ZBODI REVIJA »NOVE ZBOROVSKE »GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1929 LETNIK V • $TEV* 2 Ustanovljeno leta 1889. Mestna hranilnica ljubljanska (GRADSKA ŠTEDIONICA) Ljubljana P^eše^mova. ulica. št. 3 Stanje vloženega denarja nad 365 milijonov dinaijev. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedo-letnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Poštne hranilnice paoun št« 10.533 Telefon št. 2016 V. LETNIK Številka 2. LJUBLJANA 1. aprila 1929 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Joško Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič), vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore» za državo SHS 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Natis člankov dovoljen le z navedbo vira Dr. Pavel Kozina (Ljubljana): Anton Nedved, prvi slovenski glasbeni učitelj in njegovi učenci. (Ob stoletnici njegovega rojstva.) (Konec.) V sledečem hočem navesti pomembnejše Nedvedove učence v skupinah kakor so se največ udejstvovali. Nekateri so bili predvsem pevci, drugi so poučevali petje ¡11 glasbo (pevovodje, dirigenti), drugi zopet so bili komponisti. Fleišman, Potočnik in Kamilo Mašek so sicer našo trdo glasbeno njivo poškropili in skorja se je pokrila z ljubkim zelenjem, a ti domoljubi niso znali s plugom trdo skorjo razorati. Priti sta morala dva apostola s severa, Anton Foer-ster in Anton Nedved, ki sta nam globoko razorala njivo in vzklilo je bogato klasje, prva doba petja. Foerster je reformiral cerkveno glasbo, Nedved pa posvetno. Učenci teli dveh učiteljev so bili dolgo vrsto let nositelji lepega petja v Ljubljani. Njihovi redni nastopi so bili pri nedeljskih kakor tudi pri medtedenskih mašah. Stolnica je bila pri takih slovesnih mašah polna poslušalcev, ki so se divili lepemu petju. Vrline nekaj teh pevcev sem imel priliko spoznati na Koroškem ob priliki odkritja Lendovškovega spomenika. Pokojni župnik Gabron je pozval šest pevcev k slavnosti. Med temi so bili trije Foersterjevi učenci (brata Kozina in Potočnik), trije pa Nedvedovi (Štamcar, Pianecki in Rozman). Jaz sem bil prav za prav še vajenec med mojstri pevci, ki so me vzeli v svojo sredo le radi brata Jurija, s katerim sva pela prvi tenor. Opremljeni z Lavoriko smo se podali na Koroško. To je bil moj prvi nastop brez skušnje. Kako je meni imponiralo, ko je Š t a r.i c a r potegnil iz žepa že v vlaku Lavoriko, pa se je odprla Foerster-jeva «Njega ni». Brat je s piščalko intoniral in zazvenela je «Rože je na vrtu plela ...» Ti mojstrski pevci so pobirali note skoraj bolj hitro kot sem mogel jaz slediti besedilu. S Štamcarjem sva pozneje opetovano prepevala pri najrazličnejših prilikah. Bil je gotovo najbolj iskan pevec. Pel je v operi, pel pri zboru Glasbene Matice, pomagal je pri vseh drugih zborih, če ni bil ravno zadržan v gledališču. Skoraj bi rekel, da ni nobena nova maša in noben pogreb minil brez Štamcarja in prav tako lahko tudi trdim, da je malo pevcev, ki bi mogli tekmovati s Štamcarjem v znanju zborove literature. Njemu je bilo petje življenska potreba in pel je prav do zadnjih dni svojega življenja. Prvotno se je odločil za učiteljski stan. Tako sem ga našel leta 1878. pri Nedvedu na učiteljišču. Pa menda 11111 resnost učiteljskega stanu ni prijala in zato 11111 je dal slovo ter si poiskal privatno službo. Umrl je 5. februarja 1918. V istem času kot Štamcar so bili na učiteljišču tudi izvrstni pevci Antosiewitsch, Raktelj Edvard, Lavrenčič Ivan, Pintar Joše in Alojzij ter Sežun Alojzij. Pianecki Janko je bil odličen Nedvedov učenec od leta 1883. do 1887. V zadnjem letniku je imel v vseh glasbenih predmetih odlično. Prvotno je služboval v Ljubljani v Waklherrjevem zavodu. V tej dobi se je ustanavljala slo- venska opera in Pianecki je bil med prvimi ustanovitelji ter je tudi nastopal v operi. Imel je lepo zveneč bariton. Kjerkoli je pozneje služboval, povsod je pel. Njegovo zadnje mesto je bila Škofja Loka, kjer je ustanovil mestno godbo, ki ga je spremila na njegovi poslednji poti maja meseca leta 1915. Prav dobri učenci glasbe so bili tudi Pianeckijevi sodobniki iz leta 1885.: Pretner Ilinko, Primožič, Rus Fr. Černo-goj Fr., Sitsch Albert, Rojina Fran, Šetina Karel in Šifrer Fran. Pevec po božji milosti je bil Anton R a z i n g e r. Kakor mi je gospod Žirovnik pisal, je bil Razinger prvotno baritouist. Na šmarškem travniku pod Šmarjetno goro sta se učila z Žirovnikom «Slovana». Ker še nista znala zadevati, sta določala intervale hromatično. Ko je Razinger prišel leta 1870. na učiteljišče v Ljubljano, je Nedved v nJem spoznal tenorista, ga posebej vežbal ter tudi vzel v Filliar-inonično društvo. Tudi Živovnika je Nedved vabil, pa ga je le težko pregovoril, ker je bilo Filharmonično društvo nemško. Skoro po vsaki skušnji je Nedved vzel oba mlada pevca s seboj na večerjo v kazino; plačal je vselej 011. V šoli je naročal, naj zbirajo narodne pesmi, sicer bodo vse zatonile v tistih domoljubnih, ki so bile tedaj moderne. Med tedanjimi ljubljanskimi Nemci je Nedvedova beseda bila zelo veljavna in le na Nedvedovo priporočilo je bil Razinger nastavljen v Ljubljani kot pomožni podučitelj že spomladi leta 1873., dasi je maturiral šele julija. Vse se je temu čudilo, Nedved pa je tudi dosegel, da je postal Razinger v Ljubljani definitiven. Ostal je tu do svoje smrti. Ves čas svojega učiteljevanja je bil član Glasbene Matice in pel je vedno tenorske solopartije tudi pri Velikih delih. O Razingerju mi piše g. Marolt: «V 5. razredu mi je bil učitelj pokojni Anton Razinger. Sam izvrsten pevec in solist je znal tudi svojim učencem vzbujati veselje in ljubezen do petja. Učil nas je spoznavati note in osnovne pojme glasbene teorije. Prepevali smo dvoglasno slovenske in nemške, takrat v šoli običajne in priljubljene pesmi. Pri petju smo stali učenci, pojoči II. glas, vedno zunaj pred tablo, na katero je napisal Razinger s svojo vzorno pisavo dvoglasen stavek. Ker je spoznal mojo nadarjenost in veselje do petja, mi je čestokrat pokazal po končanem pouku, kako se pišejo lepo note.» Kako zelo je Razinger ljubil petje, se izprevidi iz tega, da je pred vsakim poukom mesto molitve intoniral «Hoch ini Himmel droben ...», katero so peli učenci dvoglasno. Umrl je oktobra 1918. Iz Razingerjeve dobe sta še dva izvrstna učenca Medic Jože in Petkovšek Ivan. Med Nedvedovimi učenci, ki so bili v prostem času orga-nisti in pevovodje zborov, moram omeniti poleg Gorjupa predvsem Frana Marolta. Rodil se je v Ljubljani leta 