naučili goja šele v enem izmed letošnjih tečajev, ki so bili organizirani s pomočjo OO ZSMS Vodovodni stolp, še niso imeli kategorije in je bila ekipa glavni kandidat za zadnje mesto. Prvo kolo se je pričelo s presenečenjem. Kranjski gojisti so premagali ekipo Radnič-kega iz Kragujevca. Predvsem solidni igri mladih igralcev se je treba zahvaliti za prve točke na prvenstvu. V nadaljevanju je pripravil prijetno presenečenje še Naglic, ki je s favorizirano ekipo Ljubljane premagal na prvi deski E karta (4. dan), ostali igralci so nadaljevala s solidno igro in osvojili še nekaj točk, kar je zadostovalo za 7. mesto. 7. mesto je za kranjsko ekipo lep uspeh glede na pogoje, v katerih delujejo. Kar trem igralcem je bilo državno prvenstvo t ur nirski »krst«. Upajmo da bo uspeh kranjskih gojistov pritegnil k sodelovanju čim več mladih, ki se lahko z gojem spoznajo vsak torek med 18.30 in 20. uro v mladinskem klubu OO ZSMS Vodovodni stolp (Janina). Kranjčani se najlepše zahvaljujemo GO zvezi Slovenije in GO klubu Ljubljana za finančno pomoč s katero sta nam omogočila sodelovanje na turnirju. _ „. R. Pintar Z otvoritvene tekme smučarskih tekačev Zadovoljiva forma Na Pokljuki so uradno odprli sezono 1977/78 tudi smučarski tekači. Na prvi pregledni tekmi je v vseh kategorijah nastopilo 140 tekačev iz vseh slovenskih smučarskih klubov. — Foto: J. Zaplotnik POKLJUKA - Pokljuške smučine so v nedeljo doživele uradni smučarski tekaški krst za sezono 1977/78. V njenih smučinah je namreč na prvi tekmi nastopilo 140 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh naših tekaških kolektivov. Nastopili so tekmovalci vseh kategorij, med katerimi so bili tudi državni reprezentance. Manjkal je le vojak Bojan Cvajnar zaradi poškodbe. Kaj je pokazala prva tekma? Predvsem to, da so naši najboljši, kakor tudi ostali, dobro pripravljeni za bodoče nastope. Vsi, od najmlajših do reprezentančnih kolegov, so pokazali, kako se je treba boriti za vsako sekundo. Vsi so za svoj nastop imeli skoraj idealne pogoje, saj je za ta čas na Pokljuki dovolj snega, pravi ton dirki pa je dajal tudi dober sneg in lepo sončno vreme. Največ zanimanja je bilo vsekakor za tek članov na 4,5 km dolgi krožni progi — preteči so jo morali trikrat — saj so bili na startu vsi najboljši. Po prvem krogu je bilo jasno, da bomo zmagovalca lahko iskali med Tajnikarjem, Jelencem, Tonetom Dju-ričičem ter Kalanom. V drugi krog je najhitreje pritekel Jelene, le štiri sekunde zaostanka pa je imel končni zmagovalec Tajnikar. Le-ta si je prvo mesto nato pritekel v odličnem finišu in tako pobral prvo letošnjo zmago. Presenetil je Filip Kalan, ki je s tretjega mesta zrinil Djuričič a. Pri članicah je nastopila le Milena Kordež, medtem ko je bil ponovno zagrizen obračun med mlajšimi člani. Med temi je slavil član kranjskega Triglava Carman. Rezultati - člani (13,5 km): 1. Tajnikar (Gorje) 47:28,2, 2. Jelene (Triglav) 47:49,2, 3. Kalan (Gorje) 48:26,7, 4. T. Djuričič (Jesenice) 48:32,2, 5. Burgar (Gorje) 50:35,3; ml. člani (9 km): 1. Carman (Triglav) 32:24,3, 2. Brezov-šek (Olimpija) 34:16,4, 3. C. Podlogar (JLA) 35.06,2, 4. Pustovrh (Olimpija) 35:36,0, 5. Piber (Gorje) 36:21,0, st. mladinci (9 km): 1. D. Djuričič 31:53,0, 2. Mrak (oba Jesenice) 33:20,8, 3. Orešek (Iran) 33:55,7, 4. Eržen (Alples) 34:40,7; mL mladinci (4,6 km): 1. Kršinar (Olimpija) 16:47,1, 2. Klemenčič (Dol) 16:52,0, 3. Munih (Olimpija) 15:543; pionirji (2,5 km): 1. Pustovrh (Olimpija) 8:41,5, 2. Kustec (Jesenice) 8:55,2, 3. Smolnikar (Kamnik) 9:14,2, 4. Grecer (Jesenice) 9:19,2; članice (9 km): 1. Kordež (Triglav) 35:30,0; st. mladinke (4,6 km): 1. M. Munih (Olimpija) 18:29,7, 2. Jelovčan (Triglav) 20:11,19; ml. mladinke (3,5 km): 1. Moder (Dol) 9:30,0, 2. Sutina (Olimpija) 9:55,4, 3. Krpnik (Dol) 10:02,0, 4. Bešter (Triglav) 10:25,0; pionirke (1,6 km): 1. B. Martinovič 9:56,4, 2. M. Marti-novič (obe Jesenice) 10:03,2, 3. Krničar (Triglav) 10:14,0. Trener iz SZ, ki vadi naše tekače, Mihail Prjahin. Foto: J. Zaplotnik Zvezni trener naših tekačev Mihael Prjahin: »Z današnjo preskušnjo sem popolnoma zadovoljen, čeprav so tekači utrujeni, saj imajo v nogah veliko kilometrov. Vsi so pokazali, da znajo teči. Čeprav je še precej napak v tehniki teka. To se ne da odpraviti čez noč. Upam, da bomo tudi te napake počasi odpravljali. Sedaj je važno, da vsi začnemo na pridobivanju hitrosti. In tak bo tudi trening.« »V tej tekmi me je presenetil Filip Kalan. Zanj vrata reprezentance niso zaprta! Vse pa je odvisno od njega samega. Če bo tako nadaljeval, bo zanesljivo med potniki za svetovno prvenstvo.