rritfti*. pipkM. ▼ g.toTim. IZHAJA V84* TORE*, CBTBTEg IN SOBOTO. **»* pasamesm »teTilki Din 1*68. • J. . TRROVSKI LIST Časopis za trgovine \ ' ' n ■ U >. Industrijo in obrt. Hiupčniioa za ozeipije SHS: le|po 180 Pip, za V2 leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, 1 prečno 16 Din; h Inoteioptvo: 210 Din. — Plača in toži te v Ljubljani. j ; Uredništvo in upr»vniŠ!tvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. $3. Dopisi pe ne vračjajp. — Številka pri postni hranilnici v Ljubljani 11.963. LETO XL Telelai št 3562. UUBLJAN^, v tpivek, r n* ui| 1 mm | ' ■ ■ » - n ■ - * i » + ., . dne 12. junija 4928. Telefon At. 2552. ŠTEV. 69. Obini zbor Zveze trgovskih gremdev v Novem mestu. 'V metropoli lepe Dolenjske, v Novem mesilu, se ie vršil dne 10. 4. m. Vili. občni zbor Zveze trgovskih gremijey za Slovenijo. Zbora se je udeležilo nad 80 delegatov, prisostvovalo pa mu je ie mnogo trgovcev iz domačega in drugih krajev. Velika večina delegatov je prišla že v soboto popoldne v Novo mesto, da se udeleži prcdkonference delegatov, katere namen je bil, da razpravlja o predlogih, ki so jih predložili za zbor posamezni gremiji. Predkonferenci je prisostvovalo 60 delegatov, ki so zastopali 22 včlanjenih gremijev. Predsedoval je zvezni načelnik gosp. Vilko Wcixl, ki je (takoj po pozdravu delegatov in ugotovitvi sklepčnosti konference otvoril razpravo. Gremiji so javili skupno 39 predlogov, kar pač najboljše pr.iča, Jcoliko je še perečih vp,ra-šanj, od katerih zadovoljive jeSitve zavisi napredek in procvjt našega trgovstva. Med predlogi je nmpgo takih, ki se ponavljajo že več let, a kljub ponovnim resolucijam na naših občnih zborih še nijp bili ugodno rešeni. O posameznih predlogih .bomo poročali v prihodnji številki »Trgovskega lista«. Po dolgotrajni in izčrpni razpravi so navzoči delegati osvojili predlog pod-načelnika g. J. J. Kavčiča, da se stavijo »o nekateri predlogi v .obliki .resolucij v odobritev občnemu zJt>oru, dfflfli pa ?e prepuste ^veznemu načelstvu, da jih temeljito obravnava n,a svojih plenarnih sejah ter nato sporoči na rnero-Jajna mesta. Po končani razpravi je poročal g. Kayčič o vprašanju ureditve odnošajev zveznega glasila »Trgovski list« m- Brarp tiskarji »Merkur«, po d$li$i de-ati so navz;QČ,i delegati ?ogta«io pooblastili zvezno načelstvo, da nadaljuje pogajanja iP sklene pogodbo. K' MO najbolje odgovarjala zyez,fliqi intene-soap. Na to je zy,ezpi predsednik W-predkk, ki prič?, jeftko živo je no- v? uredba interese pašqga trgovstva. Naš prijatelj pi|e: Te dpi je izšla v ^a^ean listp« novela k predbi o p«bayljaPpi[b zalegah državnih nameščencev. ,S ,tp urejd-tjo ^e v^sesp .Orzavnin? p^^aeš^n«?«^ nalaga pbligatoričpo filans^vp v jn^-bavljalnih zadrugah. Vsak državni napješ^enec -se ippra vpisati za nftbavljalne zadruge ip plaqati vpisnino 5 Dip ter delež 100 Dip. Če kak državpi pameščepec še ni volanj^p, pip woi;a di;žavpa .blagajna, ki pu iz-pjtftčuje slpžbene pj;ejemke, pa predla ^veze nabavljalnih zadrug ui»dp-ipa .o$tegn,i,tji te zpeske. fištp v kak-šnepi kraju še pi ponavljalne zadruge, to dejstvo dFižavn«)ga narnešp^nca še pe ppi-osti etanstva ter $e (norp včlaniti v zadregi, ki je najbližja ^a* ju, kjer službpje. S tP odredbo je vlada naravnost Rij^glasita, da morajo državni uslužbenci b ojk o tji,r ^a t i trgovce. Obenem je pa vlada takorekoč omejila osebno prostost dr-ž.a v n ih p api e,š,č,e p.c e v , ker jih uradoma sili, dp §0 ^Ipni nab^v-ljalriih zadrug državnih nameščencev, ter jim s tem popolnoma onemogoča, kupovati tam? kjer jim nakupovanje ugaja. .Dejstvo je, da vživajo te nabav-ljalne zadruge najrazličnejše ip velike ugodnosti, predvsem razne davčne olajšave, prostost od davka na poslovni promet, vsled česar je morda to ali ono blago nekoliko cenejše nego pri trgovcu. Vendar pa navadno ne pride vedno v poštev cena blagu, marveč predvsem kakovost. Sicer je pa splošno znano, da naši solidni trgovci tudi glede cen konkurirajo z zadrugami, ker se zadovolje z minimalnim dobičkom. Čudno se nam pa zdi, da država noče privoščiti trgovcem zaslužka, ki naj bi ga jim dajal državni uslužbenec, pač ga pa pozna, kadar mora fatiratl in kadar mora plačevati razne dav- ščine, ki so danes že tako raznolične, da bo kmalu moral imeti vsak trgovec, v$ak obrtnik svojega posebnega davčnega referenta. Navada je, da država kolikor mogoče podpira trgovino, saj je ravno trgovina oni faktor, ki ji daje največ dohodkov, ki je takorekoč hrbtenica vsega državnega gospodarstva. Najlepše je pa to, da morajo biti vsi državni nameščenci člani teh na-bavljalnih zadrug in v to svrho plačati vpisnino in pa vsaj en delež. Tako mora na primer učitelj ali pa carinik, ki ima morda dan hoda ali pa celo dan vožnje do bližnje prodajalne nabavljalne zadruge, tudi član. Zdaj pa vzemimo primer, da bi tak državni uslužbenec, ki mora že plačati svoj delež, hotel imeti tudi vsaj nekaj ugodnosti ter se vsak