K LATENSKI POSELITVI DOLENJSKE P rv i rezu ltati izkopavanj n a stiškem naselju O.-H. FREY — S. GABROVEC K o so v sedem desetih letih prejšnjega sto letja začeli ted an ji Deželni muzej Rudolphinum , P razgodovinska kom isija p ri dunajski akadem iji in različni p riv atn ik i obsežna izkopavanja n a D olenjskem , je om enjeni prostor dobil takoj veliko pom em bnost za n astajajočo prazgodovinsko vedo. Številne h alštatsk e gom ile so dale tak o bogato in pestro gradivo,1 da je lahko že le ta 1883 nap isal F erdinand v. H o chstetter o vaških in šm ar­ jeških nekropolah, »da jih sm em o upravičeno v zporejati s slavnim gro­ biščem sam ega H allstatta, po katerem je celotno prazgodovinsko kultu rn o obdobje dobilo svoje poim enovanje«.2 P ra v n a izkopaninah D olenjske je H ochstetter spoznal, »da je tak o bronasta kot železna in d u strija tega p ro ­ sto ra sam onikla in da im a v alpskem prostoru svoj lasten razvoj, prav tak o kot v G rčiji in Italiji«.3 S tem je H ochstetter — in po njem tudi dru g i dun ajsk i stro k o v n jak i — stopil v očitno n asp ro tje z L. L inden- schm idtom in njegovim i pristaši, ki so videli še v vseh bronastih izdelkih im port iz m editeranskega prostora, iz G rčije in Italije. G radivo iz Do­ lenjske je bistveno doprineslo, da so bile teze golega im porta prem agane.4 V naslednjem obdobju vse do p rv e svetovne v ojne se je izkopavanje go­ m il nadaljevalo z nezm anjšano silo, ustv arilo se je raziskovalno težišče, ki vse do danes n i izgubilo' svojega središčnega pom ena. N asproti tem u je o sta la latenska zapuščina popolnom a v senci. Od­ kopali so sicer nekaj n ak n ad n ih latenskih grobov n a robu halštatskih gom il na M agdalenski gori in v Dobrniču, o dkrito je bilo nekaj plan ili latenskih nekropol, toda slaba keram ika in ne najboljše ohranjeno železno orožje je le m alo zanim alo ted an je kopače, ki so ra jš i zbirali lepe unikate. Tako je prišlo šele v zadnjem času do p rv ih sintetičnih ocen starega grobnega latenskega g rad iv a.5 1 Splošno o halštatski k u ltu ri Slovenije z zgodovino raziskav cfr. S. G a­ brovec, Arh. vestnik 15-16, 1964-65 (1965) 21 ss. 2 D enkschriften d. m ath.-naturw iss. Cl. d. k. Akad. d. Wiss. W ien 47, 1883, 169. 3 F. v. H ochstetter, 1. c. 170. 4 Prim . debato, ki je sledila H ochstetterjevim ugotovitvam : B. R. Virchow, Correspondenz-Bl. d. Dt. Ges. f. A nthr., Ethn., Urgesch. 14, 1883, 75 ss. in J. Szombathy, Mitt. d. A nthr. Ges. W ien 13, 1883, 233 ss. 5 S. Gabrovec, Arh. vestnik 17, 1966 (1967) 169 ss. Tudi različna seliščna izkopavanja, ki jih je izvedel W. Schm id v tridesetih letih,6 niso mogla bistveno razširiti raziskav latenske kulture na Slovenskem . N ajvažnejši rezultat njegovih izkopavanj je v tem , da je lahko n a različnih naseljih, k i so im ela svoj vrh v h alštatskem obdobju, dokazal tudi latensko naselitev. Na podlagi njegovih raziskovanj se je ustvarila predstava, da m oram o k lju b keltskem u vdoru v naš prostor računati z m očno kontinuiteto h alštatskega prebivalstva v latensko, da celo v rim sko obdobje. K ritično soočenje s Schm idovim i tezam