« Naše tekače že konec tedna čaka prva mednarodna preskušnja. V Engelbergu (Švica) bo v soboto in nedeljo mednarodna tekma. Odpotovali bodo pod vodstvom Prjahina in Vinka Grašiča Tajnikar, Poklukar, T. Djuričič in Jelene ter Kordeževa. Vsi bodo nato odšli na prvo tekmo za svetovni pokal, ki bo 18. in 19. decembra v Davosu (Švica). D. Humer Nogomet Nogometno prvenstvo Bohinja Bohinjska Bistrica — Po končani rekreacijski nogometni ligi Gorenjske so v Bohinju med 30. oktobrom in 27. novembrom organizirali nogometno prvenstvo Bohinja. V ligi je sodelovalo šest moštev in sicer osnovna organizacija sindikata Filbo, nogometni aktiv Srednja vas, nogometni aktiv Nomenj, osnovna organizacija sindikata Tomaž Godec in člansko ter mladinsko moštvo Nogometnega kluba Bohinj. Kljub mrazu in snegu je bilo prvenstvo odigrano do konca. Najboljša ekipa je prejela spominski pokal, vse sodelujoče ekipe pa spominske diplome. Zmagalo je člansko moštvo Nogometnega kluba Bohinj, ki je premagalo vseh pet nasprotnikov in osvojilo deset točk. S šestimi točkami sledita moštvi osnovne organizacije sindikata Tomaž Godec in mladinsko moštvo Nogometnega kluba Bohinj. Nogometni aktiv Nomenj je zbral štiri točke, nogometni aktiv Srednja vas in osnovna sindikalna organizacija Filbo pa po dve točki. Največ golov je dosegel Primož Zvab, član članskega moštva Bohinja, ki je sedemkrat premagal nasprotnikove vratarje. žj Vrbnje, Podnart in Žito Radovljica - V organizaciji ZTKO Radovljica se je končala občinska liga v malem nogometu v kateri je sodelovalo 24 ekip, ki so bile razdeljene v tri skupine. V prvi .skupini je bilo osem najboljših ekip iz lanskega tekmovanja. Ostale ekipe so bile razdeljene v dve skupini; tako s potovanji ni bilo težav. Zmagovalec prve skupine, in s tem občinski prvak za leto 1977, je ekipa Vrbenj s točko prednosti pred ekipo Mošenj. Z minimalno prednostjo je v svoji skupini zmagala tudi ekipa Žito Lesce. Le ekipa Podnarta je prvo mesto osvojila prepričljivo in bo skupaj z Žitom naslednje leto igrala v prvi skupini. M. Faganel Nogometaši za praznik Podnarta Podnart - TVD Partizan Podnart se je s turnirjem v malem nogometu in namiznem tenisu vključil v praznovanje krajevnega praznika. Nastopila so moštva telesnovzgojnih organizacij iz podnarške in sosednjih krajevnih skupnosti ter ekipe nekaterih osnovnih sindikalnih organizacij. Razen tega je bilo organizirano tudi društveno prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike. Med nogometaši so bili najboljši domačini, med igralci namiznega tenisa pa moštvo Namiznoteniškega kluba Lesce. Med posamezniki so bili v namiznem tenisu pri članih, pionirjih in članicah najuspešnejši Franci Faganel, Boštjan Berčič in Marjana Bešter. Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli priznanja na proslavi ob dnevu republike. M. Faganel Visoka zmaga Triglava Kranj — Pretekli teden je bila v Kranju nogometna tekma med nogometaši Triglava in Save, ki so jo dobili prepričljivo s 6:0 nogometaši Triglava. To je bila tekma za zaključek nogometne sezone. Bila je borbena in fair. Trigla-vani so bili boljši vso tekmo. Gole so dosegli Ocepek, Radosavljevič, Bucalo, Gros, Mokič in Stular. R.G. Rekreacijsko tekmovanje Skofja Loka — V škofjeloški občini se je začelo tekmovanje pionirjev in pionirk v občinski selekcijski rokometni ligi. V prvem kolu so favoriti zlahka zmagali. Rezultati — pionirji: Mladi rod A : Jelovica 20:6, Ratitovec A : Blegoš 13:7, Jelovica : Ratitovec A 3:11, Mladi rod A . Mladi rod B 15:3, Ratitovec B : Mladi rod B 11:11, Ratitovec B : Blegoš 8:9; pionirke: Jelovica : Mladi rod 5:11, Ratitovec B : Mladi rod B 13:9, Mladi rod A : Ratitovec A 11:10 Ratitovec B : Ratitovec A 6:11; Wenzel, Križaj, Ortner TIGNES - Reprezentantje Wenzel 8,iechenstein), Križaj (Jugoslavija) in rtner (Avstrija) so prvi trije uvrščeni tekmovalci slaloma na prvi tekmi za evropski alpski pokal. Pri tem je pomembno drugo mesto osvojil Bojan Križaj, ki si je tako zagotovil prvih dvajset točk v tem pokalu. Presenetljivo dobro je ponovno vozil tudi M a gusar, saj je bil po prvi vožnji, kljub visoki startni številki «4, na odličnem enajstem mestu, medtem ko je Strel vozil nekoliko počasneje, K ur al t pa je moral že v prvem slalomu v sneg. M a gusarju se je v drugem odpela smučka in konec je bilo njegove dobre uvrstitve, Strel se je moral tokrat zadovoljiti s 46. mestom. Rezultati: 1. Wenxel (Liechenstein) 10740, 2. Križaj (Jugoslavija) 109,45, 3. Ortner (Avstrija) 109,68, 4. Bruce (ZDA) 110,26, 5. Bachleda (Poljska) 110,38. Naši najboljši alpinci bodo danes startali v Anzernu (Švica) v slalomu in