mesec, enkrat podal na dolgo pot v bližnjo prodajalno nabavljalne zadruge. Ne vemo, kaj bi rekle merodajne šolske oblasti, če bi ta ali oni učitelj, ki je slučajno nameščen v kakem oddaljenem goratem kraju, zaprosil za dvadnevni dopust, da more iti v bližnjo nabavljalno zadrugo po sladkor, moko, kavo itd. Pri nas bi zadostovala dva dneva. Kaj bi bilo pa v Južni Srbiji, v Črni gori? Da se pa državnim nameščencem, ki že vsled terenskih neprilik ne morejo kupovati v nabavljalnih zadrugah svojih potrebščin, uradoma odtegne najmanj 105 dinarjev, tedaj ne pome-nja to nikakega podpiranja samopomoči državnih nameščencev, marveč je to čisto navaden davek, s katerim se bo zopet obremenil naš državni nameščenec. Tako vidimo, da od te nove uredbe glede nabavljalnih zadrug državnih nameščencev ne bo imel dobička niti državni nameščenec, še manj pa trgovec, ki je že itak resno ogrožen v svojem boju za obstanek. Spričo teh dejstev pa naj merodajni krogi dobro pretehtajo dobre, pa tudi slabe strani te odredbe — in nedvomno bodo prišli do prepričanja, d& je senčna stran večja nego pa solnčna. Prodaja soli. Kljub temu, da smo že ponovno opozorili na nova določila za nadrobno prodajo soli, dobivamo v tem oziru še vedno vprašanja, ki kažejo, da si posamezniki še niso na jasnem, kdo bo smel po 1. juliju 1928. prodajati sol na drobno. Vsled tega ponavljamo, da se bo po členu 81. finančnega zakona za 1928/29 smela sol prodajati po 1. juliju t. 1. samo po uradno določeni ceni, po kateri jo bodo mali prodajalci kupovali v državnih založiščih ali od zakupnikov veleprodaje soli. Vsakdo, ki želi po tem terminu prodajati sol na drobno, bo dobil to pravico, če se obrne za dovolitev male prodaje pismeno na organa, ki ga odredi uprava državnih monopolov. Pooblaščeni mali prodajalci imajo pravico do odstotka za nadrobno prodajanje soli. Ta odstotek določi upravni odbor monopolne uprave. Dosedaj ni monopolna uprava določila niti organa, ki bo pooblaščen izdajati pravice za malo prodajo soli, niti ni določila, koliko bo znašala provizija za to prodajo. POBIRANJE OBLASTNE DOKLADE K DRŽAVNI TROŠARINI NA OPOJNE PIJAČE. Ljubljanski oblastni odbor je pravilnik za pobiranje navedene doklade dopolnil sledeče: »Vsaka pošiljka medkrajevne trgovine z alkoholnimi tekočinami, ne glede na to, je li plačana oblaslna doklada ali ne, mora biti krita z uradnim potrdilom. Pošiljke, ki vsebujejo pod 5 litrov čistega alkohola, je smatrati kot prodajo na drobno. Za vse te se mora plačati oblastna doklada prej, predno zapuste trgovca na debelo. Prejemni urad potrdi prejem in obremeni stranko za prejeto količino, kar potrdi na uradnem potrdilu, ki ga mora vrniti v najkrajšem času izstavnemu uradu. V primerah, kadar se ne more dognati identiteta kupca, jamči prodajalec za plačilo oblastne doklade. Produkcija tobaka. J3red vojno je na svetovnem tržišču prevladoval svetli orijentalski cigaretni tobak. Med svetovno vojno je cela vrsta držav bila prisiljena, da zaradi pomanjkanja orijentalskega tobaka uporablja svetli prekomorski tobak za polnjenje cigaret in to predvsem iz Virginije. Samo Anglija in. nekatere severne države, kakor Švedska in Norveška, kupujejo ta tobak tudi ipo vojni, medtem ko so skoro vse druge države, ki uporabljajo cigaretni tobak, zopet posegle po orijentaf-skem tobaku. Na drugi strani prideluje Francija vedno več temnega tobaka iz lastnih kolonij, predvsem .iz Algerije Italija je posadila na jugu tobačne nasade, v katerih redi predvsem macedon-ske vrste. Četudi ta tobak, kar se tiče kakovosti, za orijentalskim tobakom da-leko zaostaja, se njegova produkcija zelo pospešuje, ker je državni monopol, in pokriva sedaj že znatni del državnega konsuma. Toda to odpadanje tržišč v imenovanih državah je popravljeno s tem, da povpraševanje po tobaku v Zedinjenih državah vedno narašča. V Ameriki se je kadenje cigaret med vojno in po vojni tako močno razširilo, da orijentalski tobak sam sploh ne more pokriti potrebe. Zato so poskusili z mešanico 20% orijentalskega tobaka in 80% svetlega amerikanskega tobaka. Na to so se kadilci navadili in tako je ostalo pri tem tudi po vojni. Amerikanska potreba orijentalskega tobaka, ki je znašala pred vojno osem milijonov kilogramov letno, je narasla sedaj na 35 milijonov kilogramov. Orijentalskemu tobaku pa pretijo drugi nevarni tekmeci: Kitajska, predvsem pa Rusija. Prodiranje kitajskega tobaka je zaenkrat ovirano zaradi velikih prevoznih stroškov, nasprotno je pa Rusija, ki producira tobak, ki po svoji kvaliteti komaj zaostaja za orijentalskim tobakom in sedaj poleg tega z njim dobro manipulira, dvignila svojo produkcijo na 170 milijonov kilogramov in je letos prvič ponudila v Hamburgu 5 milijonov kilogramov naprodaj, kar lahko v znatni meri vpliva na tržišče. Povpraševanje po iuskem tobaku sicer zaenkrat ni tako vgliko, ker zahtevajo Rusi prevelike cene. Ozemlja, kjer se je prideloval orijentalski tobak, so se po