i p a je, žal, nemogoče, k e r Schm id svojih izkopavanj ni publiciral in n i več uspel form ulirati svojega končnega stališča. D aljše poročilo im am o le o njego­ vih izkopavanjih n a Vačah, K er so pa stratigrafski podatki le skrom ni in. k er m esto teg a pogosto uporablja skupen pojem »halštatsko-latenske« kulture, tudi tu zgodovino poselitve n e m oremo točno orisati. V takšnih okoliščinah je velikega pom ena, da je N arodni muzej v L jub ljan i pred k ra tk im razširil svoja raziskovanja v Stični7 tu d i n a nase­ lje.8 P ri teh izkopavanjih sodeluje tu d i S em inar za prazgodovino v M ar- burgu n a L ahni in Institu te for A dvanced Study v Princetonu (ZDA). D osedanja izkopavanja leta 1967 in 1968 niso dala le važnih ugotovitev za halštatsko obdobje, kot sm o v p rv i v rsti pričakovali, am pak tud i za latensko. Č eprav prve ugotovitve tirja jo še nadaljnjih raziskav, smo vendarle upravičeni, da dam o že sedaj prve rezultate. Pregled problem ov latenske k u ltu re v Sloveniji je dal keltski sim­ pozij v M ariboru le ta 1964.9 S tem v zvezi je bilo tu d i z D olenjske objav­ ljenih večje število najdiščnih kom pleksov. Vsi ti se začenjajo* najprej okoli 300 pr. n. e. Vse do tega časa tra ja na Slovenskem neprekinjeno h alštatska k u ltu ra. V njej poznam o le posam ezne latenske elem ente, ki so bili sprejeti iz latenskega obm očja in jih občutim o kot tu je .1 0 N a koncu stopnje L t B (L t B 2 po K ram erju) n astopi preobrat, k i ga lahko najlepše opazujem o n a grobovih.1 1 Poznohalštatske skeletne grobove v gom ilah v M okronogu in N ovem m estu naslede žgani plani grobovi. Č eprav k era­ m ike še ne poznam o dobro in lahko računam o še nadalje s pretežno dom ačim i oblikam i, so kovinski predm eti, fibule in orožje, novi. Prav tako je sestav grobnega inventarja nov. Z aradi te izrazite sprem em be smo računali v tem času z vdorom tujega, to je keltskega ljudstva. Na drugi strani p a te dvojnosti — poznohalštatskih gomil in žganih p lan ih grobov — ne poznam o n iti na M agdalenski gori, ne v Stični, S m arjeti, Dobrniču. K er gre v vseh om enjenih prim erih za izredno m očne h alštatsk e posto­ janke, smo previdno izrazili misel, da bi v teh prim erih lah k o računali 9 Raziskoval je na Vačah (Glasnik Muz. druš. za Slovenijo 20, 1939, 96 ss), na Libni (Zeitschr. d. hist. Ver. S teierm ark 36, 1943, 142 ss), B ohinju (S. G abro­ vec, Arh. vestnik 17, 1966 [1967] 246 ss.), dalje v Podzemlju, Toplicah, Mokro­ nogu, na Selah p ri Sum berku. V vseh zadnjih prim erih gre za m anjša izkopa­ vanja, ki so ostala neobjavljena. 7 J. Kastelic, Situla 1, 1960, 3 ss. 8 Cfr. poročilo v tem zvezku Arh. vestnika z ostalo literaturo. 8 Večina referatov je objavljenih v Arh. vestniku 17, 1966 (1967). 1 0 S tarè svojega referata o zgodnjelatenskem obdobju na sim poziju v M ari­ boru ni objavil. S tarè je o isti tem i referirai tudi na 7. m ednarodnem kongresu prazgodovinarjev v Pragi. R eferat bo predvidom a izšel v aktih kongresa. 