veleslalomu. Ker je to zadnja preskušnja pred prvo tekmo za svetovni pokal v veleslalomu v Val d*I seru, bo nastopila skoraj vsa svetovna elita. -dh Smučarski skoki Hokej Prvak še ni znan LJUBLJANA - Srečanje med hokejisti Jesenic in Olimpije v soboto v Ljubljani bi lahko že odločilo letošnjega državnega prvaka, če bi Jeseničani zmagali, vendar so bili domačini uspešnejši in so zmagali s 4:3 (2:2, 0:1, 2:0). Jeseničani so imeli naslov državnega prvaka v žepu še na začetku zadnje tretjine, vendar so Olimpiji dovolili, da je dosegla dva gola in je tako razlika med moštvoma na prvenstveni lestvici le dve točki. Igralci Jesenic so naredili največ napak v obrambi, kar je Olimpija izkoristila in zmagala. Gole za Jesenice so dosegli Sašo Košir, Smolej in Poljanšek iz kazenskega strela, za Olimpi-jo pa so bili uspešni Kuret, Škof, Savič in Petač. KRANJSKA GORA ZA LAS OB ZMAGO JESENICE - V I. zvezni hokejski ligi so mladi igralci Kranjske gore v soboto na Jesenicah gostili Medveščaka in zgubili s 3:4 (00,2:1, 1:3). V prvi tretjini je bilo srečanje enakovredno, v drugi pa so Kranjskogorci nadigrali moštvo Medveščaka in razen dveh zadetkov zapravili še številne priložnosti pred vrati odličnega Crnkoviča. V tretji tretjini pa je prišla do veljave večja izkušenost Zagrebčanov, ki so si priigrali zmago v zadnjih sekundah igre. Gole za Kranjsko goro so dosegli Razpet 2 in Magazin enega. bef Stavbar: Triglav 13:10 MARIBOR - SHL Stavbar : Triglav 13:10 (3:3, 2:5, 8:2), drsališče na taboru, gledalcev 1000, sodnika Hegeduš, Grgec (oba Ljubljana). Strelci za Triglav: Sajovic 4, Mauvčec 3, Kunšič, Šparovec in Furlan po 1. Po dobri predstavi po prvih dveh tretjinah so Kranjčani že krepko vodili, saj jim ni več dosti manjkalo, da bi odnesli obe točki. Toda do preobrata je prišlo v zadnji tretjini. Takrat so domačini zaigrali na vse ali nič in tudi dobili vse. Triglavani so se namreč prehitro sprijaznili z visokim vodstvom. V prihodnjem kolu Kranjčani gostijo hokejiste INE. -dh Streljanje Streljanje z zračno puško KRANJ — V okviru enajstih letnih sindikalnih športnih iger so nastopili tudi strelci z zračno puško. Za ekipno in posamezno uvrstitev se je potegovalo 155 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati - ekipno - moški: 1. Iskra I 733, 2. Gradbinec 684, 3. Iskra II 678, 4. Iskra III 666, 5. Cestno podjetje 663, 6. IBI 659, 7. Sava I 650,7. UJV 626; ženske: 1. OŠ Josip Broz-Tito 410, 2. Iskra 352,3. UJV 329,4. Bolnica Golnik 304; posamezno - moški: 1. Plestenjak (Iskra I) 190, 2. V. Frelih (Planika) 186. 3. F. Naglic (Iskra I) 184,4.2agar (IBI) 183,5. Cerne 183; ženske: 1. M. Brezar (Tekstilindus) 164, 2. Valentar (SO Kranj) 157, 3. Velikanje (Gorenjski tisk) 153, 4. Plešec (OŠ J. B. Tito) 151, 5. Zaje (Sava) 148. M. Sajovic Zanimanje za strelstvo narašča Kranj — Občinska strelska zveza Kranj je organizirala tekmovanje z vojaško puško pod geslom »Naučimo se streljati«. Na strelišče v Struževo je prišlo veliko strelcev, med katerimi nekateri še nikdar niso nastopali v tem športu. Udeleženci so bili razvrščeni v dve skupini. V prvi so nastopali Člani strelskih organizacij, v drugi pa občani, ki niso člani strelskih organizacij. V prvi skupini so bili najboljši Alfonz Kern (Cerklje), Vladimir Zmtfek (Cirče), Rajko Rozman (Iskra), Jože Sitar (Predoslje) in Alojz Lakner (Primkovo). Med nečlani strelskih organizacij pa so bili najboljši Anton Draksler, Albin Knific, Marjan Mubi, Albin Bradaška in Rudol Florjančič. A. Lakner Prvi skoki v Planici in veliko poškodb PLANICA - Naši najboljši skakalci (člani in mladinci) so v nedeljo končali prvi trening na 90-metrski skakalnici pod Poncami. Ob zaključku so imeli prvo pregledno tekmovanje. Med Člani so nastopih vsi reprezentantje razen Jožeta Demšarja, ki je v JLA, in je bil na treningu do petka. V mladinski konkurenci je bila zasedba okrnjena, saj je skoraj polovica reprezentantov ' poškodovanih. Glavni vzrok teh poškodb je nedvomno prehiter prehod na večjo skakalnico. Nesmiselno je ob začetku treninga vaditi z mladinci na 90-metrski skakalnici, saj je evropsko mladinsko prvenstvo šele v sredini marca. Med poškodovanimi sta tudi dva skakalca, ki bi v letošnji sezoni v mednarodnem merilu lahko dosegla lepe uspehe. V sredo se bodo v Planici spet zbrali vsi reprezentantje, ki bodo vadili do 22. decembra, nato pa bo strokovni svet komisije za skoke pri SZJ sestavil štiričlansko reprezentanco za novoletno skakalno Intersport turnejo. Medtem bodo imeh šs dve pregledni tekmi (16. in 17. de- cembra). V četrtek, 8~. decembra, bo ekipa treh članov nastopila na prvi mednarodni