vojni zelo spremenila. Ogrska je zgubila Banat, ki je zelo važno ozemlje za cigaretni tobak. Po vojni je sicer Ogrska dvignila svojo produkcijo zopet na 20 milijonov kilogramov letno, ampak to je skoro izključno temni tobak manjše vrednosti, ki se .da uporabiti samo za pipe in cigare. Sajenje tobaka je pospeševala vlada, toda izvoz, na katerega je država navezana, ni imel dobrih rezultatov in neprodane zaloge se cenijo že na 20,000.000 kilogramov. Bolgarija je izgubila en del svojega severnega tobačnega ozemlja, ki ga je mdrala odstopiti Romuniji. Toda tudi svoje najboljše tobačno ozemlje Ma-cedonijo je morala odstopiti Jugoslaviji, ozirotna 'Grčiji. Jugoslavija je poleg tč-ga prevzela od AvstroOgrske najboljša tobačna ozemlja: Bosno, Hercegovino' in Dalmacijo, nazadnje tudi Črno goro in dele prejšnje turške države. Turčija je morala odstopiti svoja najboljša tobačna ozemlja Grčiji. Na ta način krije Romunija, ki je morala pred vojno tobak uvažati, sedaj skoraj v celoti svojo potrebo sama. Jugoslavija je postala izvozna dežela; tudi Grčija producira najfinejše tobake. Površina za tobak obdelane zemlje se je po svetovni vojni zelo povečala. Leta 1923 je bila v Grčiji, 1924 pa v Turčiji in Bolgariji najboljša žetev, ki je dale-ko presegala potrebo. Posledice tega so bile padanje cen predvsem manj vrednega tobaka, medtem ko so cene za dobre kvalitete ostale trdne, ker je povpraševanje po dobrih kvalitetah vedno naraščalo. Amerika, ki rabi vedno več orijentalskega tobaka, kupuje najfinejše kakovosti, toda tudi evropske države ga kupujejo v veliki meri. V ravninah, kjer raste manj vreden tobak, se je produkcija skrčila in sedaj se pospešuje predvsem produkcija tobaka v višje ležečih krajih. Produkcija treh najvažnejših tobačnih držav se je v letih 1919 do 1927 razvijala na sledeči način (v milijonih kilogramov): 1919 1924 1927 Turčija in Smirna 30—40 80 54 Bolgarija 15 44 16 Grčija 20—22 83 52 V Jugoslaviji .pomenijo prva leta po nastanku nove države nazadovanje v produkciji tobaka, tako z ozirom na množino, kakor tudi na kakovost. Šele pozneje so se razmere zboljšale, toda žetve niso Se dolgo dosegle predvojne višine. Vseeno pa je Jugoslavija pridelala J. 1919 5—6 milijonov kilogramov tobaka ter je to produkcijo dvignila v letu 1927 na 18 milijonov kilogramov. Največjo produkcijo je zaznamovati leta 1924, ko je znašala 27 milijonov kilogramov. Približno 12 milijonov kilogramov se vporabi doma, ostali tobak je namenjen za izvoz. Turčija porabi sama približno 15 milijonov kilogramov, Bolgarija 5 milijonov ter Grčija od 5—6 milijonov kilogramov, tako da v teh treh državah preostaja okroglo 96 milijonov kilogramov za izvoz. Potreba drugih držav, ki tobak uvažajo, se ceni na leto približno na 100 do 115 milijonov kilogramov in se razdeli ua sledeči način (v milijonih kilogramov): Amerika 30—35 Nemčija 25—30 Češkoslovaška " 9—10 Avstrija 7— 8 Poljska 7— 8 Anglija 3— 4 Ogrska • 3— 4 Italija 3- ’ f F ranči ja i Severne države vsaka po 5 Holandska in Belgija 2— 3 (Nadaljevanje 'in konec prih.) , Obveščanje oddajnika o ovirah pri izročanju blaga v železniškem prometu. Dolžnost železnice, da oddajalca pošiljke obvesti o ovirah pri izročanju blaga, je urejena v § 81 oredbe o železniško-prometni službi, odnosno v izvršilnih predpisih k temu paragrafu. Potemtakem je v primerih, kadar .se prejemnik blaga ne more najti, ako noče sprejeti blaga odnosno ako ne dvigne tovornega lista v roku, k; ga določajo železniški predpisi v tarifi, namembna postaja dolžna, da potom oddajne postaje takoj obvesti oddajalca blaga o vzrokih ovire in zahteva od njega navodil. Kljub temu se dogaja, da namembne postaje teh odredb ne izvajajo, ker namembne postaje ne vrše dnevno kontrole o tem, je-li so bili vsi tovorni listi v roku, določenem po tarifi, dvignjeni, vsled česar nč obveščajo oddajnika blaga o vzrokih ovire. Posledica je, da leži pošiljka pogosto cele tedne na postaji, a oddajnik niti ne sluti in šele po dolgotrajnih poizvedbah ugotovi, da blagb ni bilo oddano. Vendar pa se kljub temu, da je tudi železniška uprava sokriva, da oddajnik ni pravočasno razpolagal z blagom, zaračuna vedno z vso strogostjo ležarino oddajniku, ki položaja ni zakrivil in ga tudi ni mogel preprečiti. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je na te razmere opozorila Generalno direkcijo železnic, ki je izdala vsem podrejenim direkcijam strog nalog, naj skrbe za to, da se bodo v tem pogledu predpisi strogo izvajali. MEDNARDONA KONFERENCA ZA PREMOG V PITTSBURGU. V Pittsburgu se bo pričela 19. novembra mednarodna konferenca, ki se je bodo udeležili odposlanci enajstih držav in sicer: Zedinjene države severoamerš-ške, Kanade, Anglije, Francije, Italije, Danske, Belgije, Rusije, Japonske, Španije in Češkoslovaške. Predmeti razpravljanja bodo: Možnost večjega izko-riščevanja premoga, izdelovanje katranskih produktov, izgorevanje brez dima, dobivanje vodika, vezanje dušika, pul-verizacija premoga, tekoči premog pri nizki in visoki temperaturi. — Naša država menda nima nobenega interesa za taka velevažna gospodarska vprašanja, čeprav ni zadnja, kar se tiče množine premoga, ki ga pridobiva. DOLGOVI IN TERJATVE NAŠIH DRŽAVLJANOV NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. češkoslovaška vlada je predlagala naši vladi, da potom sporazuma uredita vprašanje dolgov rn terjatev naših državljanov in pravnih oseb na češkoslovaškem. V ta namen poziva na ini-cijativo ministrstva trgovine in industrije Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v LjubljanT vse fizične in pravne osebe na svojem področju, ki so imele pred razpadom avstro - ogrske monarhije kakšne dolgove ali terjatve na Češkoslovaškem, pa do danes še niso urejene, da jih najkasneje do dne 25. junija t. 1. pismeno prijavijo ministrstvu trgovine in industrije, oddelek za notranjo trgovino v Beogradu. Iz vložene prijave morajo biti razvidni sledeči podatki: L ime in priimek upnika, odnosno dolžnika in njegovo bivališče; 2. ime in priimek upnika odnosno dolžnika na Češkoslovaškem, odnosno njegovo bivališče; 3. ha kakšni podlagi je nastala terjatev ali dolg; 4. ali se je obrestovala in kako in- 5. koliko je terjatev ali dolg prvotno znašal, v katerem znesku še obstoja danes, z dosedaj dospelimi; a še ne plačanimi obrestmi. — Interesenti se opozarjajo, da se točno odzovejo temu pozivu. Ako bi svojih dolgov ali terjatev v določenem roku ne prijavili, bi jih zadele težke posledice, ker bi se njihovi dolgovi in terjatve ne upoštevali pri sklepanju nameravanega sporazuma. * * * ZBOROVANJE ZVEZE AVSTRIJSKIH ■ TRGOVCEV V INOMOSTU. Dne 8. junija t. 1. je imela Zveza avstrijskih trgovcev ob iždatni udeležbi svoj letošnji zbor vlnomostu. Zborovanju je prisostvoval kot zastopnik vlade minister za trgovino in promet, navzočih je bilo tudi mnogo državnih poslancev, zastopnikov trgovskih organizacij iz Nemčije in predstavnikov lokalnih ob-lasteV. Zbor je pozdravil trgovinski minister s programatičnim govorom. Uvodoma je naglašal pomen avstrijskega trgovca v okviru našega narodnega gospodarstva, posebno na področju zunanje trgovine. V nadaljnjih izvajanjih je podal pregled o sedanjem položaju zunanje gospodarske politike in na nujne naloge v bližnji bodočnosti. Pri tem je omenjal dodatno pogodbo z Ogrsko in pogajanja z našo državo za revizijo trgovske pogodbe, ki se prično v doglednem času' Nadalje je omenjal pogajanja za obširno trgovsko pogodbo z Nemčijo in uspeh novega sporazuma s Francijo. Važno nalogo ima trgovstvo glede racionalizacije. Za uspešno racionalizacijo naj bi se ustanovil poseben zavod avstrijskih trgovcev, ki naj bi se pečal v okviru kuralorija za gospodarstvo s tem važnim vprašanjem. Minister je končno naglašal nalogo interesnih zvez ob pojavu nasprotnih interesov raznih panog gospodarstva. Ob takih pojavih je naloga zvez, da pripravljajo teren za sporazumno rešitev spornih vprašanj. Zveza avstrijskih trgovcev to svojo nalogo dobro pojrhuje in ji daje ravno to dejstvo možnost, da more z velikim uspehom vršiti svojo nalogo. V ostalem je zborovanje poteklo po programu. Pretežen del zborovanja je bil posvečen vprašanju racionalizacije trgovskih obratov. Izmed ostalih točk je vzbudil pozornost govor bivšega finančnega ministra trgovca Kolmana iz Badna, ki je omenjal svoj konflikt z odborom 25-tih. Konflikt je nastal vsled tega, ker je govornik grajal, da večina davčnih utadnikov nima pravega umevanja za potrebe gospodarstva. To grajo je bivši minister ponovil izrecno z namenom,, da doseže pravičnejše in vestnejše postopanje za odmero davkov. , !\ Trgovina. Trgovska pogodba med našo državo in Grčijo. Dne 5. t- m. je grški parlament pri drugem čitanju v celoti odobril ju-goslovansko-grško trgovsko pogodbo, ki je bila podpisana v Atenah dne 2. novembra prejšnjega leta. Podražitev za eksport namenjenega železa v srednji Evropi. Na Dunaju se je pred kratkim vršila konferenca kartela srednjeevropskih železarn. Na tej konferenci se je sklenilo, prilagoditi ce- ne za eksport cenam na mednarodnih svetovnih tržiščih. V koilko se bodo cene povišale, se še posebej določi. Sedaj so srednjeevropske železarne te dni sklenile, da povišajo cene za izvoz v Jugoslavijo in na Bolgarsko po 5 do 10%. Izvoz sira v Severno Ameriko. Večkrat sc je že slišalo in razpravljalo o nepovoljnem položaju na našem mlekarskem tržišču. Dočim smo nekaj lel izvažali precejšnje količine mleka v inozemstvo, predvsem v Avstrijo, je v zadnjem času ta izvoz zelo nazadoval, ker je konkurenca drugih držav prevelika in ker se tudi tako predvsem v Avstriji producira vedno več mleka. Pri nas so vsled tega pričeli v večjih množinah izdelovati sir, ki ga pa tudi ne morejo razpečati. In tako imamo po posameznih mlekarnah precej velike zaloge sira. Zdaj pa javlja naš konzulat v Chicagu potorti zunanjega ministrstva, da se sledeče ondotne