1 1 S. Gabrovec, Arh. vestnik 17, 1966 (1967) 169 ss. K laten sk i poselitvi D olenjske z življenjem dom ačega ilirskega prebivalstva še tu d i v latenskem ob­ dobju. P ri tem igra važno vlogo argum ent, da < si kom aj lahko p red stav ­ ljam o, d a bi bile lahko ta k o m očne ilirske postojanke v srednjelatenskem obdobju opuščene. Seveda p a ta dvojnost ni brez problem atike, kot smo že v naših -prvih izvajan jih pokazali. L atenski grobovi v M okronogu, N ovem m estu, V alični vasi leže neposredno ob halštatskih. Kakšno- je bilo srečanje novodošlega keltskega in starega ilirskega prebivalstva, ostaja neznano. Le v R ojah p ri G abrovki se zdi, da ni kontinuitete.1 2 Tako se zdi, d a še nim am o p ra v ih m eril, po k aterih b i jasno spoznali in id e n ti­ ficirali keltsko prebivalstvo, ki je vdrlo na Dolenjsko-. Od kod se je izvršil keltski vdor n a D olenjsko oz. od ko-d so prišli novi impulzi, k i -so povzročili opisane- sprem em be v dolenjskem, prostoru, m oram o še podrobneje analizirati. Z analizo arheološkega g rad iv a je M üller-K arpe nakazal za Koroško, da se je keltsk i vdor izvršil iz, vzhoda ali severovzhoda.1 3 Podobna je slika tu d i za Dolenjsko. Iz izkopanin se dado razb rati po-vezave s panonsko ravnino, k a r je posebej vidno- pri m ečih, ki im ajo nožnice okrašene v tako- im enovanem »H ungarian Sw ord Style«.1 4 T udi podoba, k i jo dobim o o prebivalstvu s pisanim i viri, ni vedno jasna, čeprav so n ek atera poročila, ki se nanašajo- n a naše kraje, dosti zgovorna.1 5 V sekakor lah k o rečemo-, da D olenjska n e stoji v središču ted a­ n jih političnih tvorb. P ri -opisu trgovske poti iz A quileje prek H rušice na vzhod do Save označuje Strabon (VII, 5, 2) tovorniško postajo- N au- p o rtu s1 6 kot tauriškoi, s čim er m oram o im eti omenjeno- področje za ta u ri- ško. N a drugem m estu (VI, 6, 10) pa, k jer išče T auriske »od Nau-porta, ob rek i navzdol poleg Panoncev«, seveda n i več v soglasju s prv o trditvijo. Iz poročila pa smemo v en d arle povzeti, da se je tauriška oblast, k atere težišče je bilo n ajb rž bo-lj severno, raztezala p rek K aravank tu d i na G orenjsko in Dolenjsko-.1 7 D a se je politična moč posam eznih plem en raztezala na široka področja, lahko sklepam o iz naštevanja ljudstev pri S trabonu (VII, 2, 2), k i jih je zadel pohod K im brov. S trabon im enuje nam reč le m alo im en: po B ojih Skordiske n a srednji Donavi, nato Tauriske, za tem i H elvete. To poročilo sm em o pač in terp retirati v tem smislu, da se je prišlo n p r. iz ozem lja Skordiskov direktno na ozem lje Taurisko-v, to se pravi, da sta o-be plem eni im eli n a om enjenem prostoru določeno nadvlado. Za razširjen je in stru k tu ro keltske oblasti v jugo­ 1 2 Objavo najdb iz Roj pripravlja Tone Knez. Im enovani nam a je dal že zrisano gradivo, ki ga h ran i Naravoslovni muzej na Dunaju, v pogled, za k ar se m u tudi n a tem m estu zahvaljujeva. 1 3 H. M üller-K arpe, C arinthia I 141, 1951, 665. 1 4 Cfr. P. Jacobsthal, E arly Celtic A rt (1944) 95 ss. K arto jugoslovenskih prim erkov glej pri K. V inski-G asparini, Arh. rad. i rasprave JAZU 1, 1959, 281 ss, Tab. 7. Tam je navedena tudi ostala literatura. Za meče cfr. sedaj tudi J. Todorovič, K elti u jugoistočnoj Evropi (1968) 64 ss. 1 5 Pregled etničnih razm erij v jugovzhodnih A lpah daje E. Polaschek, RE. 17 (1937) 971 ss in A. Mócsy, RE. Suppl. 