timm t 3CVIBL 1S?4O. mdrciul 26. Meseine versfea novine prSkmurske evang. iinjorijs reditet s msAR JAN33, Sofeats. Ček r&etma §t. 13,586; imč ,}Dfiševni lisi" V. Sobota. Naš velki reformdtor Luther Marton je v svoji žslostni voraj večkrat etak gučo: Kristuš je goristano z mrtvi, 1 či bi ne goristano, jas bi niti edno mmuto ne želo živeti. Ali On je goristano! V boji proti dvojnostš, proii raztiim skušavanjorn je večkrdt z krajdov močne litere napiso na svoj pisaini sto!: On je goristano, gyušno j da je goristano z tnrtvi. On je tudi dobro zuao to, da je vfl-zemski čin krščanske vere fundamentaina točka. I vflzemski čiiden čin je resan tista točka, od šrere je odvisno, jeli mamo vero i ali ne. Pavel apoštol tiidi iepo i razmeio piše Korintušaaskifn vernikoni: Či je pa Kristuš ne stano gori, zobstom je tak predganje naše, zobstom J2 i vera vaša. Tak je, brezi Kristušovoga goristanenja je naša vera slaba, nerazmeta, nehasnovita i nemočna. Dobro moremo znati to, da od krščanstva, od krščanske vere Ii samo tam leko gučimo, gdč se z zmagajočov močj6v speva blajžena vfizemska" gviis-nost: Kristuš je goristano. Brezi te gvtišnosti nega krŠČanstva, nega velkoga kedna, nega vuzma. Ar je velki keden i velki pelek tesno vkupzvezaii z vuzrnom, ravno tak, kak v plameni og-nja toploča i svekioča, Ar ka svetij člcvek brezi vfiztna na velki petek ? Ednoga ne dužnoga človeka smrt, strašno vmorjenje. Milijoni so mrli nedužno z strašnov srnrt-jov i donok nemajo velkoga petka, Pro~ €ejf»4s ns ssjio J©§© 23 Din., v sve»stvo 39 din., 1 &®ht edne nurners 2 din. eeSn6k eia mčsec. Naprejplačilo gorivieme vsaki ev. duhovnik J vučitel. rocke, ki so Kristušovoga duhd gor^či po-svet bil', ki so za Njega svoje telo radi dali na grmšde, i oni donok nemajo vtlko-ga petka. Velki petek i vuzem \\ sarno tisti Eden ma, ki je za ims vse zatrpo, tudi ešče smrt, ali ki je pa za v.As tiidi goristano z mrivi. Greha najem je smrt, ali On je premžgao greh i tak tfldi smrt. I to ne satno z svojim trplenjom i z Gol-gotovim križom. Križ je trplenja, je od-kiipitelstva znamenje, korona zmage je pa vtizein. On je goristano. Vzemimo samo kraj od veikoga pčtka to viizemsko gvušnost, ka nam t€ ešče ostane ? Li samo edna temna, črna i sra-raotna liša v hištoriji službe pravi e, obri šteroga se ti mčkoga srca Itidje ma!o jočejo, drtigi si pa niti ne mislijo na to vmorjSnje Božega sina Vzemi kraj iz svoje vere viizemskoga čina gviišnost, ka ti t€ ešče ostdne? Na konci lepi navukov i plemeniti včenjeo se ti pokdže eden črni, žalosten grob. Jeli je vredno zafd vervati, jeli je zatč vredno živeti? Bogme je ne vredno, t6 je resan bogše vse na sveti za vseedno vzčti. Ali Kristuš je goristano z mrtvi. Oh z kakšov vsemogočov verov, z kakšov velkov ziua-gajočov gvu§nostjov stoji tam zemelski čfovek i glasi celooii svšti ono pravico: vse bi zaman bilo na etom sveti, ne bi bilo drugo na etoj zemli, kak trplenje, ža-lost, joč, či bi Kristuš gori nš stano z mrtvi. Aii Kristuš je goristano! Jeli občti-tiš td, kak prihaja od Njega moč, oblad- Strdn 38. DUSEVNI LIST mdrciuš 20. nost, trošt, veselje, štero (i vse to pravi, da je z Kristušovov verov v srci lepo i veselo živeti na etorn sveii. Primi zato na vuzemske svetke Kris-tušovo toplo roko, naj te vodi, naj te pela v vtizemskoj toploči k praznonii grobi, posliišaj na Njegovo milo, lubeznivo reč, naj te sprevaja, a"r te On sprevodi do zemelskoga žitka zadnje granlce, i edino On ti da vsigdar rnoč, da svoj križ leko prenasaš. Oh kak topla posfane Njegova čista reč, gda od tisti ltidi guči, ki so zaspali, Aii oni so samo zdspali. Gde je oh smrt tvoja oblast ? Zato je blajženi on čiovek, ki ma viizemsko vero, dr on dobro zna, da je Krisiuš zato trpo, na križnom drevi zLto mro i z mrtvi je zato gorisfano, naj On bode prvi, za njrn pa priderno mi na vrsto, i naj nam smrt po Njem samo sen postane, Oh bojdi zato naša iz celoga vu-zemska vera, vuzemska obladnost, viizem-ska moč. Zdaj že zndtiio, da naš Odku-pitel žive i da svoje kotrige On nigdar ne ostdvi. Tudi v