tekmi v Bad Ischlu (Avstrija). Na Pokljuki pa bo v nedeljo spominsko tekmovanje po poteh borcev Prešernove brigade. Na 55-metraki skakalnici bodo nastopih člani in mladinci. Rezultati - člani: 1. Zupan (JLA) 212,2 (79,5 - 88), 2. Norčič (Triglav) 206,8 (80,5 -81), 3. Kajzer 196,4 (76,5 - 81,5), 4. Bogataj 185,7 ( 76 - 79), 5. Bantan 182,9 (76 - 81,5), 6. Anžel (vsi Ilirija) 182,2 ( 72,5 - 80), 7. Čimžar (Triglav) 175,6 (71,5 - 79,5), 8. Berčič (Ilirija) 174,2 ( 73 - 77), 9. Mlakar (Logatec) 173,6 (75 - 88,5), 10. Velikonja (Predmeja) 171,6(70,5 -78), 11. Keižar (Triglav) 157,6 (71 - 70), 12. Tomažič (Ilirija) 154,5 ( 76 - 77,5), 13. Finžgar (Triglav) 154,1 (67 - 71,5); mladinci: 1. Baje (Ilirija) 190,0 (78 - 81,5), 2. Jemc (Jesenice) 177,8 (76 - 78), 3. Bizjak (Triglav) 163,3 ( 71 - 73), 4. Komel 158,7 ( 76,5 - 68,5), 5. Mihev (oba Ilirija) 153,5 (68,5 - 71). J. Javomik To nedeljo so svojo prvo uradno preskušnjo imeli v Planici smučarski skakalci. Čeprav so prej trenirali — člani in mladinci — na 55-metrski skakalnici na Pokljuki, je mladincem 90-metrska delala precej preglavic. Prehod na večjo skakalnico je bil zanje le prehiter! — Foto F. Perdan Ikos in OŠ Simon Jenko prvaka KRANJ — Končano je letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki. Tako kot že nekaj let nazaj je bil ponovno dosežen napredek v množičnosti, kakor tudi v kvaliteti prikazane odbojke. Na prvenstvu je nastopilo sedemnajst moških in enajst ženskih ekip. V moški konkurenci so bila moštva razdeljena v dva kakovostna razreda; sindikalno tekmovalno in sindikalno rekreacijsko ligo, v ženski pa so ekipe tekmovale tako kot moški v rekreacijski ligi. Vrstni red moških: sindikalna tekmovalna liga - 1. Ikos 10 točk, 2. Iskra I 9, 3. Sava I 8, 4. Prosveta 7, 5. Bolnica Golnik 6,6. Tekstilni center 5; V moški in ženski sindikalni rekreacijski ligi so se zmagovalci skupin uvrstili v zaključni del tekmovanja. Izidi — moški — finale: Merkur : Gorenjski tisk 2:0, Merkur : Iskra II 2:0, Iskra II : Gorenjski tisk 2:1; vrstni red: 1. Merkur, 2. Iskra II, 3. Gorenjski tisk; ženske — finale: Bolnica Golnik : OŠ S. Jenko 0:2, Ljubljanska banka : OŠ S. Jenko 0:2, Bolnica Golnik : Ljubljanska banka 2:0; vrstni red: 1. OŠ Simon Jenko, 2. Bolnica Golnik, 3. Ljubljanska banka. M. Sajovic Pokal v Avstrijo Jesenice — Na Jesenicah je klub za kegljanje na ledu Vatrostalna organiziral mednarodni turnir, na katerem je sodelovalo 20 moštev. Zmagala je avstrijska ekipa Usca-tergau. V močni mednarodni konkurenci sta bili uspešni ekipi Murke in Vatrostalne, ki sta dosegli drugo in tretje mesto. Četrta je bila avstrijska ekipa Wank, peti pa je bil Bled. bef Tekmovanja v namiznem tenisu Odbor za namizni tenis pri OBZTKO Skofja Loka je letos pripravil več tekmovanj v namiznem tenisu za tekmovalce in rekreativce. Tako bodo organizirana občinska tekmovanja za vse starostne skupine posamezno, občinska namiznoteniška liga, turnir za OZD in KS ter več selekcijskih turnirjev in tekmovanj. Prva se je pričela občinska namiznoteniška liga, v kateri sodeluje 12 ekip iz vse občine. J. Starman Trening pionirske selekcije Kranjska gora - Najboljši slovenski pio-nirji-smučarski skakalci so se zbrali v Kranjski gori in trenirah na 20- in 40-metrski skakalnici. Manjkah so le člani ljubljanske Ilirije. Za konec so organizirali pregledno tekmo. Med mlajšimi mladinci je zmagal Ropret (Triglav) pred Možino (Križe) in Jeseničanom Justinom. Pri starejših pionirjih pa je slavil Križan Jošt. Drugi je bil Kaštrun (Križe), tretji pa Beton (Triglav). I. Konc Novice iz TKS Skofja Loka Pred dnevi je imel 10 TKS Skofja Loka sejo, na kateri so ocenili delo in problematiko v telesnokulturni dejavnosti. Odbor je pripravil tudi dnevni red za skupščino TKS, ki bo v začetku decembra. Izvrševanje letnega programa TKS Skofja Loka se vrši v skladu s sprejetimi programi razvoja telesnokulturne dejavnosti. V množičnosti so in se uvajajo nove metode dela, tekmovanja in akcije. V vrhunskem športu pa posamezniki in ekipe dosegajo lepe rezultate v vseh panogah, ki jih gojijo kot vrhunski šport. Prav tako se plan investicij uresničuje v okviru predvidenih rokov. V letu 1977 so že zgrajeni objekti: planinski dom na Blegošu, košarkarsko igrišče v Sovodnju in košarkarsko igrišče v Sorici, v izgradnji pa je več športnih objektov, ki naj bi bili zgrajeni v 1978. letu. Program dela TKS bo v prihodnjem letu temeljil na sklepih, začrtanih v srednjeročnem planu 1976—1980. Omembe vredno je vključevanje TKS v reševanje problematike in izgradnje SRC Stari vrh — Soriška planina, ki je za razvoj smučarskega