1865. V ljudski šoli na Grabnu je bil v 5. razredu Razingerjev učenec, ki mu je znal zbuditi ljubezen do petja. Razingerju in ravnatelju Belarju (njega stoletnico rojstva smo praznovali lani) se ima Marolt zahvaliti, da se je odločil za učiteljišče. Sprejet je bil v pripravljalni tečaj leta 1881. Vsa leta je bil Nedvedov ljubljenec, ker je bil eden najboljših njegovih učencev. V vseh glasbenih predmetih je imel prav dobro, izvzemši enkrat v orglanju dobro. Učiteljska pot ga je peljala v Mengeš, Blagovico in Rrdo pri Lukovici, kjer je dobil stalno mesto voditelja. Da je pomagal v Mengšu in Blagovici pri cerkvenem petju in orglanju, je samoumevno za učenca iz Nedvedove šole. Njegovo glavno delo pa se je šele pričelo s prihodom na Brdo. Po svojem predniku, Janežiču, je prevzel nele šole, temveč tudi Janežičev kvartet (Dereani, Roter, Ruda, Ja-nežič). Prevzel je vežbo kvarteta in pel prvi tenor, mesto Janežiča pa je vzel orglavca Janeza Gostiča, ki je imel jako lep visok bas-bariton. S svojim kvartetom je žel ob najrazličnejših prilikah pohvalno priznanje. Po Gostičevem odhodu pa je prevzel Marolt na prošnjo župnika Kurnra vodstvo cerkvene glasbe v župni cerkvi na Brdu in njenih podružnicah. Lotil se je z vso vnemo in energijo novega posla in reformiral tekom desetih let prejšnje «okroglo» petje v dostojno cecilija nsko. Treba je bilo vežbati dan za dnem štiri nove pevke in dva pevca izpočetka v lažjih, pozneje pa v čimdalje težjih masnih napevih in latinskih mašah. Poleg poučevanja pa je moral še pisati za vse glasove note. Ko je bil leta 1901. prestavljen v Ljubljano, je znal cerkveni zbor brezhibno peti deset latinskih maš z vsemi vlogami, nad 50 slovenskih mašnih napevov, okrog 100 Marijinih pesmi, nad 50 obhajilnih pesmi in okoli 20 Tantum ergo. Ker je meh orgel večkrat med mašo počil, so peli dalje vokalno. Za vse to naporno delo pa je prejemal na leto celih 90 goldinarjev. V bližnjih Moravčah je izvežbal učitelj Janko Toman dober zbor, ki je tudi v Lukovici večkrat nastopal. To je vzbudilo v Maroltu užaljen ponos, da si je sam poželel ustanoviti sličen zbor. Pričel je zbirati podporne člane, sestavil in spisal pravila ter sklical občni zbor 21. maja 1897. Predsednikom je bil izvoljen posestnik Anton Osolin, vse druge posle pa je opravljal poleg pevovodstva Marolt sam. Z nabrano članarino je kupil zboru nov harmonij, nekaj notnega materiala in primerno množino notnega papirja, ki ga je dal vezati za vsakega pevca in pevko. Društvo so krstili «Pevsko društvo Zarja na Brdu». Izpočetka je štel mešani zbor 4 soprane, 4 alte, 5 tenorjev in 9 basov. Poznejši moški zbor pa je imel 24 pevcev. Z društvom je bil izpočetka neznanski trud. Treba je bilo pisati za 21 pevcev note in besedilo. Pevske vaje so bile vsak teden dvakrat po eno do ene in pol ure. Pri skušnji je moral Marolt peti vse glasove od soprana do basa. kar je sčasoma ubilo njegov I. tenor. Svojim pevcem je podal tudi osnovne pojme glasbene teorije, note, takt, ritem, tonovske skale, dinamična znamenja, tempo itd. Kaj se pravi začetnikom vbijati melodije in glasove v posluh, vežbati in ponavljati toliko časa, da je šlo, ve le tisti, ki je kaj takega sam poizkusil. Z dosledno vztrajnostjo, trdno voljo in potrebno energijo je Marolt dosegel, da so se pokazali prvi uspehi in ko je zbor žel pri nastopih pohvalo in priznanje, je bilo veliko veselje in vsestranska zadovoljnost. Zbor se je učil najprej narodne pesmi, potem pa melodijozne skladbe Volariča, Tpavca. Haidricha, Vil-harja, Nedveda in Foersterja za moški in mešani zbor. Ko se je leta 1901. Marolt preselil v Ljubljano, je znal zbor vse te moške in mešane zbore ter narodne pesmi brezhibno peti. Narodne pesmi je povečini Marolt sam harmoniziral. Lepo petje je bilo pri domačinih izredno priljubljeno, pri tujcih pa so želi pevci zasluženo pohvalo. V Ljubljani je nadaljeval svoje glasbeno delovanje. Vpisal se je v pevski zbor Glasbene Matice, v katerem je sodeloval pri vseh nastopih in koncertih do vojne. Iz navdušenja do lepe cerkvene glasbe je pomagal redno vse nedelje in praznike v cerkvenih zborih šentjakobske fare pod umrlim prof. Gerbičem, pri frančiškanih je pel pod vodstvom p. H. Sattnerja. V stolni cerkvi je pel pod vodstvom prof. Foersterja in sedanjega ravnatelja g. Stanka Premrla. Leta 1908. mu je poveril odbor Glasbene Matice pouk glasbene teorije in petja v mladinskem zboru. Leta 1910. pa je poučeval petje na I. državni gimnaziji. Pa tudi v Ljubljani je vihtel taktirko. Pri pevskem društvu «Slavcu» je nadomeščal v Beograd odišlega kapelnika Beniška. Par let je poučeval pri «Slovanu» v Trnovem. l'o vojni je bil s poukom tako zaposlen, da je nameraval opustiti vsako poučevanje petja. A pevska žilca mu ni dala miru. Moral je še enkrat preizkusiti grenkobo pevovodje v novem zboru pevskega -društva šentjakobskega političnega društva. Poleg vsega tega dela je gojil tudi v Ljubljani tehnično umetnost: pisal je skozi več kot 13 let note za vse zbore ter izvršil marsikako transkripcijo. Lahko se trdi, da je le malokdo v svojem življenju spisal toliko not kot Marolt. Leta 1906. je izdal zbirko «26 nagrobnic». S to zbirko je ustregel vsem pevskim društvom in I. izdaja je bila v enem mesecu že popolnoma razprodana. II. izdaja leta 1909. je pošla v par letih in leta 1926. je sledil III. popravljeni natis. Svetovna vojna tudi Maroltu ni prizanesla. Bil je mobiliziran in v rezervni oficirski šoli v Slovenski Bistrici je vodil petje slovenskih narodnih in umetnih vojaških pesmi. Plod tega dela je bila zbirka «35 slovenskih vojaških narodnih pesmi», ki je izšla leta 1916. Založil jo je umrli dr. Robert Kermavner, velik prijatelj in pospeševalec narodne pesmi. Po prevratu je manjkalo vsem šolam za pevski pouk potrebnih himen. Zato je izdal Marolt leta 1919. himni «Bože pravde» in «Lepa naša domovina» v dvoglasnem stavku s spremljevanjem harmonija. Leta 1920. je izšla zbirka «Narodne himne in domorodne pesmi» v dvoglasnem stavku za osnovne in meščanske šole. Oboje je izdala Učiteljska tiskarna. Navedeni podatki izpričujejo, kako se je Fran Marolt izkazal hvaležnega učenca pokojnega Nedveda, ki mu je položil temelj in veselje do petja in glasbe. J u v a ne c Ferdo je bil rojen dne 4. aprila 1872. To je poslednji Nedvedov miljenec. Pohajal je na učiteljišče od leta 1888. dalje. Nedvedov učenec je bil samo prve dve leti, a Nedved ga je tudi še po svoji upokojitvi privatno poučeval. Juvanec glasno izjavlja, da se ima za vse svoje