vezdššnjem vremeni je po-trebno predgati Kristušovo obladnost, Njegovo goristanenje, te veseii vtizemski evangellom je dnes potreben celomi sveti. ! Ar je dnesdžn tucii dosta žalostni, trp^ci ludi, šteri srca veikoga petka grozna kmica | Te niocler $a!arnon, Hištorično versko čtenje, (Na pcdiagi 1-vi knig kralov, plsao Kiss Bela. PosJov.: Fiisar Janoš vp. vučitel.) ni je gi^s od mCdroga s6da, Gosiie prihdjajo z daleč krajin hoda, Vu Ša!amon kržfs svetlo prestoln^co, Radi bi spcznall njega modrost Y@lko< Njegvc misli so ?paM vu znšaja vrti, V g'dvi njeg^oj so rasll govori vrii, Piigilh, peSdgovoioy više tri jezero, Tak velkoga z anja |e liidstvo liftlsko Pred n]!ai ešče nlgdir ne snalo, ne melo, Od tškše mddrosti se ojim n!t ne zdelo ! I Si v-dGbroj v6!i gorstsno po gojdnaj, Di?o je G^spodna vu don6či pesmaj. Dostakrat je spevao vu pesniai prelepi, pokriva, štero kmico edino li vuzemskoga sunca svekloča razžene. Eti na sveti je tak dosta dvoječi, slabi krščanov i vučenikov, ki nemrejo k Kristuši priti, ar med različ-nimi stčzami ne vidijo one prave, štera k Njemi pela, štero viizemska svekloča posveti pred našimi očami. Na sveti je tak dosta križ nosčči lfldi, ki so nestrplivi, nezadovolni, ki se nemrejo zmeriti z svo-jim šoršom, zavolo svoji križov se tožijo proti nčbi, ali šteri pa včasi Iepi postane-jo, kak ji obsija trak viizemske dike. Zato pa kak Kristušovi vučenicke, kak Njegovi naslednicke verte v goristanenja vuzem-skom evangeliomi. Vi vsi, ki se jočete zavolo svoji dragi, lublčni mrtvecov, ne žalostite se, ne jočte se več tak britko, ar so oni samo pred vami odišli, tam ji bo-dete najšli i vidii. Prek groba ednok pa bode blajženo pavidenje z našimi dragimi. Na viizemske sv^tke si postanimo zato v diiši pri Jezušovom praznom grobi, naj čtijemo angelsko troštajočo reč i potom pa hodmo v cintore, na brutive i posta-nimo si pri grobaj naši liibleni z ednov poniznov z srca prihajajočov mulitevjov, naj na zadnje tiidi mi zndmo praviti tiste zmožne, odičene reči: Gori je stano, nega ga eti. Jestejo nebesa, jeste vekivečno živ-ljenje, ar je Kristuš na prvi viizem gori-stano z mrtvi. H. Štero dacsden kžžejo: »Spevanja peimi' Nšjiepla pesem jc : »Hvdlodanje", bila Štera, kak svžt žoložrna Boga dičila. Jezero I pet takš« peseni je meo on, Štere je spravo te dičen kral Šalaraon. Štere so njemi velko dlko prinesle I narodi tfidi k poštenje slfi!ilc. Spe^anje Gospodni, lepo c^rkev ludstvJ, So bVi Šalamona skrb ino misli. Dao \t postaviti c^rkev Mkšo tiidi, Kakše bi i daesdea ^čndsr znali nebi. Daf/id je svo kinče fa zvozo na vrčšj, Prl šteri je stdla zdvezka lada zdaj. Štirnajset d»i so jo gor'posvečavaH, Zion rždnov p.rčclmbo? so jo okiačalf. Šaba kralica je te g!as tudi z?edJa, Šalitnon kraia jc gori poiskala. Z zavit mi pitanjmi gaj rada zamrežila, marciuš 20. DOSEVNI LIST Stran 39 Jeiui i mala deca. Mdtaj XIX 13-14, (Pisao: Šomogyi Antal. — Poslov. Flisar Janoš.) V-Jude-e hatari, tam z-ovkraj Jordana, Vči te velki Mešter, pozvdnje spunjdva, Vči sveto reč Božo. Ta prfdejo k-njemi, bliždnji, dalešnji, Pred nikim neskriva svoje svete reči, Njo tak blagoslovno. Cele držele, vsakoga reda JUdje Prihajajo k-njemi, posluhšajo včenje, — Znali bi je radi, Posliihšajoči ga i spitavajoči, Jestejo med njimi i skušdvajoči — Člj zgrabiti znali. Matere pa k-njemi deco prinesčjo, Ki ešče to hiido nepozno, nevejo, Blagoslov prosijo. Naj li rokd na njč glavč on položi, Verjejo, ka do že vekiveke Boži: Se njemi molijo. Ali vučenfci zburkani erččjo: ,,Zaka ga trudite? i njim prepovejo Deco k-njemi nesti! . . ." Matere vedno vse, vse bole kdrajo: ©troke k-Jezuši prepoveddvajo Bliže k-njemi nesti. Razsrdi se Jezuš, kak to čuje, vidi, Prijatel je on dece, v-srdci jo lubl . . . Ar so tej nedužni! Ke srdca", diiše so ešče celo čfsta, Od hiidoga guča obarvana vtista. Vu diihi ne ružni! ,,Dopiistite deco k-meni prihajatiS Neprepovedte njim, i ne odposlati" — Erč^ Jezuš onini. — Te nedužen žitek je pred njim predrdgi, ,,Ar je takši Boži orsag!" veli, pravi K-vučenikom