športa posebnega pomena. Predvsem je treba spremeniti odnose do problemov žičnic, saj so le-te namenjene vsem občanom. Zato je treba ustanoviti SIS, ki bi sproti reševala probleme žičnic. Na Soriški planini gradijo parkirišča in nove žičnice. Dela bo dokončala OZD Litostroj. Večji problem je Stari vrh, kjer naj bi žičnice prešle v upravljanje TKS, katera je že imenovala upravni odbor žičnic, ki bo skrbel, da bodo le-te ob ugodnih snežnih razmerah obratovale. Še vedno je nekaj nerešenih problemov med Alpetourom in TKS, vendar upajo, da se bodo za smučarje ugodno rešili. Ob koncu so se zavzeli za tesnejše sodelovanje z OK ZSMS Skofja Loka ter za ustanavljanje mladinskih aktivov po klubih. J. Starman ŠD Vodovodni stolp za praznik KRANJ - Športno društvo v krajevni skupnosti Vodovodni stolp je za dan republike pripravilo več zanimivih športnih srečanj in tekmovanj. Tako so se že končala srečanja v košarki, streljanju in plavanju, V košarkarskih srečanjih, v katerih so nastopile ekipe vojašnice Staneta Žagarja in vezisti te vojašnice, je največ uspeha imela druga ekipa organizatorja Vodovodni stolp. V dvoboju z zračno puško pa so slavili vojaki. Izidi - košarka: Vodovodni stolp (ml. mladinci) : Vodovodni stolp (mladinke) 29:26, Vodovodni stolp I : JLA-vezisti 46:39, Vodovodni stolp II : Gotik 32:25, Vodovodni stolp I : JLA 44:39, Vodovodni stopi II : Vodovodni stolp I 50:35; streljanje — ekipno: mladinci Vodovodni stolp (Plevel 52, Kacin 58, Hribar 96, Stariha 85) : JLA (Djurkan 87, Vrbek 49, Šturm 13$ Ljana j 60) 291:329; plavanje: 25 m kravi: JLA — 1. Linhart 12,2, 2. Vajčič 13,4, 3. Šuklje 15,0; 26 m prsno: 1. Čargo 16,4,2. Linhart 17,6,3. Vajčič 18,8; st. pionirji - 26 m kravi: 1. Sajovic 143, 2. Francelj 15,4, 3. Perko 17,6; 26 m prsno: 1. Sajovic 18,8, 2. Francelj 21,5, 3. Perko 22,1; ml. pionirji 25 m kravi: 1. Bešter 14,6, 2. Pintar 15,4, 3. Brinovec 16,0; 26 m prsno: 1. Pintar 19,4,2. Bešter 19,5,3. Brinovec 21,4; ml. pionirke - 25 m kravi: 1. Cvek 17,6, 2. Mohorič 21,2, 2. Lahovec 27,4; 25 m prano: 1. Cvek 20,3,2. Mohorič 24,0,3. Lahovec 31,4; mladinci in mladinke - 25 m kravi: 1. Kadoič 13,4, 2. Fojkar 14,2, 3. Podobnik 14,9; mladinke: 1. Štembergar 15,2, 2. B. Rozman 17,9, 3. D. Rozman 21,3; 26 m prsno: 1. Kadoič 18,1, 2. Fojkar 19,3, 3. Jenšterle 20,7; mladinke: 1. Štembergar 18,6, 2. B. Rozman 21,5, 3. D. Rozman 25,1. -dh Slovenci le na »super« smučeh V Elanovi trgovini v Begunjah od novembra do februarja za prodajnim pultom sedemnajst prodajalcev, pred njim pa na tisoče kupcev — Slovencu je pomembno, da je »super« oprema Beguni« — Tovarna Športnega orodja Elan ima v zimskim mesecih najbolj obiskano trgovino, v kateri je pozimi zaposlenih sedemnajst prodajalcev, ki resnično delajo od jutra do večera. Se kar znosnemu obisku v dopoldanskih urah sledi popoldanski vrvež kupcev, ki prihajajo od blizu in daleč: z Gorenjske, iz Slovenije, obmorskih krajev, iz Zagreba, Beograda, Reke. Prodajalci so v trgovini že toliko časa, da so obenem tudi svetovalci ob nakupu smuči, smučarskih čevljev in Športne obleke, ob prodaji sani, ob reklamacijah in informacijah o popravilu alpskih in tekaških smuči. Poslovodkinja Marija Vavpotič je komajda prosta za kratek pogovor o tem, kakšen je v Elanovi trgovini slovenski kupec, smučar, ki vedno Številne je odhaja na naša in tuja smučišča. Oprema, od smuči do vezi in obleke, je pravzaprav izredno draga in mislil bi si, da poprečna slovenska družina ne more poseči prav po najviBji kvaliteti in najdražji opremi, da .se odloča za sprejemljivo srednjo kvaliteto in nevpadljivo, a Se vedno dovolj modno smučarsko obleko. A izredna prodaja v Elanovi trgovini, kjer komajda utegnejo sproti napolniti skladišče, kaže prav nasprotno. Čeprav danes v trgovini ni mogoče več kupiti za 20 odstotkov cenejSe druge kvalitete smuči vse je že razprodano — prodajalci po večletnih izkušnjah sodijo, da kupci zahtevajo večinoma vse najkvalitetnejše in najboljše. V vsakodnevni prodaji do 300 parov in več smuči je veliko alpskih, znanih in priznanih RC, ki jih kupujejo boljSi ali slabši smučarji ali celo začetniki. Za tako zaželenimi belo-zelenimi »dilcami«, ki jih je že lani na smučiščih bolj ali manj uspeSno preskušalo staro in mlado, okretno in neokretno, gredo v promet nič slabše TC in Crvstal, za njimi pa seveda Ranger, TL, E702, Impulz R in tako dalje. Okoli deset vrst alpskih smuči je na voljo, a tudi najslabšemu smučarju bo najbolj privlačna ta vabljiva RC in tisti dve ali tri, ki sta dostojni družbe v visokem kvalitetnem razredu, s ceno okoli 2700 dinarjev. Tudi rdeče-bele Ranger, ženske