znanje zahvaliti edino le Nedvedu. Juvančevo delovanje kot učitelja je bilo prav bogato. Že na učiteljišču je kompo-niral in vodil dijaški zbor. Njegovo prvo učiteljsko mesto je bilo v Cerknici, kjer je ustanovil tamburaški zbor. Leta 1903. je bil imenovan za vodjo osnovne šole v Postojni. Tu je ustanovil salonski orkester, moški in mešan zbor. Od leta 1910. do 1916. je bil tudi organist v Postojni. Leta 1919. se je preselil v Jugoslavijo ter bil dodeljen prosvetnemu oddelku ljubljanske oblasti. V Ljubljani je ustanovil mešan zbor ljubljanskih učiteljev, s katerim je prirejal koncerte v Ljubljani, Beogradu, Novem Sadu, Metliki. Radgoni, Murski Soboti, Ljutomeru in Ptuju. Povsod je žel obilo priznanja. Ustanovil je tudi «Sokolski pevski zbor», v katerem so se zbirali navdušeni pevci Sokoli različnih pevskih društev. Ves čas deluje marljivo kot odbornik Glasbene Matice, Filharmonične družbe in ljubljanske župe pevskega Saveza. Njegove skladbe so zelo priljubljene. Leta 1895. je dobil njegov «Pastir» častno nagrado ptujskega pevskega društva. Leta 1922. je žela viharno odobravanje njegova «Slovenska zemlja». Sodeloval je v Gerbičevi «Glasbeni Zori», «Novih akordih» in Glasbeni Matici. Izdal je «Sokolsko pesmarico» in uredil «Pevsko šolo, združeno s teorijo za konservatorij». Tudi kot upokojenec deluje še dalje po intencijah svojega učitelja Nedveda. P o t r e b i 11 Leopold je obiskoval učiteljišče od leta 1886. do 1890. Bil je rojen dirigent in njegovi tovariši ga imenujejo drugega Nedveda. Spominjam se učiteljskega koncerta, ki ga je vodil Potrebin. Njegov ognjeviti temperament in njegova energija sta morala spraviti orkester in pevce do navdušenja. Njegov delokrog je bila Dolenjska ob Savi, kjer je ustanovil med drugimi tudi godbo v Radečah pri Zidanem mostu, kjer je umrl februarja 1904. Sachs Alojzij je poleg Pavčiča naj nadar jene jši Nedvedov učenec. Komponiral je zelo veliko za zbor. Leta 1906. so izšle v samozaložbi «Pesmi za moške glasove». Skladbe pričajo veliko glasbeno inteligenco, so harmonično prav bogate in interesantne. Večina njegovih skladb pa leži v arhivu «Ljubljanskega Zvona», Glasbene Matice in v Rokodelskem pevskem društvu, kjer je bil dolgoletni dirigent. Umrl je novembra 1910. kot učitelj v prisilni delavnici v Ljubljani. Kot poslednjega omenim Janka Žirovnika, dasi je bil prvi Nedvedovih učencev. Vstopil je na učiteljišče takoj ob ustanovitvi leta 1873. Če ga omenim kot zadnjega, ne storim tega iz omalovaževanja, temveč radi tega, ker je njegovo delo povsem drugačno kot od vseh dosedaj omenjenih kulturnih delavcev. ŽiroVnik ni komponist, dasi je zvesto zbiral in harmoniziral narodne pesmi. Žirovnik ni pevovodja, dasi nosi zbor v Št. Vidu po njem ime «Žirov-nikov zbor». Žirovnik ni gojil glasbe radi glasbe, temveč kot vzgojno sredstvo, in v tem se odlikuje od vseh ostalih. Odkar je vstopil v učiteljišče, bo že skoro minilo šest desetletij, a Žirovnik je še mlad. Vsak dan ga lahko vidiš v Kranju z rdečim nageljnom v gumbnici. Od mladih nog je bil navdušen pevec in kjerkoli je služboval, je tudi pel in poje tudi še danes. Njegova knjiga življenja je tako bogata divnih uspehov, da moram Žirovnika imenovati vzor-učitelja in prosvetnega delavca. Učiteljskega stanu si ni izbral radi ljubega kruhka, ki je najgrenkejši, če ga ne žari veselje in ljubezen do stanu in naroda. V gimnaziji v Kranju je dobro uspeval in ravnatelj Chrobat in inon-signor Zupan sta mu prigovarjala, naj ostane v gimnaziji. A Žirovnika je vleklo srce na učiteljišče predvsem zaradi glasbe. Želel je postati pravi učitelj, t. j. žarišče prosvete v narodu. Učitelju je potreba po njegovem mnenju veliko vsestranskega znanja. Na učiteljišču se je bavil zlasti z glasbo, ker je čutil, da je glasba najuspešnejše sredstvo pridobiti srca mladine in zaupanja staršev. Kjerkoli je služboval, je gojil glasbo. V Ljutomeru je imel kvartet, v Ložu je vodil proslavo stoletnice, odkar je dobil Lož mestne pravice. A uspeh njegovega delovanja v prvih krajih njegove službe ni bil trajen, ker je bil na teh mestih le kratke mesece. Njegovo glavno delovanje se je začelo šele v Gorjah pri Bledu. Takoj po svojem prihodu je na prošnjo g. župnika prevzel orglanje — no pa je začel učiti sebe in pevce. INajprvo so peli v mešanem zboru. Temu zboru je postavil za neenake glasove prve narodne pesmi. Ko so fantje slišali to petje in videli, da se ob petju lepo živi, so ga naprosili, naj ustanovi moški zbor. Vpisalo se jih je 20 in so precej redno hodili k vajam, ki so bile ob sobotah zvečer. •Seveda je bilo z njimi nekoliko dela. Moral je skoro z vsakim sam peti celo pesem, že radi tega, da ga je držal v glasu in da je pravilno izgovarjal besede. Pa je še nekaj šlo — sklenili so prvikrat javno nastopiti na dan sv. Reš-njega Telesa in peti pri blagoslovih Riliarjeve himne. Stari gospod župnik jim je to produkcijo vesel dovolil, ker je bil sam muzikaličen, le tega ni rad videl, da se lepo poje pri njegovi maši, ker se je v takem slučaju zamislil v petje 111 pozabil na mašo. Nekoč je celo Žirovniku naročil: «Pil moji maši ne pojte prav lepo, seveda tudi grdo ne, da me ne motite, pojte kar po vsakdanje!» Pri prvem blagoslovu je postavil Žirovnik moški zbor v polkrog pred oltarjem. Intoniral je himno «Sacris solemnis», začeli so peti, kar naenkrat se oglasi g. župnik: «Keliren sie sich doch um und zeigen sie nicht dem Allerheiligsten deii Riicken!» Žirovnik je vedel na koga to leti, pa ni hotel liič slišati in izpeli so himno do konca. Prav isto je bilo pri vseh ostalih blagoslovih. Na potu domov so mu pa izrekli možakarji zahvalo, da ni prenehal s petjem. Pa tudi gospod župnik je izprevidel, da mu gospod Bog ne bo štel tega v greh, če je obrnjen proti pevcem začetnikom kazal njemu hrbet. Ta zbor. se je precej redno shajal in tudi naučil toliko pesmi, da so lahko nastopali doma in na Bledu pri raznih slavnostih ter peli tudi velikemu vladiki Strossmayerju, ko je prišel na oddih na Bled. Uspeh tega zbora je bil: nekaj več rednega življenja in pravega veselja med fanti, posebno ob nedeljah po gostilnah. Uradniki v Radovljici so pa Žirovniku v šali očitali, da jim komisije odjeda, ker je bilo v teh časih v Gorjah veliko manj pretepov ob nedeljah in tedaj tudi manj komisij. Okrajni glavar Dralka je bil tega pokreta tako vesel, da je pri neki veselici v Lescah sedel kar med te preproste pevce in hvalil njihovo vnemo. Ta zbor se je kmalu razšel, ostal je samo mešani kvartet, ki je