tvrdke zanimajo za uvoz sira: A. H. Barber & Co., 216, Canal Street, Chicago, III. — The Dow Cheese Copmany, 111, West Monroe Street, Chicago, III. — R. Cor-ger & Co., 12, East Kinizie Street, Chicago, III. — I. S. Hoffman Company, 322, West Illinois Street, Chicago, III. — Frank Scheuermann, 708, West Raudolph Street, Chicago III. — Kr. konzulat priporoča našim proizvajalcem sira, da pošljejo navedenim interesentom svoje lepo opremljene vzorce in ponudbe. Carina na sir v Severni Ameriki znaša pet dolarcentimov za vsakega pol funta (453'50 grama). — Priporočati bi bilo, da se naše mlekarstvo pobriga za ta novi vir izvoza za naš sir. Treba bi bilo dobre organiza-zacije. Seveda bi se morale izbrati le najboljše kvalitete, ker s slabimi siri bi pač ne mogli konkurirati z drugimi producenti. Industrija. Velika naročila vlade pri tovarni vagonov v Elrodu. Položaj tovgrne vagonov v Brodu, kateri se je priključila tudi lovarna topov, se je v zadnjih mesecih izdatno izboljšal. Tovarna je last kartela jugoslovanskih tovarn vagonov. V zadnjem času je dobila velika naročila. Železniška uprava obnavlja in izpopolnjuje svoj park Vagonov in lokomotiv. Deloma se popravljajo stari vagoni, deloma pa se naročajp novi. Tovarna v Brodu je dobila v ?.vezi 7. obnavljanjem in izboljšanjem železniškega materijala v zadnjem času naro- čila v vrednosti 112 milijonov Din, tako da je tovarna za dolgo časa preskrbljena z delom. Koncentracija v angleški železarski in-duslriji z ameriško pomočjo. Londonski poročevalec »Berliner Tageblatta« poroča, da se že dalj časa vrše med angleško železarsko in jeklarsko industrijo posvetovanja glede ožje koncentracije. Pri tem igra veliko vlogo pred kratkim ustanovljena angleško-ameri-kanska financijska di^ižba (Finance Company of Great Britain and America). »Financial News« objavlja nekatere posameznosti o poteku in ciljih teh pogajanj. Problem koncentracije v angleški železarski in jeklarski industriji je že dalj časa nujen. Toda vedno so se zopet pojavile razne težkoče, kako naj bi se to združenje izvedlo, kajti šlo je večinoma za podjetja, ki so bila več ali manj prezadolžena. Nemogoče je torej dobiti potrebno finančno oporo za fuzioniranje. In zdaj je vso zadevo prevzela omenjena financijska družba. Pravijo, da je ta družba predložila načrt za kartelizacijo, ki temelji na koncentracijskih metodah amerikanskc železarske in jeklarske industrije. Ustanoviti nameravajo tudi skupno e k s -portno organizacijo. Na ta način hoče dobiti amerikanska industrija vpliv v Angliji in s tem isploh na evropskih tržiščih. Nas Jugoslovane to le v toliko zanima, ker je znano, da sc za našo državno železarsko industrijo zanimajo poleg nemškega Kruppa tudi Angleži, in pa ker bo naša domača železarska industrija najbrže tudi precej trpela pred skupnim angleško - ameri;-kanskim konkurenčnim bojem. Skrbi madžarske industrije. 2e več mesecev tečejo pogajanja za nabayo kreditov za madžarsko industrijo. Treba bo emitirati industrijske obligacije in jih plasirati v inozemstvu. Pogajanja, ki se vodijo v to svrho, so že zelo napredovala in je vsekakor upati, da bodo tudi uspela. Denarstvo. Ameriške investicije v inozemskih finančnih zavodih. Iz Washingtona poročajo, da je department of commerce izračunaj, da so Amerikanci dosedaj naložili okroglo 500 milijonoV dolarjev v vrednostnih papirjih inozemskih bank, inveatiments trusts in drugih finančnih zavodih. Italijanski nakupi zlata. — Quaranty 'I ruat Co. pošilja Italiji za dva milijona dolarjev zlata. Ljubljanska borza. Tečaj 11* junija 1928 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DBVIZfl: Amsterdam 1 h. goid. . . —•— 22-935 Berlin 1 M 13-565 13-595 Bruselj 1 belga 7-9345 Budimpešta 1 pengfi . . —•— 9-9215 Curih 100 Ir 109350 1096-50 Dunaj 1 Šiling 7-98 8-01 London 1 funt 277-07 277-87 Newyork 1 dolar 56-72 56-92 Pariz 100 fr —•— 223-60 Praga 100 kron 168-05 168-85 Trat 100 lir 298-28 300-28 RAZNO. Nov zakon o monopolih. Upravni odbor uprave državnih monopolov izdeluje sedaj načrt novega zakona o monopolih. Ta zakonski predlog se izdeluje na podlagi odredbe narodne skupščine in mora biti dovršen do konca meseca ... Zakonski projekt bo vseboval veliko sprememb, tako da bo popolnoma drugačen kot sedanji. Luksuzna sol. Uprava državnih monopolov je podvzela vse mere v svrho proučavanja produkcije luksuzne soli. Kakor se zdi, bo ta sol prišla v promet v najkrajšem času. Sol se producira v Kreki. Zahteve gospodarskih krogov Gornje Bačke. Na inicijativo subotiškega trgovskega Lloyda se je vršilo protestno zborovanje vseh industrijskih in gospodarskih udruženj Gornje Bačke, ki so zahtevali, da se ukine davek na poslovni promet in ob enem so protestirali proti nameri, da se finančna uprava premesti iz Subotice. Na tem zborovanju so bila zastopana udruženja subo-tiških trgovcev in industrijalcev, udru-ženje gornje-bačkih gostilničarjev, veletrgovcev z alkoholom in