smučke imenovane, se seveda prodajajo in Crvstal za 1000 do 1360 dinarjev, a oko vedno bolj sili za zeleno RC, RC in spet RC. Ker je Elan zastopnik Markerja, so v trgovini tudi vezi, spet drage in manj drage. Otroške nekako po 280 dinarjev, za odrasle tudi do 1500 dinarjev. Tudi tu je tako kot pri smučeh ali pri Toprovi ali uvoženi Priprave na referendum žiri — Prebivalci krajevne skupnosti Ziri se v teh dneh pospešeno pripravljajo na razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Akcija je zasnovana izredno Široko, kajti Zirovci se zavedajo, da izključno z denarjem, ki ga ima trenutno na razpolago krajevna skupnost, ne bo mogoče rešiti Številnih problemov, ki jih tarejo. Nekatere pa bo potrebno spraviti z dnevnega reda izredno hitro. Z denarjem, ki bi ga zbrali s plačevanjem samoprispevka, nameravajo Velika akcija časopisa Glas in gorenjskih pismonoš 667 novih naročnikov Četrti teden akcije je za nami, rezultat pa, kot vidite vedno lepši. Našim vrlini pismonoše m gre res vsa polivala. Pa poglejmo, kateri s< to pot najbolj prizadevni. Vodita še vedno brata Smodila iz Kranja, Jože s 40 ir Karel s 37 novimi naročniki najbližji tekmeci pa so Pivi Franc z 32 in Ivan Brglez z 28 oba iz Škofje Loke, sledijo p« Ciril Bergsmt iz Tržiča s 27 Janez Jan z Bleda in Jot« Treven iz Kranja s 25 novimi naročniki, Nande Udir h Kamne gorice z 20 in Franc Ahačič iz Tržiča z 18 novimi naročniki. In katere pošte? Prednjač seveda Pošta Kranj s 148 novi mi naročniki, takoj za njo j« Skofja Loka z 91, Bled s 77 Tržič z 51, Radovljica s 33 it Jesenice s 30 novimi naročniki. Zirovci dokončno dograditi Solo v prvi fazi, obnoviti dom TVD Partizan ter ga spremeniti v družbeni center ter urediti dohodek do pokopališča in parkirišče ob njem. V Soli bo potrebno predvsem razširiti vhod, zgraditi garderobe ter urediti izhod. Za to so že izdelani tudi projekti, izdano pa je tudi gradbeno dovoljenje. Predvsem neprimeren je dosedanji izhod iz Sole, ki je skrajno nevaren, če bi prišlo do morebitne nesreče. To se je pokazalo doslej že na mnogih preskusih, ko učenci niso mogli dovolj hitro zapustiti Šolskih prostorov. Prizidek pri Soli pa bi morah postaviti do leta 1980 in naj bi po letošnjih izračunih veljal približno 2 milijona din. Dolgoletna želja vseh prebivalcev žirovske krajevne skupnosti je tudi, da končno dobijo prostore, kjer bo mogoče pripravljati razne športne, kulturne in zabavne prireditve, kjer bi bili razni klubi, prostori za delo pevskih zborov itd. Zdaj so se dokončno odločili, da v družbeni center preuredijo dom TVD Partizan. Urediti bo sicer potrebno še nekatera vprašanja, osnovni problem pa je seveda denar. Obnovitev doma naj bi namreč veljala približno 2 milijona din. Ta denar pa bi bilo mogoče zbrati le s samoprispevkom. Po zgraditvi družbenega centra naj bi člani TVD Partizan s svojo dejavnostjo nadaljevali v novi telovadnici. Vhod na pokopališče bo ostal na istem mestu kot je, nasuti in izpeljati pa bo potrebno cesto. Nastal naj bi krožen obhod. V načrtu je tudi ureditev parkirnih prostorov ter gradnja mrliške vežice. Krajevna skupnost je že odkupila zemljišče, projekt pa je v izdelavi. Za dela bo potrebno približno 1 milijon din. Prebivalci žirovske krajevne skupnosti se bodo o uvedbi krajevnega samoprispevka odločali na referendumu v nedeljo, 18. decembra. Zaposleni bi plačevali po 2 odstotka od neto osebnega dohodka, za ostale pa bodo stopnje določene v teh dneh. Prav tako bodo v teh dneh predstavljeni tudi vsi načrti. J. Govekar obleki: slovenskemu kupcu je dobro le najboljše, najdražje. Če je že lani zmanjkalo sani, jih letos zanesljivo ne bo. Imajo dve vrsti sani, za ceno okoli 220 dinarjev. Vsako leto prodajo tudi več tekaških smuči, večinoma starejšim, za rekreacijo. Okoli 15. decembra, ko se bodo začele razne prireditve v tekih, bo odšlo iz trgovine največ tekaških smuči, ki stanejo nekako od 560 dinarjev do 930 dinarjev. Prodajo alpskih in tekaških smuči pa znatno povečajo seveda klubi in šole, ki si razumljivo nabavljajo tako najboljše kot malo slabše smuči, za smučarske »ase« in za množičnost. Pozimi torej vse v Elan in vse na Elanu, staro in mlado. V Elan pa z debelo denarnico in najsi naj prodajalec začetniku toplo priporoča lažje, krajše in cenejše smuči le za kupčevo okretnejše vigujanje in počutje, se poprečni Slovenec ne da. Kupil bo trdo, težko in skoraj že tekmovalno smučko, da bo videti drag in imeniten in sploh nič slabši od soseda ali smučarja v repu pred vlečnico. Drag od glave do pete. Tako je bilo in tako očitno Se bo. Saj ni, da bi razmišljal: kaj ti končno mar