deloval do konca njegovega bivanja v Gorjah, t. j. do jeseni leta 1890. V Gorjah je ustanovil «Gorjanski dom», katerega slovesna otvoritev je bila 1884. To je bila kaj lepa manifestacija narodne misli med preprostim narodom. Šolske slavnosti ob raznih prilikah so bile ljudem jako ljube, ker so čuli svoje malčke lepo peti, deklamovati in igrati male šaljive prizorčke. V priznanje in zahvalo za vse delo so ga izvolili Gorjanci ob njegovem odhodu častnim članom bralnega društva. še plodonosnejše je bilo njegovo delovanje v Št. Vidu nad Ljubljano leta 1890. Takoj so ga izvolili v čitalnični odbor, kjer je pomagal pri veselicah. Pri neki priliki mu je nekdo rekel: «Boste že videli, na kakšne može se zanašate!» In ko je ob drugi priliki kar polovica teh «mož» zmanjkala, je vzel Žirovnik v roko katalog 3. in 4. razreda ter pregledal učence Št. Vida in iz bližnjih vasi, ki so imeli v petju ena ali dve in je bilo po položaju njihovih staršev pričakovati, da bodo ostali doma. Hotel si je od temelja vzgojiti takih mož, katerih beseda kaj drži, ki niso vsakemu naprodaj. To je bilo veselje! Vsako nedeljo in praznik popoldne po cerkvenem opravilu se je vlil iz cerkve v šolo živ, mogočen val fantičev in dekličev k petju. Peli so par let le enoglasne narodne in Nedvedove. Pa tudi nekaj vaj iz \Veinwurmove šole. Veseli so jih poslušali domačini in Ljubljančani, saj 80 do 100 mladih grl da že nekaj glasu. Ljudje so pil tem vzljubili narodno pesem in to tudi nekaj velja. Pozneje je Žirovnik začel učiti fante na note ob torkih iu petkih zvečer, dekleta pa ob nedeljah popoludne samo teorije, da niso motile pouKa na obrtno-nadaljevalni šoli. Ob nedeljah in praznikih so vadili že v mešanem zboru, b tem se je mladini šola tako priljubila, da so sami prosili, da bi se j i ti poučevalo tudi v drugih predmetni, realijah, zadružništvu, govorništvu, zdravstvu itd. — V petju je medtem zbor tako napredoval, da so že šli v Ljubljano k marsikateri slavnosti, v Postojno, Kranj, Kamnik, skotjo Loko, iiied itd. Uasi v zboru ni bilo posebnih glasov, vendar je ves zbor toliko ubrano pel, da so ga povsod radi poslu-sali. i'ri neki «Slavcevi» prireditvi so morali peti kar devet pesmi povrsti in še jili publika ni hotela pustiti z odra. Pa prav tako kakor so napredovali ŠentviaCani v petju, tako so napredovali tudi v obrti, da očetje tega niso mogli umeti. i'etje je izpodrinilo vse drugo. UDnasanje in govorjenje cleklet in lantov je tako vplivalo na vso faro, da ni bilo vec prepirov in pretepov ali vsaj tako malo, da niso prišli v poštev. ¿Nekaj let je bil Žirovnik tudi organist in je imel precej izvezban cerkveni zbor, ki pa je nastopal tudi pri razum društvenih prireditvah. ZirovniKov prvotni mladi zbor je bil cerkvenemu v izpopolnjevanje pri svečanih prireditvam oDa skupaj sta štela y-t pevcev, iz tega zbora se je osnovalo prosvetno društvo, ki se je imenovalo «Zirovnikov zbor». Ko je Žirovnik praznoval Soletnico svojega učiteljevanja leta 1923., so Šentvidčani hoteli, da se to slavje vrši pri njih. blavnost jih je veljala najmanj 20.000 kron. Po slavnosti je Žirovnik srečal preprostega cestarja, ki ga že 15 let ni videi. Žirovnik se je izrazil, da so si Šentvidčani s slavnostjo napravili preveč stroskov, pa mu je cestar odgovoril: «saj to je le malenkost, ker na podlagi vaših naukov so si toliko pridobili, da ima vsak več kot vi.» Čas hiti. Mali pevci in pevke so postali gospodarji iii izvrstni obrtniki. Ua se je v Št. Vidu mizarska obrt tako lepo razvila, je docela le Žirovnikova zasluga, a Žirovnik je vse to storil s pomočjo petja. In kaj je dobil od šolske uprave za vse to plodonosno delo? Bil je kazensko premeščen v Borovnico. Povsod, kjer je služboval, se je spominjal Nedvedove vzpodbude za nabiranje narodnih pesmi in plod tega truda so štirje zvezki «Narodnih pesmi», katerih I. zvezek je izdai že leta 1883. Razen te zbirke je izdal tudi tri snopiče dvo-glasnih «Narodnih pesmi za mladino». Gotovo niso to edini Nedvedovi učenci, ki so delali v Nedvedovem smislu. Od enega samega drevesa je padlo nebroj semen na rodovita tla, ki so vzklila in rodila bogato žetev. — Slava Nedvedovemu spominu! Prof. Vasilij Mirk (Maribor): Tržaška Glasbena Matica (Konec.) Pevski zbor. Kakor sem omenil gori, je vodil pevski zbor učitelj Mahkota. Z njim je priredil vsako leto vsaj en koncert, pri katerem je vedno sodelovala tudi vojaška godba, sprva ona bivšega 97. pešpolka, pozneje (od leta 1912. do 1914.) pa ona bivšega 4. bosansko-liercegovskega. Pevski zbor je imel priliko nuditi marsikakšno zanimivo skladbo večjega obsega poleg nešteto manjših. Med drugimi naj navedem Foersterjevo «Turki na Slevici», Sattnerjevo «Jefte-jevo prisego», entree 1. dejanja Smetanove «Prodane neveste», Schwa bo vo «Dobro jutro» in «Kanglico», Jenkovo «Vračaro» in slične. Petje se je gojilo deloma v iskrenem stremljenju po napredku in z ozirom na sodobnost, deloma pa tudi za družabne potrebe. Pevski zbor, ki je prva leta sodeloval tudi na raznih zabavnih večerih Tržaškega Sokola, se je leta 1913. izločil od poslednjega. Podedoval je tudi ves znatni arhiv bivšega Slovanskega pevskega društva in leta 1912.-13. se mu je priključilo pevsko društvo «Kolo» s pevci in inventarjem. Pevski zbor je tekom vojne utihnil. Oglasil se je spet v pomnoženi zasedbi (prej je bilo le okoli 4<) do 50 pevcev) kakih 80 oseb spomladi leta 1918. z velikim koncertom ob Krekovi proslavi in zadnjič se je produciral na koncertu ob Foersterjevi SOletnici februarja 1919. Od tedaj se je vsa pevsko družba razšla, ker se je pretežna večina izselila v Jugoslavijo. Pevski zbor je igral veliko vlogo v tržaškem glasbenem življenju in s svojimi prireditvami budil zmisel za boljše petje in bolj izbran program. Jedro zbora je v prvih letih bil kvartet (dr. Irgolič, Šink, Mahkota, Prunk), ki se je kmalu razširil v oktet in skrbel za propagando slovenske pesmi dostopnejših oblik. Zanj sta bila spisana Adamičeva «Vasovalec» in moja «Katrica», ki sta se v naslednjih letih kmalu povsod udomačila. Z društvenim letom 19I9./20. je bilo treba obnoviti pevski zbor. To je bila težka naloga, kajti od prejšnjih pevcev je bilo v Trstu navzočih le še deset. Novemu pevovodji (Mahkota je junija 1919. zapustil Trst) V. Soncu se je vendar posrečilo sestaviti ugledno pevsko četo 45 oseb, seveda po veČini mlajših. Temu primerno si je moral sestaviti tudi skromnejši program. Koncert aprila 1920. je pa izpadel, kar se zbora tiče, jako dobro. Pevske točke niso