svojim! ,,Neprepovedte njim! . . . Zaistino velim: Ki živč, kak deca, z-srdcom tak ledužnim: Vu nebčsa pride"! ,,AH gr^šmk hudi, ki se nepovrne, — Nede liki deca, — ne dobf v-njem stanjč, Skvarjenja ro"o bode!" Erčč, — i te ipdlc n^ naroče vzeme . . . Što se ne radiivao i naimre naatere, Vidoče, ka ZM ? ! Z lubeznov napunjen on vu svojem srdci, Rok^ na nje rnale glavice položi I nje blagoslovi!!!... Tak sebe od njega za ^ekio včinila Ali, kak je Šalamcn gučati z&šo, Te kralfce srdcž b\ skoron zočšro. Zišta, srebra kup ]e preci fatn nihala Vid6č», ka Boži riuh žnjim, nad njim iada. Tak so tekla lcfa ober Šalamona, Gospeo čDdii^anja ino vnogo kinča, Kak svčta hiidoba so se koli ojega Vrtila, njega dfišo zmrežiia, smela. Či telo cslabi, i nemočno grLta, Pomčnka i dfiša, tfidi ta pchaja, Ncmrc se do n^be gori pozdfgnoti, Či nje zemle bremen ožmeti peroti. Šalamona srdce je oropao proklet, K-sebi ga je viekao te zemeJski peke), Z^Sao je lublti dobroto zetnelsko, Spoz^bao se, zapusto je to nebesko. Koli njcga se je lepoia kžcila: pLecJmba i zmoznost dršgoč? biličfla. Pogajoske ženske je rneo za tiicariice, Ttldi vnogo pogajnk držso za spaorilce, Štere so svoje vldke na njega vrgle lno njemi srdcč zatiirežile vteple. Na bol^anov molenje se ]e rad mgao, Tuhim bogecom služltl ss nayado, Tak se je spoz^bao, z svojega Jehovs, I naslediivao Ammonl Miklonis. Boga se cdfflho, Bog ga je objokao, Ka ga veren sluga tak grdo povrgao. I da je obečao, — či njega zavrže, Teda zlOdstvorn svojlm smrti ndjern ^zetEe; — Skazao se njemi je Bog, kak nčhe strela, Na računjsiranje, vse navkupe z cela : »Jeli se spoisinaS kral fi z onga hipa, Gda te jc nio roka z kinčmi obdeliia ? Stran 40. DOSEVNl LIST marciuš 20. Evongeličenslia cerliev ofaifre. Nslegs veikoga refcnuaiora Luthtrs iepo ob?utenje i čtidno tnodrosi nam poleg drfigi njegovi velki dč\ tiidi to ka*že> da jc naše cerkvi od znolia «e ordpso c-d njihovi JepcV, nego vse tisto je v cčrkvl nlhao, š*cro je ne nasprotnc z dfihom evang&Homa, i štera ne pome^fo zcid6>e ffied Bogom I med čiovečov dfišov. T/st? Bog. ki je sebi v nature krasncii) sveti ndjlepšo cčr-kev postavo, je nžmcgoče, da bi se On veseKo, radtivao golhn, prazalm ! zato mrzlioi cčrksanj. Zafo pa poglednlmo, ^a v»e jeste, l ka vse msre biti v esangeHčanskoj cčrkvi ? Oltdr. Sredina, centruns evangeličanske ce.kvi ]e olfšr. Ollar je tisto sveto mesto, gdd se ? sskra* tnenfum! svete Kristušc?e večerje zadva l znova ponovi i prav ži»?o posfane e-iangeilčamkcjga Človeka sktipno živler:je z OdkUpitelo® Jezuiom Krlstuicm. I tfldi vsaks fare znotrššnje, dOSevno živlenje je od roga odvisno, kelko n]ei:J kotrlg žirž z KriituSovo? sv^tov veččrjcv. V sredfnl pia^e Luiherova bcže s"ulk je vsigdar tans bi'a Krisiuio^a sveta >^er]--.. Tadl d^esdčn bi bi!6 to pravilno J prlporočiivo. Na oHari jeste i more biti kričstnstva talsvekjle znsmiesje, riizpetjč, ali pa samo križ. All rezpčje boie vopovej Kristušovoga trpiScja golgotho? K.dov za r?as; liki ps saiuo prazen križ. Poieg rfczpetja' na desnoj i na levoj strani pa gveča morefo biU, i ne samo bfti, nego pn viikoj božoj s'iižbi fudi goreti, Svečs so znaatenje s?d!osti i sd^c za drfige gor.'aldiiY8J6ee slfižbe, ki sebe goiiaiduje-jo, zgorijo, svetfjo drfigitn. Dncsdčm ze v več mc$t$j tfldJ eiektrlčne svLvSe niajo na clldraj, aU to js se prav'lno? na aV&n nesmi hitl elekfdens svečs, nego sanio pržva sv^či, štcra gori, itere š^igajdSi plamen vldlmo t štera ednok popolao-mn zgsri. Tfldi ]e nfi Ifi.jo, ne ]e o^usno, pa ttidl ne praviino fiS olsare utsefne, z papera na-pfivlene korine d^vat?, na oJtšri samo naj žive rože, c«et!-CL bodejo, rs|ši menje, kak dosta. Ns ollari jc »ajlepia živa s^etloba, i ži?e rcže, žive korine. Z olfara tiidl ne soie faliti Sveto plsiro, štcro nas vsigddr na Božo sveto re5 i na Njegove zapovedi opora-na. Tiidi farba ol-larskoga pria aiore biti v harmdnfji z razn/mš sv^tki cerke?aoga let$t od tcga sam že Itak na-piso lansko Itto posebea č!anekt Evange!ič?.nski brat 1 seitra, letno kelsokrai lk€i z Krlstuiovo? sv6tov več&Jov ? Gda si vživao zadnjič Krisfušovo telo ! krv? Krstnš liam@9i. Blo je caSj gda so kriSanske cerkvi t&k z'd^li, da 80 krstni kamen zvuo cerkvi v ednoj posebno zazldanoj kapelici goriposUviii. AH dnesdčn, $&.