razna druga gospodarska udruženja. Trgovsko in industrijsko zbornico v Novem Sadu je zastopal g. univ. prof. Mirko Posič. Ureditev novega poslopja Narodne skupščine. Na podlagi ffešenja g, ministra ža javna dela je razpisan natečaj za notranje dovršenje in ureditev novega poslopja Narodne skuščine in sicer: 1. za stavbena dela, 2. za dobavo mo-bilij in 3. za dobave na račun reparacij iz' Nemčije. Predmeti natečaja pod 1. in 2. so rezervirani izključno za domača podjetja: Specijalna komisija bo dne 7. avgusta predpoldne v ministrstvu za javna dela pregledala vse ponudbe. Vsi trgovski potniki in agenti se morajo v Prizrenu javiti okrajnemu gla- varju. Okrajno (srezko) glavarstvo v Prizrenu je izdalo razglas, ki bo gotovo zanimal vse trgovce in njihove potnike. Ta razglas se glasi: »Ker se v-zadnjem času opaža, da mnogi trgovski potniki, ki pridejo iz notranjosti naše države v Prizren, kakor tudi agenti raznih trgovskih tvrdk, vršijo mnogo-brojne prevare nad tukajšnjimi trgovci, ki so večinoma nepismeni oziroma polpismeni ter se jih radi tega lahko zapelje ali prevari, dalje, da vršjjo špijona-žo in druge antidržavne posle in da bi se te prevare preprečile, odrejam na podlagi § 326 kaz. zak., da se mora vsak trgovski potnik, ki pride v Prizren iz notranjosti države radi vršenja trgovskih, agenturnih poslov za sebe ali pa na račun kake druge trgovske tvrdke, predno začne z delom javiti tukajšnjemu glavarstvu s svojimi dokumenti; če se izkaže, da so dokumenti pravilni, se mu bo na podlagi tega odobrilo bivanje in delo v Prizrenu. Lastniki hotelov in kavarn, ki sprejemajo take potnike za prenočišče, .50 dolžni, da napišejo to odredbo na vidnih mestih svojega lokala in da jo sporoče trgovskim potnikom, ker se bo sicer tudi ž njimi postopalo po § 326 kaz, zak. Za vsako protivno postopanje bodo uradniki najstrožje kaznovani po prepisih § 326 kaz. zakona.« Pasivna bilanca Vacuum Oil Co. na Madžarskem. Društvo »Vacuum Oil Co.« v Budimpešti, ki v ogromni večini zalaga Ogrsko s petrolejem in njegovimi produkti, izkazuje v svoji letni bilanci za 1. 1927 340.000 pengov zgube. Ogrski strokovnjaški krogi so pa mnenja, da izkazuje zaključek zelo velik dobiček in sicer preko 850.000 pengov, toda družba je odpisala zaradi davka 1,200.000 pengov, Jako da izkazuje iz-~ gubo. Moratorij na Bolgarskem. ,V.sled izrednih poškodb posameznih krajev po potresu, je Bolgarska uvedla moratorij za dolgove v poškftdovanih krajih, ki so zapadli med 14. aprilom in 14. majem t. 1. Moratorij velja samo iza dva meseca d n se ne nanaša na terjatve inozemakih firm. f Uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic, kakor tudi o delovnem času pomožnega osob-ja v dotičnih obratovalnicah (podjetjih). V Ljubljani 1928. Založila Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Cena s poštnino vred Din 6‘50. Na navedeno uredbo, ki je važna za vse trgovske in obrtne obrate, opozarjamo vse čitalce. Ivan Hribar: 84 Moji spomini1. Oba elaborata, o katerih je govora v pisnru, sta bila dopodrobnega izdelana. Pravaški je imel pet članov, Politeov šest. Ker je načelne važnosti samo prvi član, ne bom govoril o ostalih, ki so le formalnega značaja. . . . • : & 'f. Prvi član bi se bil pa imel glasiti: a) po p r a v a š k e 111 načrtu: »Hrvatsko dr- žavno i prirodno pravo imade se oživotvoriti: 1. uzpostavom c j e 1 o k upn o s t i Hrvatske, sje-dinjenjem Hrvatske, Dalmacije, Slavonije. Rieke, Medjumurja. Istre,- Kranjske, koruške, Štajarske, Bosne, Hercegovine; ,2. uzpostavom'ustava, slobode i nezavisnosti kraljevine Hrvatske.« b. po Politeovem načrtu: »Hrvatsko državno i privatno pravo, imade se oživotvoriti: 1. Cjelokupnosti kraljevine Hrvatske, to jest, sjedinje-njem oko uže Hrvatske kao srediišta u okviru habsburške monarhije: a) svih zemalja hrvatskih, bilo sto su jednom pripadale kraljevini Hrvatskoj, kao njezin sastavni dio, bilo što se u njima govori hrvatski jezik, te obitava hrvatski narod, koji u ujedinjenju nazrieva glavno jamstvo svoga razvitka i svoje narodne i politične budučnosti; b) Kranjske i slovenskih krajeva Koruške i Šta-jarske, njihovom privolom i uz štovanje slovenskog imena i drugih slovenskih osebina. 2. Uzpostavom hrvatskog ustava, preobraženoga P rama zahtjevima vremena, te ustavnom slobodom i zakonitom neodvisnosti kraljevine Hrvatske.« (Hrvatsko državno in zasebno pravo ima se oživotvoriti: 1. z uz postavo celokupnosti Hrvatske, tako da se zedinijo s celokupnostjo kraljevine Hrvatske, to je, z zedinjenjem z ožjo Hrvatsko kot središča v okvirju habsburške monarhije: a) vseh hrvatskih dežel, najsi so kedaj spadale Pod kraljevino Hrvatsko kot njen sestavni del ali se v njih govori hrvatski jezik in prebiva hrvatski narod, ki v zedinjenju vidi glavno jamstvo svojega raz-'vitka ter svoje narodne in politične bodočnosti; ..................................... y % »v ^ l>) Kranjske in slovenskih krajev Koroške in Šta-jarske, z njihovim soglasjem in ob spoštovanju njihovega slovenskega imena in drugih slovenskih posebnosti. 