bile pre-komplicirane in za mlade pevce pa naravnost fino izbrane. Zbor je obetal zelo mnogo. Toda požar v Narodnem domu in nove izselitve so ga spet skrčile, a našli so se novi pevci zlasti v rojanskem predmestju, v katerem so se vršile pevske vaje leta I920./21., seveda do požara v Rojanu. Nato pa je vladala tišina. Šele leta 1924./25. je imel Šone večjo srečo. Sestavil je deloma iz pevcev, ki so pod njegovim vodstvom peli v srbski pravoslavni cerkvi v Trstu, deloma iz drugih, krepak mešan zbor, s katerim je na Svetosavski proslavi med drugim krasno podal Mokranjčevo rukovet «Biljana ...». Z omenjenim in nekoliko reduciranim zborom je nastopil v letih 1924., 1925. in 1926. tudi na javnih produkcijah glasbene šole ter na nepozabnem zadnjem koncertu v juniju 1926. v Dreherjevi dvorani v Trstu. Šone je gojil zmerno sodobnost; v velike probleme se ni mogel spuščati, ker mu je bil na poti neenak pevski materijal in je bil sploh velik križ s sobo za pevske vaje, ne glede na to, da so raznovrstne razdalje otežkočale trajen in reden obisk. Tako je prezgodaj končala tudi druga perioda pevskega zbora, ki je vredno zaključila svoje razmeroma majhno, a vendar zelo pomembno delovanje. Njegovi zadnji akordi so izzveneli z mojo skladbo «Odkrij nam, zarja, svoj obraz», ki končuje z besedami «In pripelji jasen dan!», medtem ko so se nad našimi italijanskimi rojaki zbirali še temnejši oblaki. Ostalo društveno delovanje. Tržaška Glasbena Matica je veduo skušala gojiti tudi instrumentalno glasbo. Naravno, da je to polje dostopno le z velikimi težavami in skrajnimi napori. Stalnega orkestra ni bilo mogoče ustanoviti nikoli, ker ni bilo izvežbanih instrumentalistov. Niti Italijani v Trstu niso mogli nuditi prvovrstnega kompleksa, kaj pa šele Slovenci, ki so v tem oziru bili še v povojih! Vendar ni manjkalo dobre volje. Teply je začel z orkestrskim ansamblom na glasbeni šoli, a svetovni dogodki so mu prekinili dobro začrtano pot. Po vojni je utegnil Topič sestaviti godalni orkester (glej zgoraj), ki je štel leta 1920. pod Sončevim vodstvom le še»20 oseb, s katerimi je koncem šolskega leta nastopil na produkciji. Nato je razpade). V glasbeni šoli je gojil orkestrski ansambl Ivančič, ki ga je z ljubeznijo in uspešno spravil že do lepe stopnje ter ga vodil do društvenega razpusta. Glasbena Matica je imela v svojem programu tudi izdajo muzikalij. Že tik pred vojno se je bil društveni odbor resno odločil tudi za to panogo delovanja, a do izvršitve je prišlo šele v letu I921./22., ko so pevska društva v Julijski Benečiji, obubožana rudi vojnih opustošenj in ob splošnem pomanjkanju primernih skladb, iskala pomoči pri tržaški in goriški središnjici. Upoštevajoč najnujnejše potrebe je Glasbena Matica izdala in založila preprosto zbirko «15 zborovskih pesmi» za moški in mešan zbor, ki je vsebovala sedem narodnih pesmi v obdelavi Sončevi ter osem umetnih.4 Detajlirana obvestila o splošnem društvenem delovanju nudi «I. letno poročilo» Tržaške Glasbene Matice iz I. 1920. za dobo od postanka do šolskega leta 1919./20.; drugo poročilo pa je izšlo še za leto 1920./21potem pa se je ustavila izdaja poročil, ker jih za menoj ni nihče sestavil. Omenil sem uvodoma, da je društveni odbor sklenil razpust društva. S težkim srcem je to storil, a vis maior je to zahtevala. Tržaška Glasbena Matica je bila od leta 1920. dalje izročena napadom in obrekovanju gotovih ekstremi-stov, ki niso znali računati z obstoječimi dejstvi in so morda tudi gojili kakšne egoistične namene; zahtevali so od društva ustanovitev takih institucij, kakršnih ne zmorejo niti sloviti konservatoriji; privatno in javno, po časopisih, so mu izpodkopavali tla, zlasti še predsedniku in vodji, in posledice so se pokazale v pojemanju števila učencev. Ro-varenje proti društvu je trajalo naprej tudi tedaj, ko so zastopniki ekstremistov sodelovali v odboru ali kot učitelji. Spričo takega nevzdržnega položaja pa je vendar odbor ostal neodločen in čakal. Ne z udejstvovanjem neizpeljivih skrajnih zahtev, pač pa z resnejšimi ukrepi glede šolskih prostorov (odbor je dvakratno priliko zamudil), z reformo v učiteljstvu, ki ni bilo vedno in povsod na mestu, ob primernem vpoštevanju dobrih nasvetov s strani iskrenih prijateljev — moja malenkost ne izvzeta — ob boljšem pojmovanju modernih potreb glasbene šole in ob pametnejšem gospodarstvu bi Glasbena Matica lahko še do zadnjega dobro prospevala. Tako pa je divjala sama v pogubo, in ji, ko je italijanski režim leta 1927. začel energično akcijo proti slovenskim društvom v Julijski Benečiji, ni preostalo drugega, kot da se sama razpusti. Morda pa je bolje, da je končala svoje delo prav neopaženo, kajti sicer bi bili nje izgubo še bridkeje občutili. Tako je šla h kraju institucija, ki je imela biti vodnica prosvete tržaškega in sploh italijanskega slovenstva in se je morala ustaviti daleč pred ciljem, ker v času, ko so se nam odpirala strašna brezdna — žal tudi tu se je uveljavila splošna poteza našega javnega delovanja, da se iz načelnih ali sebičnih vzrokov ali iz zavisti sovražimo do smrti in pri tem ne upoštevamo ne razmer in ne opažamo nevarnosti, ki se zbirajo okoli nas — so ji lastni sinovi delali neprilike, ji jemali ugled in ji povzročili skrajno težavno materijelno stanje, tako da je morala v očigled političnim razmeram smatrati razpust društva kot edino rešitev iz svojega težkega položaja. Na njeno večkrat pretrgano in ovirano delovanje pa smemo biti vedno ponosni, kajti nekaj je dosegla v polni meri, namreč zanimanje širšega slovenskega občinstva za boljšo glasbo iu za primerno glasl>eno vzgojo mladine. 