\mte ps pri ras cvaogellčancsj je krsini Jranien ^sfgdar notri v cerkvi posidvicni. Jeli se spooiin<.-$? z-cb!fibe ia tfdae, Ka od fe icinute bož pazo na meae! Ka me »ecs-ivl^ mojo pol boš hodo, Mene jedlnoga se držao i molo ? Ob fibo sl meni, sveto si Ka zdržiš zaveiek, štsroga si Jels ss spon i?iaš} z rečl t?ojga Št«ro je vadia?alo njegovo srdcž ? Ta reč je blla reoja, itero dobro znaš I, viS, vsa \k si zavrgao, bol^ane mal! Slihiaj tak zžfo zdaj \i neverea sluga Dozorjen na slfižbo \ragd Belzsbuba : PjreidJ z cts zem/^! Nemej ffigsta ua njej, Ne naidi pokoja ni v hižl ni vone! Tvoj ndrod r«zdeiim m ira!e fjlate, Tak fi ne meo sVrb na njč v-starosti tvcje. Na dvaoajset tdlo? |e razdelim rizno I zavfiparn je na ffihe rofcč ravno, Ci 16 zdaj cečfnirtj, Diddi je hvala, Korai ]e oblfioa moja biia daia! T6 cdflo znaj, kak ti z*prLti ffiii o^i, Z grifisnim fvo]5«n grehom ie narod odfirl, I razd&H se ž« ^žitki sina tvcjga, Ar grOh bi-ez kaštige neostine nfgda! sin tvoj d?a bcdta z enga> ta si delila narod Izt'e1a. Dokeč k koncl njidaa Ifi nerazpidneta, Narcd vmerjč ioo nesfane več z groba. ŠaJamon se je sfrsao c& reči efa, GrShina n]eg'va sapa je večkršt hžnjala, Dfih njegov zburk&ni je kroto obtežens Vu mantre bolezn! je vu caglost vržen. marciuš 20. DUSEVNI LIST Strdn 41. Naj9ečfcrLt pri olfari, *Ii bluzi olfara. I Itidi le spada, 16 je pajpripravnejše riičsto za krstni ka-men, ar tii voobsliižavamo naš driig! sakramen-turn, sveti krst. Z Božov rečjov vkupsklenjena krstna voda iti prl krstnom kamli zarOČi tu m&\o dete na celo živlčnje Gospodnt Bogi. Nigda se je v evangeličamki gmajnaj sv. krst vsšgdar pri rčdai boži slfilbaj voobslfizžvao. Pri šteroj priiiki so navzoči blli ne sarao botra i babica, nego tudi bcter i roditelje, ki so vsi vkiip z celov gmajocv hvaSo daMi Bogi i molili za rn&io gfngavo dete. Tiidi dnesden moremo na to g'čcfati i psziti, naj znova tak bode, kak je nfgda bilo. Ne je lejpo i ne žika se, či rai-šterni skrivcraa dijo okrstit svoje dett, nsj jih nišče ne vidi, liki bi je vkradnoli. Brat i seitra, či v tvcjoj držini krslitje jeste, ka je za tčbe takiega hipa pr^o i g>ž?no, a!i svet? krst, ali pa jest?ina i pitvina ? Predganca. Naia evangeliSanska cerkev je cerkev Bože svete reči. Luiher je pozšbleno biblijo znova (a postsvo na stol vsake hiže i držlne, i na pred-ganco vsake cerkvi. I od tistoga raao je evan-geličanske bože slfižbe gla^ni ii\ predga? ki se v vernikov raaterskcm jeziki opravia, v predgl se vsfgdžr Boža reč g3asi. Zato pa z cerkvene predgance nigdar ne ^kajte li saaio lepe reč?, čioveče tnodravanje, nego satao Božo žitek dš vajočo reč. Predgauca naj ne bode postaslena obri oli&rsi, nego v drugotn rnesti cerkvi. Klopi. Naia evaogeličanska cerkev v pr?oj vrsti Božo sveto reč gasi, njene kotrige pa to Božo svčto reč poslfišajo, ravno zato je proti katoli-čsnskim cčrkvam v naži eyangeličanski cerkvaj dosta kloph Ali cčrkvene klopi so pa ne zLto, da bi \k ništerni nezreli ludj^ ršzne norosti pi-sali i risali, tiidi so ne zžto, da bi pri boži sliiž-baj ništerni v nji spšli, nego da bj v nji sedeči vse bole i jedrno Seko posluiali bcžo svdtoreč, posliišali na tisH Boži g?as, šteri nas m dobra i poitena deia opomina i vči. Orgole. Nigda so to guČall, da so orgole ne drugo, kak z /veg'anii napunjena ladlc?, i držali so je fiidi za vrajžo dudo, i ravno zato so orgoism ne š^eli dati mesta v cdrkvi. Ali dnesdča si nemremo misllti evangclfčanske cžrkvi brez orgel, ifidi boža sliižba se cemre vršiti brez orgei Ar fz ž?e!do edni dobri orgolov čiidna lepoia i toploča leko pride do čioveče diiše. Različoe rožrce popevaoja vernikov ršvno orgole z^žžejo v !§pi venec, krasen šopek I ga ncsčjo pred Bogd. Zato v ^sako e?*ngel!