1 ***** *** 2. Z uzpostavo hrvatslve ustave, prilagodene zahtevam časa, ter z ustavno svobodo in zakonito neodvisnostjo kraljevine Hrvatske.) Član prvi po dr. Račkega načrtu pa se glasi tako-le: ; »Hrvatska če opozicija nastojati svirn zakonitim sredstvoma, da se. Hrvatskoj sdruži Dalmacija i da joj se povrati Medjimurje i Rieka. Nadalje poči če u su-»ret onim rodoljubom Istre, Kranjske i slovenskih krajeva Koruške i Štajerske, koji budu tražili naslona na teritorijunju hrvatskome, ako se njihovo pučanstvo hude zato izjavilo. Napokon če radiiti za sjedinjenje Bosne i Hercegovine, ako i kada budu pridružene monarhiji'.« : (Hrvatska opozicija delala bo z vsemi zakonitimi sredstvi na to, da se s Hrvatsko združi Dalmacija in da se jej vrne Medjiniurje in Reka. Nadalje bo podpirala one rodoljube Istre, Kranjske in slovenskih krajev Koroškein Štajarske, ki bodo želeli, da se naslonijo ha hrvatski teritorij, ako se njihovo prebivalstvo za to izjavi. Končno bo delala za zedinjenje Bosne in Hercegovine, ako in kadar boste pridruženi monarhiji,) Na prvi pogled je vidno, kako se Račkega načrt po svoji državniški koncepciji ugodno razlikuje od ostalih dveh. Poznati mu je, da mu je oče učenjak, ki je do dobrega proučil nauke zgodovine in tudi spoznal, kako napačno je, če in kadar se kaj začenja brez ozira na njene glasne opomine, ki nam jih molče podaja. Njegova nenadno nastopivša bolezen je naenkrat vsa tozadevna dogovarjanja obustavila. Začela so se vnovič še le po njegovi smrti. Dne 10. marca 1894 pisal mi je dr. A m ruš, da ni mogoče najti mojih pisem do Račkega in me je prosil, naj mu naznanim: 1. točke programa, 2. imena osob, ki naj se povabijo na sestanek, kateri je imel biti dva dni pred poveliko-nočnim sestankom državnega zbora na Dunaju, B. kaj sem z Račkim definitivnega uredil. Odgovoril sem mu takoj in pogajanja so se v pododboru nadaljevala. Videlo se je pa kmalu, kako prav je imel Politeo, ko me je opozoril, da je nestalo avkto-ritete Račkega. Dr. Frank je hotel vso vodo napeljati pravaški mlin. Obrezorožil je koncilijantnega in uvidevnejsega Folnegoviča v vodstvu pravaške stranke s tem, da je prišel z načrtom, naj še prilika izrabi v svrho agitacije za »Dom Anteta. Starčevima« in. zato neodvisnjakom ne popušča. Pod 'egido Račkega ^reSno započeta jpogajanja za združenje opozicije in za tesnejšo vzajemnost s Slovenci so se razbila. . Svojemu obžalovanja dal sem izraza v članku, ki sem ga priobčil v »Obzprju«, ko so pravaši sklicali • ^voje strankarsko zborovanje. Za mišljenje, ki je glede*,, ' na to zavladalo med neodvisnjaki, je značilno pismov/’ dr. Amruševo z dne 28. junija'TS94. Zato ga dobeseanof navajam. Glasi se: »■Dragi Ivane! Tvoje pisanice dobili. Tvojemu' članku kTičem ■ Živio i opet Živio! Zali bog da su ljudi po svojoj naravi uviek pripravniji na> svadju, nego-li na slogu.,-Snosljivost to se tako riedko nalazi kod ljudih u obče, ■ a kod nas Slovena osobito. I zato smo robovali i zatojn , robujemo i robovati čeino ako tu promjene ne Bude. Tko svoga neče za brata, mora tudjeg za gospodara. Eh da bi se svi služili maksime Tvoga članka, pisana po čovjeku, koji nema samo ljuba v na jeziku, več kojeg- ■ ljubav jest djelotvorna. Svi vanjski slavenski listovi morali bi djelovati na obe hrvatske stranke, da seifl slože i to djelovanje bi moralo biti odlučno. Ako se • samo jednom pogoduje, to draži drugoga. Ja držim, da si Ti jedi ni, koji si pogodio pravu mjeru i dobar put u Tvojem članku. U koliko možeš upliviši na sve Tvoje listove. UpHviši na Biankinia, upliviši, ako je' moguče, na Mandiča, na Spinčiča. Znaj, da je Obzo-rova stranka tako jaka, da je nije moči uništiti. A stranka prava takodjer nemože biti uništena. Eh, kad je takoionda nema drugo van sloge. Živio Strossmayer, živio Starčevič, to mora biti glas, koji se širi diljem hrvatskih zemalja. Ja radim koliko mogu, da mirim, ali mene svojataju i jedna i drugi i tako ja nemogu uspješno djelovati. Iz napolja mora nam doči spas i pomoč. Upliviši u Pragu, sve bi Ti laglje pošlo za rukom, samo če Ti težko poči za rukom sa Mandičem i Spinčičem.« (Dalje prihodnjič.l BMta »t. 11 (Ko>fM!