premražena, trda in boječa smučarka sredi smučišča, ki svoje trde super dilce Se obrniti ne more, ko pa ti je na koj navadnih, starih ranger vedno grozno vroče... D.Sede j Kranj — Alpetour — TOZD Potniški ptomet Kranj je pred dnevi dobil več osebnih vozu, s katerimi bodo v Kranju, Radovljici in škofji Loki organizirali taksi službo. Za ureditev taksi službe so se odločili zaradi vse večjih potreb po teh storitvah na Gorenjskem. Služba bo delovala neprekinjeno 24 ur, vozila, ki bodo opremljena tudi s posebnimi števci (taksimetri), pa bodo parikrana pred hotelom Creina v Kranju, na avtobusnih postajah v Kranju, Škofji Loki in v Radovljici in po potrebi tudi na železniških postajah v Kranju in v Škofji Loki in sicer takrat ko ni rednih avtobusnih zvez. Vsa vozila in tudi nekateri avtobusi bodo čez čas povezani še z UKV omrežjem. Preuredili pa jih bodo tudi za vleko turističnih prikolic in za nujno vleko osebnih avtomobilov v okvari. TOZD Potniški promet Kranj pa bo skupaj z rent a car službo in taksi službo organiziral tudi posebne izlete oziroma potovanja. Rent a car ima trenutno okrog 70 osebnih vozil. Na sliki: Osebni avtomobili za taksi službo. A. Z. — Foto: J. Zaplotnik Dom za 120 starejših občanov Z novim domom dr. Janka Benedika bo organizirana pomoč vsem tistim občanom, ki ne morejo ali ne želijo več živeti sami ali pri svoji družini — Izredno lepa lokacija zavoda in moderna ter prostorna notranjost Radovljica — V občini je izredno veliko ostarelih občanov, saj so ob popisu prebivalstva pred šestimi leti ugotovili, da je med 28.000 prebivalci 10 odstotkov občanov starih nad 65 let. Do zdaj so ostareli občani odhajali v domove po vsej Sloveniji, največ pa na Jesenice. Ko so v občini upoštevali tudi to, da je po mednarodnih izkušnjah 5 odstotkov vseh nad 65 let starih ljudi potrebnih organizirane pomoči v posebej usposobljenem zavodu, so nazadnje ugotovili, da bi v Radovljici potrebovali 144 mest v zavodu. Odločili so se za izgradnjo lastnega doma, ki prav zdaj že sprejema prve od 120 oskrbovancev. Skupščina občine je kot ustanovitelj zavoda dala investitorstvo samoupravni stanovanjski skupnosti, ki je skrbela, da je gradnja potekala po programu. Sprejeli so tudi sklep, da bodo v dom najprej sprejeli vse tiste oskrbovance; ki živijo v drugih zavodih in bodo tako premestili 60 oskrbovancev iz zavodov na Jesenicah, v Mengšu, v Idriji, v Kranju, v Preddvoru, v Škofji Loki, v Ponikvah, v Kamniku in v Podbrdu, na novo pa naj bi prišlo v zavodsko oskrbo 41 občanov. Prednost pri sprejemu bodo imeli člani Zveze društev upokojencev Radovljica in Zveze združenj borcev Radovljica. V domu, ki so ga izredno slovesno odprli in ga poimenovali po radovljiškem zdravniku in borcu dr. Janku Benediku, bo zaposlenih 34 delavcev, v dom bo redno prihajal tudi zdravnik, k sodelovanju pa bodo pritegnili tudi delavce, ki bodo skrbeli za rekreativno in družbeno dejavnost oskrbovancev. V zavodu, ki je na izredno lepi lokaciji in omogoča tudi vrsto sprehodov v mirno okolico, je v vsakem nadstropju poleg sob tudi dnevni prostor, čajna kuhinja, kopalnica in drugi prostori. Dve spalnici imata skupne sanitarije, vsaka pa prostoren balkon. V kuhinji doma bodo lahko pripravili 180 obrokov dnevno in tako pripravili prehrano tudi za tiste starejše občane, ki v domu ne bodo prebivali. Objekt je zgradilo Splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice, veljal pa je 31 milijonov 990.000 dinarjev. Graditi so ga začeli lani oktobra in ga v roku tudi zgradili. Tako je radovljiška občina dobila dom, ki je eden najlepših domov na Gorenjskem, zavod, ki je bil nujno potreben in v katerem bo preživljalo jesen svojega življenja precej oskrbovancev. Nov zavod le dokazuje, da skrb za primerno počutje in ustrezne življenjske in stanovanjske razmere ostarelih občanov ni le navidezna, saj se vse več občanov seli iz starih domov v sodobna stanovanja zavodov. D. S. 140 otrok v novem vrtcu na Koroški Beli Jesenice — Pred nedavnim so v Ratečah usposobili oddelek za varstvo predšolskih otrok in je tako v organiziranem varstvu 29 otrok iz Rateč in iz Podkorena. Skupnost otroškega varstva je prispevala le 50.000 dinarjev, ostala sredstva pa so zagotovili krajevni skupnosti Kranjska gora in Rateče, samoupravna stanovanjska skupnost in sami občani, ki so opravili precej prostovoljnih delovnih ur. Tako se je število otrok, ki so bili organizirani v varstvu v Kranjski gori, zmanjšalo za oddelek, prostor pa so lahko namenili osnovni Soli za celodnevni pouk. V jeseniški občini pa se še naprej prizadevajo, da bi bilo čimveč predšolskih otrok vključenih v