čansko c^rkev satiio dobrc orgcle trbej spraviti, i k vsdkim ergolara pa tUdi dobroga kšiiora trbej postaviti, tak bode na$a evangeličanika boša služba resan lepa, cimprajoča, vernikom na }?asek, Bogi pa na diko. TL spšdoe tlpajoč, leži na po rart?o, Nestanoma čuti dušnevesti tožbo, V-caglost spadnovii, šorl ndroda ga trdpi, Zmelani vpatneti, nestanoma pravi: »Gospodne, oh Bože bojdi mi smilenl, Odp&stt ml grehe, ddj miloščo ment 1" Boj se i ti Boga k-nebi gledaj gori, Ne eta zetnelska, ta nebesk« prosi. I či ti je Bog dao, itera si si želo, Spoznaj v-srdd, ka je (0 njegovo delo. Nevtoni se vu nje na nebeski ikodo. Da ti dfiii ona skvarjenja nebodo. Vsa zeraelska dobra na nebeska niicaj Štero ti na hasek bo d&ii v nebesaj 1 PoštUtfani SSItelje OOševnoga Llsta Bratje, sestre, ve?@ naSe domanli! V Duševnoga Lista 1940 toga !eta od prve-ie numere i nadale y-podsistki sem pred Vas postsvo fzraelskoga (židovskogs) narod« to naj bole odičneše vremen, vu šterons sta Dš?id, te veliki žollarov sp$?cc i pisatel pa njego? sin Šalamon te: »Moder" imeniivani, kraluvala. Oba sta po Božem zrsvnanji prišla na tronuš. Oba sta Bogi na dikc. pdleg Jehova želenja vladšrila i vodila svoj narod, iteri je ?u totn vremeni živoči ober vse driigi nirodov naj bogateši, naj zevčeneši bio. Zaistino se je lehko zezavao: %Od Jehova sebi voodebrani ndrod.* Tej s!ati časi so pa ssmo tečas trpeli, dckeč so kralovje i podložanci Bože zap6vedi i želenje zdržavali. Kak so se od toga v-enkraj zvagnoli, se je njih stan pohfišao. Odtuhili, od-stopili so od Boga i on ee je tiidš odffiho odnjih. Strdn 42. DUSEVNI LIST marciuš 20. Krasns, lepa je edna tdkša evangeličan*ka cčrkev, gde je ttidi od znotra vse Iep6 i rčdno urejcno. Ali t6 pa n'gdar sae tmtmo pozahiti, da jeevangeličanske ce?kvi Ežjlcpia iepota, prčcioiba od Božega svčtoga Diiha vkQpspr5?ieui vernikov vnožina, ki vsako nedelo i vsasi svčtešnji džn najjUiiijo to cerkev, I tam lepo popevajo, molijo i Bcžo reč posliliajo. H. ~ Ženski ketiiek. Goristanenje. Kak mdrje se r^zprestre nčbo prek zemlč. sunce je mosno 1 brezl svetloga sijaja. Žalostno stojl dfe?je i pomaii kaple vcda od vejk, cela natura joče — Velki p^tek je! VIv-aiiiofonj domi sedi ffiaajstležna dekii na, bleda i beieSoa, na veikom mehkom stoci pri okni, na kriii drži odpržto znucano knfgo — svčto pismo, Zamaknjeno gl^da dete vsivodal-jžvo, tiho lepečejo brezkrvna vfista : ,1 potem-nolo je sunce $ razpiiSčUo se je zakrivalo v cčikl na sredh* (Luk, 23., 45.) Od klopi pri pžči se R^g!o zd?gne raočen moški, IvaniSa je. K svojemi deteti siopivii ji položi roko na s€re viase. wSi kaj pravja Juliška ?• Deklina glida z zgfiblenimi ofžxi očo. Betežen tffiden nasmeh igra okoli deter; vfist. .Vidii očji, sunce potenine, ok63i tržije v6re je že, Viditn, feak se Gospod Jezui na Golgotho odpižvi, razp&tijo ga, On merj^ za r,as. Po cestž idejo liidj^, v cerkev se paščijo, jaz pa nemrem z tijimi. Meni jes kak da bi ga vsigdšr zcOva razpžfiH za naie grehe. G eda\ očas feak tiho staplejo ludje. vsi znšjo, kškia ^iiiS vora je 16. Samo li cČa osiž^eš domš, satn svojo pot, brez verc, brez lubčsni do trpččtga Odktipiteis. Zaka oča ?" Tužno bijejo z^oaovi, opominajoč i pros^čc. sČuješ oča," prž?i JuHška tiho Bksk te zvojžjo i Ssmo tebe zo-.čjol" Teda se obrne Ivaaiša od svojega deteta, trdi i težki so njegovi stopajl, Irdi i nuzeo je njegov obraz. MPus*i me Juliška, ns mantiaj me z detečim gučom. Ranč lakša si, k«k tvoja pokojna msti. Vsigdšr me je mantršl^ s tčm gučoia, z vero?. Vera je samo za slsbfče, za dcco i stsrce. Jaz <č prlpovesti ne verjem." Na Jullškioi rckaj ležijo dve velke skuze i %e bleščijo v niolnom sunci, kak lepo drago kani^nje. Ivan"i3 glčda s skrbjov na svoje dete. ^Slabie ti je Juliika ? Bi ila v postelo ?• wNe skrbi se za rcčae cč», tceni j« dobro I* Z veikov JUbčznestjov kiiine Laniša svoje detc. MMoja edina si, Juilška, vse, ka mi je ostaio. Vse drDgo je cirtvo i nigdar več ne pride nazšj. Tvo]o mater, tvojega brata, vse je vmdro te straien beteg. Ti »ni moreS ostaii, dGte. Nika more človek meti, ka Ifibi.