9 (1962) 516 ss. 1 6 Cfr. J. Šašel v Corolla memoriae Erich Swoboda dedicata (1966) 198 ss. Isti, RE. Suppl. 11 (1968) 561 ss. 1 7 Za Tauriske cfr. G. Alföldy, H istoria 15, 1966, 114 ss in P. P etru, Arh. vestnik 19, 1968, 359 ss. vzhodnem p ro sto ru je zgovoren L ivijev podatek (43,5) o dogodkih leta 170 pr. n. e. T ega leta je prišlo v R im poslanstvo tran salpinskih Keltov (Galli transalpini), ki ga je vodil b ra t galskega k ra lja Cincibilis, da se pritoži proti konzulu preteklega leta, C. Cassiu Longinu. Ta je n a povratku v severno Italijo iz nam eravanega m akedonskega pohoda opustoši! ozem­ lje njihovih zaveznikov: questus A lpinorum populorum agros, sociorum ‘ suorum , depopulatum C. Cassium esse et inde m ulta m ilia hom inum in servitutem abripuisse. K er so bili istočasno v Rim u pred senatom tudi odposlanci K am o v (Furlanija in obrobni prostor), Histrov (Istra) in Ja- podov (Lika in sosednje ozemlje1 8 1 9 ), m oram o zaveznike galskega k ralja onstran Alp — po bogatih darilih, s k aterim i jih je obdaril senat, si mo­ ram o p red stav ljati močno politično silo —• postaviti pač severovzhodno od p rav k ar im enovanih ljudstev, to je na področje osrednje Slovenije, m orda prav Dolenjske. Če lahko o porazdelitvi političnih sil v jugovzhodnem alpskem pro­ storu drugega stoletja dobimo na ta način neko predstavo, ostaja vendar nejasno, za k ak a ljudstva gre, ko m islim o n a om enjene socii. L ahko bi m islili na m anjša keltska plemena, oz. plem enske skupine, lahko bi pa mislili tudi na ilirska plemena. Iz rim skega časa je sporočeno plem e Latobikov. Rim ski postojanki, M unicipium F lavium Latobicorum (Drnovo) in Praetorium Latobicorum (Trebnje) ne daleč vzhodno od Stične dokaj dobro om ejujeta obseg nase­ ljenosti tega keltskega plem ena. K daj se je to plem e naselilo na tem področju, ni popolnom a jasno. P. P e tru računa z dobrim i argum enti na prihod L atobikov v prvem stoletju pr. n. e.2 0 N ašteti p rim eri so zadostno nakazali težave, s katerim i se moramo boriti, ako želim o dobiti jasno zgodovinsko podobo zadnjih stoletij pred rim sko zasedbo. D a pa lahko dobim o za vprašanja naselitvene kontinui­ tete oz. naselitvenega prelom a, za razjasnitev zgodovine tega prostora, kolikor se ja v lja v gospodarski in k u ltu rn i podobi, z izkopavanji še važne podatke, bi ra d i pokazali na p rim eru stiškega izkopavanja. Razum ljivo pa je, da bodo naše rezultate m orale p o trd iti raziskave še n a d ru g ih n a j­ diščih, preden jim lahko pripišem o splošno veljavo. Stična sodi m ed najvažnejša halštatsk a središča na Dolenjskem . To ni razvidno le iz izredno bogatih grobnih najdb. Tudi samo naselje je znatno večje k o t podobne halštatske postojanke na Dolenjskem .2 1 V endar iz dosedanjih objav še ne m orem o dobiti n jen e prave pom em bnosti. Sicer sta Dežman in H ochstetter že leta 1879 opisala naselbino in gomile;2 2 na prehodu 19. sto letja pa so jo zatem nila druga najdišča, k i so dala več pom em bnega gradiva, k i je v tem času polnilo v itrin e dunajskega in ljubljanskega m uzeja. Šele vojvodinja M ecklenburg je v letih 1905 do 1914 izkopala 10 gomil, o katerih nam k ratk o poroča šele leta 1934 izdani 1 8 Tako npr. Mócsy, o. c. 528 s. 1 9 Glede severne japodske m eje cfr. Gabrovec, Arh. vestnik 17, 1966 (1967) 185 ss. 2 0 P. Petru, Arh. vestnik 17, 1966 (1967) 361 ss. 2 1 O.