4 Adamičevo «Kregata se baba in devojka», dr. Buučevo «Poslednje pismo», ter moje «Jutro», «Pomlad», «Svatba na poljani», «Majolčica» in napitnico «Kako na Krki zvoni»; od Sončevih narodnih moram posebno iztakniti tri pristno primorske: «Kar si, boš zdaj ostala...», «Boštjan» in «Zvonček»; nekoliko iztisov te zbirke imam še pri sebi za ceno 25 Din, na kar si dovoljujem opozoriti interesente. Iz naših organizacij in društev" Slovenski pevski praznik v J. P. Z. včlanjenih zborov se je vršil v nedeljo dne 17. marca t. 1. Skupščine ni bilo, pač pa se je vršil velik koncert, o katerem je poročal skladatelj Emil Adamič v «Jutru:» sledeče: A nedeljo popoldne so pevci nekaterih zborov, ki so včlanjeni v Jugoslovenski pevski zvezi, priredili v Unionu svoj vsakoletni koncert, ki se je letos izvršil v izredno posrečeni meri. V desetkratnem nastopu se je predstavilo troje izven-ljubljanskih pevskih zborov, in sicer pevsko društvo «Moste» iz Most pri Ljubljani (pevovodja Pirnat), pevski zbor Slovenskega bralnega društva v Tržiču (pevovodja Albin Lajovic). pevsko društvo «Zvon» iz Trbovelj (pevovodja O. Moli), dalje ljubljanski zbori, na čelu Glasbena Matica z novim pevovodjem M. Poličem, «Ljubljanski Zvon» s Prelovcem, «Slavec» z Repovšem, «Sloga» s Svetelom, «Krakovo-Trnovo» s Premelčem, združeni moški ter nato združeni mešani zbori, katerim se je pridružil v vlogi orkestralnega spremljevalca mladi, najveslejše nade vzbujajoči orkester gojencev kon-servatorija in Glasbene Matice, podprt v nekaterih redkejših instrumentih s svojimi učitelji in člani opernega orkestra. Združene moške zbore je vodil Ferdo Juvanec, mešane pa Zorko Prelovec. Program, obsegajoč 10 nastopov z 22 skladbami, se je izvršil v približno dveh urah, kar je bilo mogoče le zaradi skrajno točnega vodstva, preciznih nastopov in odstopov, ki so pokazali izredno vzorno disciplino pevcev. Nedeljska pevska tekma, ako jo smemo tako imenovati, ena najpomembnejših izmed plemenitih tekem, je pokazala na vsej črti presenetljivo napredovanje naših pevskih zborov. Žal, da se je ni moglo udeležiti več izvenljubl janskih pevskih zborov. Vse, kar smo slišali, nam je pokazalo, da pevsko delo ni na robu padanja, ampak nasprotno, da raste, se poglablja in gre veseli umetniški bodočnosti naproti. Zborovsko petje kot važen socijalen pojav, ki približuje ljudi najrazličnejših mišljenj in plasti, ki vzbuja silen kolektiven čut, je v resnici last le srednjega človeka, je skoro čista proletarska umetnost, ki je ni mogoče dovolj skrbno negovati in podpirati. Dokler bodo naši ljudje peli. toliko časa bodo ostali dobri in plemeniti. To naj bi uvideli tudi na najvišjih mestih in priskočili na pomoč. Voditeljem pevske zveze pa je treba izkazati najiskrenejše priznanje za njih veliki, a močno hvaležni trud. Ne morem se podrobneje spuščati v posamezna izvajanja, v strokovno oceno. Naj omenim le nekatere stvari. «Moste» je majhen pevski zbor, a zelo pogumen. Pirnat je z njim otvoril koncert. Najmlajši torej. In nič treme, znak samozavesti in solidnega znanja. «Sloga» poje že sedaj zelo kulti-virano in Svetel je resen, temeljito izobražen pevovodja. «Krakovo-Trnovo» je s Premelčem utrdilo svoj pevski sloves. Tržiški pevci imajo 1 jubeznjivega baritonista-solista. Ako je pesem trikitična, naj se pojejo vse kitice, ker je komponist to tako mislil. «Ljubljanski Zvon» je zaključil prvi del ter se pokazal, kakor vedno, v najboljši formi. «Slavec» naj v bodoče postavi klavir v sredino med pevce, ker ga na kraju stoječega vsi ne slišijo in zato nekoliko distonirajo. Sicer pa je «Slavec» pomlajen, zdrav in čvrst. «Zvon» iz Trbovelj ima hladnokrvnega pevovodjo, ki ga ne preplaši kar si bodi. Ponovno intonacijo štejem Molili v zaslugo. Drug, bolj plašen pevovodja bi prišel v zadrego in morda doživel polom. Moli pa se ga je spretno ognil, in ta je dokaz umnega, energičnega vodstva. Senzacijo koncerta je tvoril nastop Glasbene Matice pod novcim vodjo Poličem. V Glasbeno Matico je šinil nov vroč plamen. Polič je pokazal živ elan in — «šmis». Zagrabil in podal je celoto, a tudi ni zanemaril detajlov. Kot izvrstno interpretirano celoto sem zopet enkrat slišal svoje stvari. Moj kompliment! Združeni moški zbori so imponirali in niso kazali prav nič onega nesoglasja, ki se rado pojavlja pri mnoštvenih nastopih in ki je naravna posledica različno študiranih zborov, saj skupnih vaj pod enim vodstvom ni mogoče imeti mnogo. Istotako so se postavili mešani zbori v skupnem nastopu, ki mu orkestralno ozadje daje še prav * Pevska društva nam le redkokdaj pošiljajo sporede svojih prireditev, največkrat izvemo zanje šele iz dnevnega časopisja. Naj se poboljšajo! poseben čar. Oba voditelja, Juvanec in Prelovec, sta svoji odgovorni nalogi več kakor samo zadovoljivo rešila. Uvodoma se je predsednik J. P. Z. dr. A. Švigelj s prisrčnimi besedami spominjal obolelega častnega pevovodje J. P. Z. Mateja Hubada, po čigar zaslugi se je tudi ta pevski praznik vršil. Občinstvo je ljubeznjive besede dr. Šviglja vzelo z navdušenjem na znanje. Občinstva je bilo sicer prav mnogo na koncertu, vendar bi si ga naši pevci zaslužili še več. Jugoslovenski pevski zvezi pa je treba k nedeljskemu koncertu odkrito čestitati. Spored koncerta je bil naslednji: l. a) Z. Prelovec: «Slava delu», moški zbor; b) E. Adamič: «Lucipeter ban», moški zbor (pevsko društvo «Moste» iz Most pri Ljubljani). 2. a) Dr. Fr. Kimovec: «Gda smo pšenici šli orat...», mešan zbor; b) dr. Fr. Kimovec: «Večerni zvon», mešan zbor (pevski zbor Narodnega železničarskega glasbenega društva «Sloge» iz Ljubljane). 3. a) M. Železnik: «Kmetova molitev», moški zbor; b) F. Me-dricky: «Bila jednom luža jedna», moški zbor (pevsko društvo «Krakovo-Trnovo»), 4. a) E. Adamič: «Serenada», moški zbor z bariton-solo; b) dir. A. Schwab: «Dekletce, podaj mi roko», mešan zbor (pevski zbor Slovenskega bralnega društva v Tržiču). 5. a) E.Adamič: «Mara v jezeru», moški zbor s sopran-solo (gdčna. špelca Ramšakova); b) E. Adamič: «Pred spanjem» (pevsko društvo «Ljubljanski Zvon»). 6. a) St. Premrl: «Naša pesem», mešan zbor s spremijt -vanjem klavirja; b) E. Adamič: «V snegu», mešan zbor (pevsko društvo «Slavec»). 7. a) E.Adamič: «Ljubica vstani», moški zbor; b) E.Adamič: «Zaman pod oknom», mešan zbor (pevsko društvo «Zvon», Trbovl je). 8. a) E. Adamič: «Za njega vse potrpim», mešan zbor; b) E.Adamič: «Komarjeva ženitev», mešan zbor; c) E.Adamič: «Lepa Jana», mešan zbor (pevski zbor Glasbene Matice). 9. a) J.Aljaž: «Divna noč», moški zbor; b) F. Juvanec: «Budnica», moški zbor («Krakovo-Trnovo», «Ljubljanski Zvon», Glasbena Matica in «Slavec». 