* Že Šalamona, toga modroga je s^etska dobro bodočncst, bogastvo, zemelski nitladnsst više mere viivanje zrnfitilo i od Bože steze od-vrnolo. Nč jc živo čistoga žitka, vu s?ojem dvori je več pogajnsk! krallc, spaikinj, postelkinj držao, štere so ga z svojimi hfidimi v\&ki zamre-žile, od Jchova odtflhile i k-pogajnski bogecov molenji i aidiivanji nagaole, Za toga volo ga je Jehova že ns koncl žitka oduro, pokašiigao i napre nszvesto, ka se bode žnjim i žnjegovlm narcdcm godilo ? Na kakii žorš prlde. Nazvesto njemi je, ka že vu njegovom žitki, po njega dve sine kralestvo r&zpadne, naroda šorš se na hiido obrnč i k koncovi v-robstvo spadne. Ar, kak to indainja Boža pravica prorokfije : nGde se mordly prdvda, bogdbojazen zavrže, Rlm se poruši l v robstvo spddne t* T6 jc to, či se Boža steza, raoral zavrže, eSče ta najzmoŽD§ia nastava, ta najvčkia zmožnost spadne. T0 stoji na po- sebne osobe, na familie, sJališče «adi. To se po vreraeni i z-orsšgi i nirodioi zgodi. — Vnoge peide nam svedočijo ! Z hištorije bar gledajmo niiterne narode, posebne može, velikaic, kl nam to pravico trdijo : Z Siaroga vremena, na pšido denem zvQn drfigi, te zmožen babilonski narod, šteri je do rebe sčgajenitn špicom torem šteo zidati, da se naj neraztorijo. — Bsbilona stančarje so Boga namenili z tronuia doli djžti i svojega krala Nabokonodozora na njega mesto postaviti. Te vsatnogoči Bog je je csramoto, zmeiao njitn je jezike, tak da so eden drflgoga ne razmili. Nji-hovo zmožnost }e zlaooao i po sveti so raztepe-ni. Nabokodonozor je v-paraeti nateliko zblodje-ni, ka se je za jflnca mislo i kak takši je seno i travo )o. Tak so obhodili i drfigi zmožni, bogštaječi i bolvane molčči ožrodje tiidi. mdrciuš 20. DOSEVNI LIST Strdn 43. MEšče nika jeste, ks lubili more, ka njemi nemre vžets nej skrb, nej Sisri", pra?i Juiiška. Ttd& idc Ivšniša z hiž>. Na bregaj, v dolini se zbudi dč3. Svetlo i z'ato zba> sunce i stoj; m nebi, zvon6?je do-nijo z torraa « glšsljo vesč:o: Krfstui jc gcnsta no! V svoj najiepšJ gvant je odeti rnlLdl Vflzsn-ski den; pryc korLie odprčjo svcje bofnfeleke, prvi ftiči pope?ajo na drs^j-. Juliika sedivstč tešnfoj opravi na s?cjeni rnestl pri oknJ. Pimo želčnja g*čda v sunee, k cerkvi. Ttitli v hiž; je vse s*čte$njo. Beli prt je na stoli, prve konne cvetčjo v'kupici. Ivaniša stvji med dve:Lttii,čar-no cbleko ma m seb-:, v r6ki nerodno drž: tKSli paket. S?ojetni deteti je prlocso vfizenski dšr. Juliška odpre malo ikatlo j vL\če v njem srebr-ni janček z rna!?m križom. ..OSa!" Velko vesčSjc i velka zahvainost je v Gjčnom pcgledi. ^Dobro je Juliška", pra?i I^aila", če te ?xrao veseli, ka sem kQpo, ali mai drugo želenje?* Juliška podpre velke oči v očo. BJa, oča, selko, svžto žeienje mam. Idi dnes v cerktv!* Gaa pa vidi, ks ic oča Čenierno ge-ne, ga zsdrži s gFojimi slabirni rck^mi. „053, za raojo voio idi, dr jaz sam& nem-rem v cerkev. Samo to cdno pot — za nienc — če me Ifibiš!« Ivaoila se prikluči vnogonii lustvl, štero proti cerkvi ide. Nerodno njerni je, sii vsfgdar, gda se iče vrnoti, vidi prcsčče oči svojega de-tets pred sebo«, V cerkvl sedi w zždojoj klopi, skri-ti med drfige. RsJš predge ga genejo i naj-dejo pot k njegovomi srci. Bole i bolc poslfiia, na ednok ]e žčden, da bi več ! več čflo tL blžj zeas re^L Domo pd. sam idc. Guč ifidi ga moti, iam more bltl i prebrcdit! to veiko čfido, Štera se je zbQd'ia v njegovoj dfiJf. Potoplea v srečne misli se pašCi domo, ka bi svojctni defcts povedo, ka j« ns]so v cerkvi Oaoga, steroga mcre človek Ifibiti v siikeiinl i eJče v smrti. Veselo i blajženo stopi v hilo, vse je iak svetlo, tak lepo na svet;. V drcgetajo^oj rok! dr-žj oioiitvene kalge, $ pogfždom obims svoje de-te, žtero ešče izdsk ssd! pri ckni. Aii ka js z Ejov? Mirno leži v velkom sioci, rok^ ma gk!e-njene, očt zspreie. Na prs. j se bleiči tnaSi sre-brni križ, šteroga njej je oča za Jenk prineso. Ivžniša presirašeno k njej stopi, jo prime za ro-kč, Mrzle so s mrlve. Blaženi mir leži na ble-dom obrazi. Mrtvaje. Iv&niia poklekne pred njov i g!6da ? S?eto pismo, Jtero odpreto v njčnom knli lež«. Tam je napisanc: »Nega ga eti, nego jegorfstano". (Luk, 24,6.) Frida Kovatl Vera je bože delo v nami, štero nds spremeni i na novo pordja z Bogd. Luther. Indašnjega vremena toga nžj.ekšega bog&tca Dariuia, je njegov veliki vrššj z!