organizirano varstvo, ki je do zdaj organizirano po vseh krajevnih skup- nostih razen v Planini pod Golico. V vrtcih je skupaj 900 predšolskih otrok ali 31 odstotkov vseh predšolskih otrok. V vzgojnovarstveni organizaciji na Jesenicah so v tem letu začeli z 80-urnim programom za otroke petih let, ki niso vključeni v vzgojnovarstveni zavod. Za oddelkom v Ratečah in za več drugimi novimi oddelki pa se bliža tudi otvoritev novega vrtca na Koroški Beli, ki bo sprejel 140 predšolskih otrok. Vrtec montažne Mar-lesove gradnje bo veljal okoli 7 milijonov dinarjev, odprli pa ga bodo ob koncu letošnjega leta in bo tako krajevna skupnost Javornik-Koroška Bela, ki je imela do zdaj pretesne prostore majhnega vrtca v osnovni šoli, dobila zares lepe prostore za otroško varstvo. D. S. DEŽURNI NOVINAR MADRID - Včeraj je dopotoval na uradni obiak v Španijo Milo* Mini«, podpredsednik ZI8 in drtavn eekretar aa zunanje aadeve. To je prvi obiak kakega visokega jugoslovanskega državnega funkcionarja v Španiji v zadnjih štiridesetih letih. CELJE -Ob 80. rojstnem dnevu Franca Leskoeka-Luke so jubilantu podelili listino in alati grb Celja. MARIBOR - Do sedaj se niso znane vse podrobnosti eksplozije, ki je v nedeljo ob 10.48 odjeknila v zadnjem vagonu mednarodnega vlaka Hamburg-Beograd-Bar; službujoča miličnika sta v kotu v toaletnem prostoru odkrila ekaploaivno-telo in takoj ukrepala. Val potniki so morali zapustiti ta vagon, potegnila sta zasilno zavoro, tako da je eksplozija, ki je odjeknila le 40 sekund kasneje, naredila le materialno ikodo. V vlaku je bilo 141 potnikov. Pftttkii teden je Ljubljanska banka odprla na Planini novo poslovalnico. Odprta je ob ponedeljkih in torkih od 12. do 18. ure, ob sredah od 630 do 17. ure, oh četrtkih in petkih pa od 630 do 12. ure. Banka je v Vreč ko vi ulici (poleg doma upokojencev). — Foto: F. Perdan PROMET - Včeraj ae na gorenjskih cestah nI pripetil aa nearof a V zadnji mesec leta stopamo z žalostnim i žrtev v tem let«, kar Je toliko kot leta 1073, M noal lat. pripetila nobena hejea rekordom - 08 talootea rekord - Vt rd ni idajtjo ie mrsio irsms s neOnlm ZIMSKI ZASTOJ ŽIČNICE Jesenice — »Povsod se že prav lepo smučkajo, ker turistični delavci morajo prodati vsakih pet centimetrov snega, saj nihče ne ve, koliko ga sploh namerava — če ga sploh namerava — prinesti dedek Mraz in pozneje januar in februar. Smučarji silijo za belino in tako je tudi mene neslo v Španov vrh nad Jesenicami, kajti tam že mora biti debela odeja. Debela snežna odeja je že bila, ni pa bilo žičnice ne na Črni in ne na Spanov vrh, ker je prav lepo v remontu. Tudi o teptalnem stroju ni bilo ne duha ne sluha, ker je najbrž tudi v remontu. Zato smo šli z dolgim nosom nazaj v dolino in v repe kranjskogorskih žičnic vsi tisti, ki smo v Planini pod Golico tako krasno nasankali«, piše smučar. Kje si, nekdanji sloves Špano-vega vrha? Že nekaj let je ena in ista pesem: če dela žičnica, tep-talnega stroja ni ali pa je v popravilu, če žičnica miruje, je pa teptalni stroj pripravljen. Še mladinske delovne brigade so urejevale tista smučišča, na katerih se je izvežbalo nešteto prvovrstnih jeseniških smučarjev, na katerih so bile dolge vrste nedeljskih smučarjev. Vsak prigovor Via-tor ju je bob ob steno in čeprav naj bi kot upravljavec pripravil žičnico in smučišča, mu je eno figo mar. Ob vseh teh remontih, ki jih praviloma opravlja sredi zimske sezone kot da je zamenjal letne čase, bi bil umesten dosledni in kvalitetni drugačni remont, za spremembo enkrat kar pri odgovornih ljudeh jeseniškega Via t o rja ... PREMRAŽENA POTNICA Kranj — Čakalnico na avtobusni postaji v Kranju so v soboto, 19. novembra, zaprli kar ob 20. uri zaradi rednega tedenskega čiščenja. Na vratih pa piše, da je ob delavnikih odprta do 21.30. ure. Potniki so zmrzovali, čakajoč na avtobuse in tudi potnica, ki se je strašansko ujezila nad zaprto čakalnico. S čakalnicami na avtobusnih postajah je res križ, s kranjsko pa še posebej. Verjamem, da ste zmrzovali zaradi prezgodnje čistilne vneme, a v takih trenutkih se sam takole tolažim: bilo bi lahko še huje. Vi ste imeli vsaj zavetje, potniki na manjših avtobusnih postajah po vsej Gorenjski pa še tega nimajo. Naj zbadam še tako ostro, nikomur že dolgo ni mar, da tale zimski veter hoče kar odpihniti potnike, ki čakajo v Vrbi, v Žirovnici, v Podvinu, v Mojstrani, v Naklem in tako naprej in nazaj. Za tiste presnete male avtobusne unce ni ne razumevanja in ne denarja, ljudje po vseh postajah pa od jutra do večera drgetajo ob cesti, navajeni in le kar tako topo prepričani, da drugače sploh nt more biti... UMaiKingfj