10. a) D. Jenko: Zbor ciganov iz spevoigre «Vračara»; b) dr. A. Schwab: «Dobro jutro»; c) p. H. Sattner: «O nevihti» (mešani zbori «Ljubljanski Zvon», Glasbena Matica in «Slavec» z orkestrom gojencev državnega konservatorija). Pevski zbor Glasbene Matice pripravlja pod vodstvom direktorji Mirka Poliča koncert, na katerem bo izvajal Lajovčev «Psalm» iu Gotovčevo «Dubravko», torej dve večji deli s spremljevanjem orkestra. Skladatelj Anton Lajovic Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» je imelo svoj letošnji redni občni zbor dne 14. aprila t. 1. v društvenih prostorih. Poročila funkcijonarjev odbora so bila sprejeta s pohval® in odobravanjem, pri volitvah je bil soglasno izvoljen (z malimi spremembami) stari odbor s predsednikom L. I)rc-novcem na čelu. Med slučajnostmi je članstvo izreklo marsikatero pametno besedo v prilog napredka društva zi bodočnost. V minulem letn so bile najpridnejše pevke ss.: Klica B i t e n c, Milka Božič. Mara Robida. Olga P e 1 a n in Tončka Rož m a n c, najpridnejši pevec p i Oton L u k a s. Kot nagrado je po žrebu prejela obresti dr. švigljevega sklada s. Olga P e 1 a n o v a, ostalim je pa občni /bor naklonil po en elegantno vezan letnik zadnjih «Zborov» z od-borovim posvetilom. Odbor «Ljubljanskega Zvonas, izvoljen na občnem zboru dne 14. aprila t. I.: Lujo Dre novec (predsednik), Lojze Lom bar (podpredsednik in blagajnik), Zorko Prelovec (pevovodja), Ivan Ošaben (tajnik), Jože j a m n i k (arhivar). Lojze Pip (gospodar), Ludvik W o h i n z (zastavonoša) ; odborniki: Miloš K a r n i č n i k, Ljubo O. a b r o v š e k, Janko A r t a č, Gustav Kobilca, Tone Boh, Marica Ramšak in Danica Pe lan; revizorja: Jože Grilc in Joso Pleteršek. Glasbena Matica v Mariboru proslavi desetletnico svojega obstoja v dneh 8. in 9. maja 1.1. z dvema koncertoma, slavnostnim zborovanjem in blagoslovljenjem zastave. Na slav-nost so vabljena vsa pevska društva! Pevski zbor Slovenskega bralnega društva v Tržiču je nastopil dne 10. marca t. 1. v telovadnici državne meščanske šole s pestrim sporedom ženskih, moških in mešanih zborov ter solospevov skladateljev A d a m i č a, D v o r a k a, P r e -lovca, J e n k a, Novaka, Pa v č i č a. dr. S c h w a b a, Sattnerja in V o I a r i č a. Koncert, ki ga je vodil pevovodja Albin Lajovic, je v vsakem oziru izvrstno uspel. Lajovic je z njim obenem na tihem praznoval desetletnico svojega neumornega dela pri zboru Slovenskega bralnega društva v Tržiču, h kateremu mu tudi «Zbori iz srca iskreno čestitajo! Glasbeno društvo v Kočevju je priredilo dne 18. marca 1.1. v dvorani hotela «Trst» že drugi glasbeni večer v tej seziji. Večer je otvoril Schubertov trio, op. 100. Težko skladbo so izvajali Luzarjeva (klavir), Willitzer (gosli), dr. Reich (čelo). Izvajanje je bilo dobro, vendar bi se tereet moral bolje uigrati in stremeti po harmonični skladnosti. V tem oziru je lepše uspela Bragova «Pesem angelov» za glas, klavir, gosli in čelo. Glas solistinje Rajhove se je s svojim krasom popolnoma ujemal s spremljevalci prej imenovane trojice iu skladba je zelo ugajala. Višek večera je bil dvospev «Že svečeniki se zbirajo» iz Verdijeve opere «Aida». Pela sta ga Rajhova in profesor Rausch, Pevkin močni, temno barvan glas je kot nalašč za dramatične speve. Da bi mogel njen glas priti do popolnejše veljave, bi bilo treba večje dvorane kot je naša. Njen drug profesor Rausch nas je s svojim junaškim tenorjem ugodno presenetil. Po potih, ki mu jih je predpisal mojster Betetto, si je profesor Rausch z veliko vztrajnostjo in marljivostjo okrepil svoj glas, da lahko doseže še nepričakovano lepe uspehe. Za diskretno spremlje-vanje vseh točk na klavirju zasluži pa Olga Luzarjeva izrecno pohvalo. — Izvajali so še opereto «Ščuka v ribniku», ki se ji je publika nasmejala do solz po zaslugi posrečenega izvajanja. Večer je uspel zelo zadovoljivo v moralnem oziru, v gmotnem menda tudi, saj je bila dvorana popolnoma zasedena, kar je pač dokaz, da ima Glasbeno društvo v Kočevju dovolj prijateljev. Dovoljujemo si le vprašanje, zakaj na njegovih glasbenih večerih ne nastopa več nekdaj tako agilni in ambicijozni društveni pevski zbor, ki ima v svojem pevovodji Mirku Trostu izvrstnega pevovodjo.? Pevci in pevke, vzdramite se! Nič malodušja, saj osebno sovraštvo par oseb, ki pri kulturnem delu kočevskih Slovencev še nikdar niso sodelovale, izdaja le njihovo onemoglo zavist. B. B. Op. ur. Na letošnjem koncertu slovenskih pevskih zborov smo močno pogrešali zbor Glasbenega društva iz Kočevja in nadejamo se. da se bo zbor zdramil in pomladil ter čimprej priredil samostojni koncert. Glasbeno društvo Hrastnik-Dol pripravlja koncert v proslavo destletnice svojega obstoja. Trgovsko-obrtniško pevsko društvo «Jug» v Zagrebu je proslavilo desetletnico svojega obstoja s koncertom pod vodstvom pevovodje dr. V. B e n k o v i č a. Izvajalo je moške zbore skladateljev D o b r o 11 i č a, L h o t k e, Krnic a, Novaka, Pavčiča in Rožanca. Pevsko društvo «Zora» z Jezice pri Ljubljani je gostovalo dne 24. februarja t. 1. s samostojnim koncertom v Ljudskem domu v Mostah pri Ljubljani. Društveni mešani zbor je pod vodstvom pevovodje Danijela C e r a r j a izvajal O c v i r -ko ve, Vodopivčeve in K. Adamičeve pesmice. Zbor se je pod novim pevovodjo osvežil, vendar premalo nanj pazi, še manj pa na čisto intonacijo. Tenorji so bili ponavadi previsoki, alti prenizki in ni bilo soglasja. S pridnostjo bo pa zbor napredoval in želimo 11111 za bodoče čini lepših uspehov! Pevsko društvo «Hum» v Laškem šteje po statistiki zadnjega občnega zbora z dne 7. marca t. j. 24 rednih, 27 podpornih in 9 ustanovnih članov. Predseduje mu Anton Uršič, njegov pevovodja pa je godbenik Vilko Kuntara. Društvo obeta za pomlad koncert. Hrvatsko pjevačko društvo «Zvonimir» v Zagrebu je priredilo dne 3. marca t. 1. v Kroatia-kino koncert pod vodstvom pevovodje Kranja Dugana ml. Na sporedu so bili zastopani Žganec. Lajovic, Mokranjac, Dugan, Hristov, Ljadov in Gre-čaniuov. Zagrebški listi so v svojih poročilih pohvalno omenjali ambicijo in napredek «Zvonimira». Pevsko društvo «Zvon» v šmartnem pri Litiji je koncer-tiralo dne 14. aprila t. 1. v sokolski telovadnici v Šmartneii) pod vodstvom pevovodje nad učitelja Maksa Kovačiča s sporedom ženskih, moških in mešanih zborov in solospevov. Izvajalo je tudi več skladb iz «Zborov». Poročila v dnevnem časopisju so nastop soglasno pohvalila in veseli nas, da je društvo zopet oživelo. Stanko Volarič, sin pokojnega skladatelja ilrabroslava Volariča, je prevzel mesto pevovodje v pevskem društvu v Šabcu. Iz uredništva in upravništva V današnjem zvezku priobčujemo V. M i r k o v moški zbor «Nageljček», V. U k m a r j e v mešan zbor «Lisica-tatica», dr. A. Schwa bo v mešan zbor «Vlak» in J. Pavčičevi priredbi dveh slovenskih narodnih pesmi za mešan zbor. Upamo, da smo s temi skladbami ustregli večini naših pevskih zborov. Tretji zvezek izide kmalu za drugim, dasi brez književne priloge, ker bo glasbeni del obsegal nad 30 strani in bomo v njem objavili najnovejše izvrstno zborovsko tlelo Krnila Adamiča «Š a 1 j i v k e», suito za mešan zbor a capella (1. «Čudna zdravila», 2. «Tan-caj, črni kos!», 3. «Pastirske»), Prihodnji zvezek pa bo imel