žta, srebro i dragoče ttidi n& včiiiiio biajženoga. Mogso jc spoznati, ka je pred ssirtjov niiče ne bldjžcai, kak to Solon rnAder od njega plie. Sredajega veka zraožnt orsdgov nirode: grke, rimlance i ešče druge, so njih cez&rje, ki so se od Bog& više šiinali je tQdi hištorije erja zničila : Blli so i nega jl! Ali gde je on zviženi ŠpLm'e vJadar, ki se je nadfihto z-tčm zvlšžvao: nka v njegovom orsagl nigdar nezdide doll sunce". Amerika i Europa sta trepetala od njcga. — Sunce eiče itak gori zhaja i doii zahaja, ali ojegovo je neveke zraožnostjov vr^d zaišlo. — I ka dobra je nihao za sebotn človečanstvi ? Ali gledajmo Izldma vu velikoj iurini bo-dočo zmožnost, Ažie, Afrike i Europe tiranoia, z šteri eden zviient casar II gi Mohatned je pre-Itimano glaso : ,Kak vu nebi samo eden gospdd: Alah jeste. tgk na zetnli tfidi edeo m& bidti i ič bom jas Il-gi Mohurned." Te istinski nčbe Go-spod ga je zadosta osramoto, ar je nsmenjenoga sebičnoga cila ne dosčgoo; njegov narod je po vretneni zgfibo zmožnost* Dnesden v-ednom tesnom taii Ažie stišnjeni, z-Kemžl paie injek-ciov pomladjeni, kiimra i život^ri. Z-indainje ztnožnosti ni teaje nega. Prispodobno : Vu vere preganjanja vrerneni ztnožne Austrije casar II gi Ferdina"nc1, ki je v-MariaCelli vu c^rkvi pred oltžrom z-prisegcv vadliivao: ,Ka tečas neh^nja, dokeč ?se protei-Unulov viJ nestrebi". — Ka je dosegno ? — Po vnogo krvi prelevanji so proteitanuife z-Boga pomočjov obstali. Cila je ne dosčgoo . Mi itak jestemo, gde je pa on ? — Žalosten spomenek je odnesao »ebom vu grob i nihao za teboai kiitoriji. ~ Pokolenje njegovo je pa hlltorije erja z-možnostjov navkope pocerala. Strdn 44. DOSEVNI LIST marciuš 20. Zgiibleni sin. (Luk. XV. 11-32.) Postna igra. Pisala: Kovatš Frida. Osčbe: Napovedov&lec, oča, 2 sin4: Fr«nc i Jožef. Napovedovšlec : Dtžgi verniki I Poslfišajte 2daj zgodbo od zgublennga sina, ki je napisano v LiikaS e^angelioma 15-tom tali od 11-toga veršuša do 324oga veršuša : TL biblijska hišto-r¦-1a bode naprejdana kak igrokdz. Napisano je : »Človek nik! ja meo dea sina". I erčč fe mlajši svojerai oči: oča daj m\ vo išl blaga, kS se menč dostaja. I r?zdelo njlma je vse žšvlenie." (11-12. v,) (Odide.) (Franc pri stolš sedi i nikaj deia.) Oča (pride): Pašči se sln moj, delaj i moli, to prloese Boži bbgoslo? 1 Pogiedni svo-jega brata, on je vse s?oje delo že opravo. Lepo napravi svoje delo, ir čiovelc nlgdar nesmi za-neicaren biti! (Oca odide.) Franc: Vsigdar »amo brat, liibleni brat! On mL prvo raesto v učinom srci. Vse, ka on dela, je dobro, jaz se pa lehko trudim vse dni, nigdar njim nerarem po voli ^čfniti. Ne vidi se mi več doma.. v svet ideia. Tatii nai aišče nede zapovedivo, tar« nišče nede pokazo brata za dobro peldo, tsm bom le]ko delo, ka botn ičeo. (OSa prlde.) Oča: Ka pa premiifival, ka brodii 1 ? Pašči se! Ve?er že grate, pa si saajo polovico toga napravo, ka je tvoj brat včino. Franc : Ja, brat, tč je di(ig>, bogši. jaz si pa ne dam več od vas zapovedavati, nej sem več dete. Sam $i že tejko porržgam. Materni tao mi ?6p!žčajte, pa ruo 40 v svet. Oča: Ka so t6 za misij ? T6 jaz ne do-volita! Premlždi si ešče} doma. ostaneš! Franc (čemerno) : Šččm iti, čujete, ščern ! Nilče ira krQh, Jas pa od glada pogibam. Gorl stanovii io bom k oči reojesiii, i er^em njemi : Očas pregreio nam nevfsjenc pred oči posfavi, ka vsaki zmožnostv vsl cezšrje, tir^nušje odnigda mao. šterl so n$ na podlagi B:-žc;n fundamen-tomi nastdvieni, ne na sveta jedlncga Gospoda pocimprani i brez njegove vole i bojazni prebi-vajo, prvle sledi «padaejo, ničes postanejo, na žaiosten šorš pridejo. Tak je to do etJgatnao bilo i tadi tak bode. — Vse je preminoče, li edno je vekitfečno i to edno je: s/?ed Boza !