|) Stran 4. ■IMMM Borza dela v Novem Sadu išče več delavcev za izdelovanje salam (mortadele, praške gnjati itd.), poslovodjo za tovarno trakov za vezanje paketov, za konzerviranje sadja, zelenjave in mesa, monterja za električno centralo kot spe-cijalista (Ankerwickler) za izdelovanje in rabljenje električnih motorjev, transformatorjev in generatorjev, kakor ludi za posluževanje sfrojev za druge stroke, in tudi inženerja kemije za obdelovanje kož, tehničnega inženerja direktorja, konstruktorja in mojstra za tehnično delavnico za izdelovanje zračnih čolnov. Gibanje na delavskem trgu r Ljub-ljsai. Ro poročilu javne borae dela v Ljubljani je v času od 27, maja do 2. junija t. I. iskalo pri omenjeni borzi deja zaposljive: 1 absolvent kmetijske šole, 2 manipulanta za lesno stroko, 2 gozdna čuvaja, 4 gozdni delavci, 1 ekonom, 1 rudarski uradnik, 1 rudarski nadpaznik, 4 rudarji, 2 vrtnarja, 1 pečar, 2 kamnoseka, 3 zlatarji, 12 kovačev, 7 stavbnih ključavničarjev, 7 kleparjev, 3 železo-livarji, 2 železostrugarja, J železobrusač, 1 žebljar, 25 strojnih ključayničarjev, 1 puškar, 1 urar, 1 strojni risar, 3 elektro-monterji, 1 bandažisL 38 mizarjev, 7 kolarjev, 4 sodarji, 1 strugar, 1 pletar, 8 žagarjev, l usnjar, 1 strojar, 8 sedlarjev in jermenarjev, 2 tkalca, 1 predaleč, 3 tapetoiki, 12 krojačev, 27 čevljarjev, 1 knjigovez, 2 mesarja, 4 mlinar ji, 16 pekov, 1 mitakar, 1 točilec, 1 kuhaj', 2 inženirja kemije, 1 laborant, 2 polirja, 25 zidarjev, 8 pleskarjev ip soboslikarjev, 1 dimnikar, 11 tesarjev, 2 tiskarska strojnika, 14 strojnikov, kurjačev, 11 pisarniških sjug, 26 trgovskih .pomočnikov, 10 knjigovodij, ‘2 fakturista, 1 absolvent trgovske akademije, 1 korespondent, 1 kontorist, 2 trgovska skladiščnika, 30 zasebnih uradnikov, 2 pisarniška prak- tikanta, 1 gledališki igralec, 1 desinfek-tor, 1 bolniški stražnik, 87 hlapcev, 7 tovarniških delavcev, 52 navadnih delavcev, 8 vajencev, 16 pisarniških moči, 1 vzgojiteljica, 2 kontoristinai, 15 prodajalk, 4 natakarice, 8 šivilj, 1 šivilja perila, 1 modistinja-prodajalka, 2 šivilji slamnikov, 1 črkoslikarica, 7 pletilk, 3 tkalke, 13 tovarniških delavk, 43 dninaric, 61 kuharic, služkinj, postrežnic, 6 vajenk. — Ponujeno je bilo dejo: 2 pečarjema, 11 rudarjem-kopačem, 1 vjitnar-ju, 1 oblikovalcu, 1 kleparju, 3 kovinostrugarjem, 1 inštalaterju, ključavničarju, 6 mizarjem, 3 žagarjem, 1 tapetniku, starejšemu kot družabniku, 1 čevljarju, 1 krojaču za veliko dalo, 1 dežnika rju, 1 hotelirskemu natakarju, 1 slaščičarju, 24 zidarjem, 3 tesarjem, 9 pleskarjem in soboslikarjem, 1 hlapcu, 9 sobarjem za dijaški dom, 19 vajencem, 1 knjigovod-kinji, 1 kuharici, 2 kmečkima deklama, 1 postrežnici. V mariborski zastavljalnici bodo prodani 13. junija 1. 1. zastavljeni predmeti in sicer od efektov št. 34.842 do 36.409 in od dragocenosti št. 6188 do 8147, ako se do 9. junija ne podaljšajo ali ipa dvignejo. Borza dela v Mariboru. Od 3. do 9. junija je pfi tej borzi iskalo dela 100 moških in 42 žensk, 67 službenih mest je bilo prostih, delo jc dobjlo 15 moških in 17 žensk, odpotovalo je 17 oseb, odpadlo pa 138. Od 1. januarja do 9, junija je pa iskalo dela 3579 oseb, 1694 službenih unest je bilo prostih, 1052 oseb je dobilo delo, 1604 jih je odpotovalo, 1923 pa odpadlo. Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 15 hlapcev, 4 poljski delavci, 4 viničarji, 3 cnajarji, 1 klepar, 2 kotlarja, 1 mlinar, 2 tesarja, 3 lakirniki, 1 slaščičar, 1 kolar, 9 pleskarjev, 1 soboslikar, več vajencev (sodarske, pekovske, ključav- ničarske, čevljarske, mizarske, sobosli-karskc obrti in trgovske stroke), kakor tudi 6 kmečkih dekel, 4 kuharice, 5 služkinj, 2 sobarici, 2 kuharici v hotel, 1 kuharica k orožnikom, 1 gospodinja s kavcijo, 2 vzgojiteljici, 21 šivilj za perilo, 2 kmečki gospodinji, 1 prodajalka. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg dne 9. junija 1928. Kakor običajno, je bil tudi ta trg prav dobro založen in "obiskan. Slaninerjev je bilo 23, ki 50 prodajali svinjino, kakor pretečeni teden, domači mesarji so ostali tudi pri sedanjih cenah. — Perutnine in drugih domači!) živali je bjlo okoli 300 komadov. Cene so bile piščancem Din 15 do 25, kokošim 35 do 50, racam in gosem mladim 3Q do 50, slarim pa 60 do 80, domačim zajcem 10 do 30, angora-zajcem 84 do 1.00, eni angora-mački 100, kanarčkom 5Q do 100 Din za komad. — Krompir, zelenjava, druga živjla, sadje, cvetlice. Kmetje so pripeljali 9 voz krompirja in so ga prodajali po 7 do 10 Pjp mernik (7 K kg), letošnjega pa po 8 do JO Din za kg. Šolale je bilo v veliki oblici na trgu, zato j/e cena padla, glavnata solata se že dobi po Din Q'50 do 1‘50 komad. Grah v stročju 8, fižol v stročju 26 Din za kg, karfijpl 7 do 12, koleraba 3, kumarice 5 do 1,0 Din komad, hren 8 do 10, čebula 5, česen 10 do 1.4, radič 12, maslo surovo 36 do 40, kuhano 44 do 48, čajno 50 do 65 Din za kg, jajca 1 do J'25 Din komad, mleko 2 do 2'50, smetana 10 do 12 liter, med 23 do 30 za kilogram, -r- Sadje: črešnje italijanske 16 do 20, domače 12 do J4 za kg, marelice 20 Din kg. — Cvetlice: 0'50 do 25, 7. lonci vred 15 do 75 Din komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 Din, brezove metle 2 do 5 Din, lesene grab- lje 6 do 8, cepcj 10, vile 8 dp 9, držala za kose 10 do 12 Din zg komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 6. t. m. so kmetje pripeljali 9 voz sena in 6 voz slame, v soboto 9. t. m. pa 19 voz, sena in 9 voz slame na trg. Cene so bile senu Din 75 do 110, slami pa 35 do 45 za 100 kg. Slami tudi 175 dp 2 Din za snop. !MERKURc kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.