obširno književno prilogo in poleg člankov do sedaj zaradi pomanjkanja prostora odložena poročila o koncertih, operi, novostih, glasbenih listih itd. — Prosimo potrpljenja! Gradiva je dosti, denarja malo. Priporočajte «Zbore» pevcem in pevkam ter prijateljem petja v naročbo! Poravnajte naročnino za leto 1929. v znesku 50 Din za Jugoslavijo, 25 lir za Italijo, 30 Kč za Češkoslovaško in 1'30 dolarja za Ameriko. Vse v «Zborih» objavljene skladbe so pri upravi naprodaj po I Din za dve strani. — Vezani letniki «Zborov» iz let 1926., 1927. in 1928. se še dobe po ceni 80 Din. Našim glasbenim pisateljem in zgodovinarjem se priporočamo za aktualne članke, pevska društva pa ponovno prosimo, da nam redno poročajo o svojem delovanju. Ob zaključku lista smo prejeli vest, da praznuje letos pevsko društvo «Slog a» v Rogaški Slatini petnajstletnico svojega obstoja in namerava ob tej priliki povabiti vsa slovenska pevska društva na svojo slavnost. Vršil naj bi se ti-krat velik pevski koncert v zdraviliški dvorani ali pa na prostem. «Sloga» je v dogovoru glede prireditve z vsemi pevskimi organizacijami. F. R. v T. Vaše skladbe so začetniške in za nas nerabne. Popravek. V pesmi Oskarja Deva «Svetla noč popravi na osmi strani v 1. taktu v I. in II. basu d v des! Urednikov zaključek 15. aprila 1929. ijcmpovsAaJS/ctisfarTtud. Vojanov.) gi j> J J) JÉÉ ¿ 1" ^cinčii É TTÏO Ôl V 'ttfic 'nfoc m ^---- T5BS———■ c/ 'fr r f bt-lcc^_ áe gccèom ¿/¿z_ /faJzoz'.syjrpcr ' F zp>t?c¿ ixjajj? vnos o iracSj _ ¿¿i vas¿ ÂojnJîc bo pa «■» k ^ jraz v-jjaso vas, * iti jaz vznaso vaj^ L Î ' ípNÜ Skax O- Jzerzce jtč* ¿>o c¿f>A¿€> Již/41- t o- Jeerz IÉeÉ le> ¿Lkáb. --sj) £ sxÊj z be----y- ¿t'/ywOä^ ^Í-jp? s^fctvasi-j V & sij iva T r - Áerz ce se ob ¿e/ete s-JkZo mâà^ÊSmkèwUé Ttzi cfrazi/ feosJ?emit arus rvn„/j/,ut?(/ct/j von tn lypt/ovemu pevcvoaji q. '¿s. frelovfus. VLAK. n, •zbor j* /<$. _ ¿'¿esto Tztos^o 7remo ¿o Zoco ¿í T^rf puJi. -ylaka ¿. r? EEEb: s M-f- tzč, -viaJe zdaj Js ' «J« » J? as ¿/a y*z>0si¥re Z/o 1 J j J ! A 1 I J T i J 1 Lj v J J ■ f j j i i _ vafe, ffé&i <*t,te-p—1— L H i r L ' itff r r i ^¿rohc bo?C3 J J V m m » m "rfc—vj i r f - ^ r uf- f i ! j : ff Ifciti \ -1-1-!— / ! 1 T r r tj □r.... 1 1 i r f rt ¡gtfj-'j i J-1 h i j J, nH- =J=F V A ^rijS'Oa ¿/¿vo IJTlç A "TM v mor-a. ca/ y & J J J i i r r r r r -rp-f- - o ^ \î±n< f r r ■vZaJč. v¿aA He* ksi J J Ji_ J Ï pTf raz/z re>. vozi-. rrsri^bpb m * > f T M w r J ruJl, puJic^ J. det T T d à ¥ rtftzrij vozi* vXl'jZl. =e= fffr. W^frfr % -V-fft!--=-- Aočzvižg ---t~JÎ "H — o —-- -- -Ä-- -- K -VOZsl "jI ^r- r ' ■tr m i ¿^É' j ^— H*-- aii^ij \jitJi, i? " Uj- p a Ji, - jy »- —V "V — - pííJrVCt- ZDRAVICA. (jVarocZnez_zaf>isa? Kubct £,.) ^Jesan zbon. Téjelo. y. „2Z. no st za^pojznOj JU fU a X J) J) J? ¿zrezZpe vs¿ fro ti* b iM T^renetJ/Z jFhtvcié'Jas. (¿s/¿c&¿fastctj W ve- fro r m ye- ¿no da S¿o-renc¿ ii ¿ ¿ yerno. Yerno cinS/ovenai smo P ¿L I £ zr: daS¿ove/¿c¿ 7 tro iJL rr zzzoy fro da S¿o venczZ smo ve_ S J: É P SZezrezccZ U ji j> £ £ Nr 3 i-- rp— : Wzno. Stovénní} dc¿ S¿oreizc¿. cia SZovenoZ smo w-Aro XdctS¿o_ t-pzici Jjafino. ¿a> ¿ce. frncz. Za> ¿a ¿a> ¿u ¿ce ¿na- ¿ce. ¿a ¿ce. 7bcz~ Zctlcc ¿ats ¿ \ . K t . K . ¿ce ¿as ¿rae _ ¿iar Zco i> h. I_t 2,.7Zupice nct-ZZf, mo^ ¿ZaAZfiovzno^ p(f- mo, ga 3. yamrta o -nern s Z'e Tte ho -v-tnrcr r.T~n 7f.rusa tfean xtt OH KAJ SE BOS JOKALA j~tfr : T/ v—M- r Si f=K——■ M i ■-S—i)- i M N k- Jh _ K^« _ alem- h — ¿ct/i prej/ dcL.dct j Sol- j ^ P PJ. Sol/7 - oe za/- de f"^ J) fl M? T P. bos &e/i o— £>V, rav» \ pbp; mo-je z-e Če be__ L r V - 1 r "i y - r-1 p ril' rJ>- J s— rt\ * p^ t? H S tri} slori sol ^r? ^hJ) tri^ J) 1 H i- solzioe de . ^/¿f5 ¡¡'le o -Hr- p p^ V w V Vi mo —je de l"o ¿ju. ¿e_ hf nT r l JV^V. -i- u-r-—pja- ' 'P} H r A P t rcst. cen. ---(T 7 C LISICA - TATICA tu bralca; bračrcc izaszi A,« J ^ž? „_XCLCÍf¿CtlZC3 fe r ° gjgl^fej f m ü I iPP 1 W/I C-J ztez _ ___ S I ¥ Î ? NJ 4 i fW. .-K :r v rt SI i rp p p rt _ St< — ca ii — M T T ^ J ri i I í o o £ i n ¿y ü /76L — = 2=;£ F S cč/V-Zr. f T 99 © e 66 JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA v Ljubljani Najboljši šivalni stroj in kolo Gritzner, Adler v materialu in konsi*-akciji, za dom, obrt in industrijo, istotam Dubied ^Urania v treh velikostih. — Posamezni deli, pneumatika, igle, olje, samo pri JOSIP PETELINC LJUBLJANA za vodo, blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Pouk brezplačen. Ugodni plačilni pogoji. KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO Ljubljana L J LJ E5 L_ 1 >1 >1 >! kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike, sedlarje, športne in toaletne, najceneje pri Josip Petelinc-u LJUBLJANA ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. USTANOVLJENO LETA 1»5 ♦ POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 075 RUDOLF WARB1NEK TOVARNA ZALOaA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV LJUBLJANA GREGORČIČEVA ULICA ŠT. 5. GROM % CARINSKO - POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKl BUREAU LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA ŠT. 41 Naslov za brzojavke: „Grom". Telef. Interurb. 2454 d I Medič-Zankl | tvornice olja, firneža, lakov in barv, družba z o. z. Centrala v LJUBLJANI. Lastnik FRAN JO MEDIC. Tovarne: LJUBLJANA - MEDVODE. S Podružnice in skladišča: MARIBOR, NOVI SAD. Lastni domači proizvodi: 9 L a ne no olje, firnež, vse vrste lakov, f emajlno-lakastih in oljnatih barv. Kemično čiste in kemično olepšane kakor tudi navadne prstene barve vseh vrst in barvnih tonov, čopičev, steklar-f skega kle/a itd. znamke „Merakl" za obrt, trgo-y vino in industrijo, ? za železnice, f pomorstvo in zrakoplovstvo. y Cene umerjene. Točna in solidna postrežba. Popravila se izvršujejo točno in ceno, tudi na obroke. Usa peuska čruštua naj uporabljalo za razmoževanje svojih not 0PRL06RRPH aparat z uarstueno znamko „Globus", ki ga dobite edinole pr! LUD. BRRHSR Ljubljana, Šelenburgoua ul. 6. Tel. Z980 Use pripadajoče potrebščine, za katere jamčim, imam uedno na zalogi. bdaja ia zalaga pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska Delniška tiskarna, I tografirata čenaiar ia drag. Letna naročnina la državo SHS SO Sla. xa Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kr, za Ameriko poldrug dolar. Pomnoževanje partltor, litograllranje posanežnih glasov je no zakona prepovedano; izvajauje v „Zborih" objavljenih »kladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni material dotliue pesmi za ves zbor.