• Po eti naprC- pOščenji vu prišestni numer člankaj BPod!istkov", na včenje napre bodem davao židovskoga ndroda te žalostneie hipe, orsaga na nlkoj idenja osojenost, Jeružalema pogiibel i v robstvo spadaj. Prosim vas poitu-vani čtitelje, da z-pazkov čt6Se, sebi na včenjč 16 MPodlistek«, kak hištorično versko čtcnjž, itero nasledčč prihaja : 8. /eruždlema pogiibeli doli sptsanje. Izrael* skoga naroda osojenost. Htštorlčno versko čtenje- (Na podlsgi s>etoga Maiaja XXIII 36-39 i Lukača XIII 34, 35. ?eršuši.) Vzeto z-staroga Gradnšla, po Agoštinskoga vadluvauja Prek Dunaja Evangeličanike Super-intendencie v 1806-tom leti vodani Pesmeni knig priložbe. Poslov. Fiisar Jšnoš vp. vučitelj Vidi 25 stran. Če naše srce pogledne božega Sina, kl je za nas aldilvani, te mirovno bode, veselo i dobre vdle l mk gvUšen trošt tiidi v smrti. Ar kak bi se mogo bojatl greha te, ki zrta, ka je Krtstuš, božl Sin, na krlzl zlomo njegovo moč. Kak bi se mogo bojati smrtl, što zna, kaje krlstuš Sdpro v zitek pelajoča vrkta t Luther. marciuš 20. DUŠEVNI LIST Strdn 45. sesn pr61i nčhi i pred tebom. I več sem nej vre-den, ka bi se tvoj s^r» svao; včioi rne, iiki ed noga najesnn:koY tvoji." (13 19 v.) (Ot? pride i Jožcf) Oča: Srcč m! teži ,rs'sel, fca je z našim Ffanccm. Od dnčvs do dne;a fdkanj, da st vr-tič doaid Pa g3 nag?< Jali ga je svet vmSro? Jož?f: Ka se skrbite za f-slota. Odišo je po svojoj voli. Na niene poiablte, ki ssigdar ssmo deSsm za vds- Na onoga ttiisilte, ki |e z penezi odišo, nej da bi ss brfgo za vfis! Oča: Ne gu:i fe trde reči, Jjžefl S-n raoj jes kak t*, jaz sea nje&ii pa oFa. I B6gf nai neb*ski Oča5 odptist! vs^koml spokornomi detc ti\ Tudi mi moiemo odpUsiiii. Hodi, na deio idemo, naj vse v rčdl ndide t^oj brat, či se vrcčl (Oča i Jožef od?deta) Napovedovšiec: ,1 gori stasovši šo je k oči svojetrJ. Gda bi pa ešče on ozdaleč bio, vido ga je oč'a njegov i smilfl?so se |e i btzeii spadao ]e na šinjek njego? l kulno ga je. ErčL pa Djcmi te «in: Oča, pregreio sem proti užbi i prsd tebom i več sern nej vreden, ka bi se tvoj sin zvao. Erče pa te oea slugotn svojim: prineste to jakšo sfiknjo i oblečte njemž jo i dšj-te prstan na roko njegcvo I čržvie na noge, I psineste to krmleno tele, zarežfe ]e i jedoči ve-sčlmo se, Ar ]s ete moj sin rnrfe? bfo i oživTo |e; zgiiblen js bio i u&jdett je. I začjtll to se veseliti. B:o je pa njegov sin stareji! na njivi; i kak se js pridoCi pri&iizao k hiži, čiio je igranje I p^sanje. I prizove cdnoga od slugov, spitiva, ka je to? Oxi pa erCe njem.1: tvoj brat je prišo l oča je dao zarez&ti to krmieno tele, ka ga je zdravoga nazdj prijac. Rszs^do se je pa brat i nej je šteo notri iti. ZLto oča njegov vo idoči proso ga je, ?ia] ide notri. Oži pa edgovor^či etfč cč?: ovo telifco let s fižira tebi i rtfgdar sem zapdved tyojo nt\ prestopo i rr.enš si nigdar nej dao ešče ni edaoga kozllča, ka bi $e z prijateli mojmi veselio. Ka je pa ete tvoj s\n, k? je t?oje žlvlenjs s praznlki pojo, prišo, zarezao si njesni to krmleno izle. Oa pa etfe njemf: s?neks ti sl vsigdar z menov I ?sa mcja so tvoja. Trbeio bi se tl pa veseliti i radQ?ati, ka je ete ivoj brat mrtev bio i cživo je; i zgnblen^ je bio, i najden jes<. (20-32 v.) (Oča prfde, za njitn Franc.) O^a: Sin mcj, kak sein vcsžJi, ka si se ?rno doimo. Frsnc: Ofia, odjfistite, nezahvalen i hfidi %tm bio. Oča: Pusti sin rnoj! Na obrazi ti vidim, kak težko si ž vo i kak neznosno si trpo. Ali pozableno aa) bo LOdjč, sin aioj se je vrno, sgiibieni mcj s*n! Najlepš! gvant prineste, na}-bogU obed sprsvte, svetek je dnes, veseli svžtek. (Jožef pride.) Jožefe, Franc je prfšo, fe igflbleni. Namesto, ka b) g?, brldko kašilgalf, njemi roao priptŠLtite I Celo gvoje iJBšnje je zapravo, zdaj ga pa gori-sprimleie kak krali. O2a:' Pusti Jožef, prijazen bodi. Svfit je Franca pokaštigo, pomenkaoje je trpo, rnrtev je bio. Vesell bodis ar žive, Ar se je spokoro. Tudi nai nebeskl Oča se vescii ?sakoml grešnlkl, k! se povrtič k njemi Hodita sinš mojfvas Ifibim vaj, edncga k&k drugoga. (Vsi tfjj^ odidejo.) Napovedovaiec: Tak je spissno v sv6tom plitai pr!goda od zgablenoga sina". I