-H. Frey, V arstvo spomenikov 13, 1969, v tisku. 2 2 D enkschriften d. m ath.-naturw iss. Cl. d. k. Akad. d. Wiss. 42, 1879, 30 ss. Sl. 1. Stična, naselje. K eram ika iz sonde VI Abb. 1. Stična, Siedlung. Scherben aus Schnitt VI 1— 13 = 1 /2 avkcijski katalog »Treasures of Carniola«.2 3 K ar je ostalo p red prvo sve­ tovno vojno še nedotaknjeno, pa je v veliki m eri m ed obem a vojnam a načel A. H rast, ki je v starem stilu izkopal in uničil vrsto grobov.2 4 Šele po drugi vojni je tu začel sistem atično delo N arodni muzej v L jubljani.2 5 N aselbinsko izkopavanje se je začelo leta 1067.2 6 Do sedaj sm o lahko raziskali le obm očje obzidja z osm im i sondami, ki smo jih izkopali na njegovem celotnem področju. K ratek rezu ltat teh raziskovanj dajem o na drugem m estu te revije. Tu naj le omenimo, da naselitev s koncem hal- štatskega obdobja ni prenehala, am pak da smo dobili na celotnem pod­ ročju našega k o p an ja tu d i latensko keram iko. Jasno sliko' je pokazala sonda VI, ki smo jo izkopali v jugovzhodnem delu naselja. D anes je tu obzidje opazno le kot terasa na strm em , n arav ­ nem pobočju, k i p a vendarle krije v sebi kulturne plasti, ki segajo v glo­ bino tud i do 3 m . V spodnjih dveh m etrih smo naleteli n a tri halštatska obzidja, pri čem er sta se dala ločiti dva ruševinska horizonta z žganino. Od najm lajšega zidu se je ohranila le ena do dve v rsti kam enja. Ruševin na n o tran ji stra n i n i bilo, tako da dobim o vtis, da so bile sk rb n o odstra­ njene. N eposredno na plasti zidu, to d a v drugačnem redu in gotovo ne več pripadajoč k utrdbi, smo naleteli n a več velikih kam nitih blokov. Zid je bil torej že odnesen in je služil v tem poznejšem času le še k o t funda­ m ent za različne konstrukcije, ki jih n a m ajhni izkopavalni površini še nism o mogli zadovoljivo razložiti. M ed kam ni in nad kam ni teh nejasnih konstrukcij so ležale številne črepinje in drugi naselbinski ostanki, ki so tičali v tem nih tleh. N avzgor je bil tem en sloj zaključen s plastjo, ki je vsebovala sežgane ostanke hišnega lep a in oglja. N ad tem. slojem imamo še kup večjih kam nov, k i jih p a n e m orem o nedvom no tolm ačiti kot ostanke neke m lajše utrdbe. N eposredno nad tem i kam ni je ležal humus. Ta najdiščna situacija v sondi VI se je dala na drugih m estih našega izkopavanja le delno potrditi. N ajv ečk rat so m lajši naselbinski sloji le slabo ohranjeni. O bičajno dobimo kam ne najm lajšega halštatskega zidu neposredno pod hum usom . K jer p a je p last do zidu m očnejša, zopet nismo mogli ugotoviti več plasti, k er se ilovnata tla niso d ala razločevati, ločitev posam eznih p lasti je bila nemogoča. Le v sondi VI se je dal do sedaj izločiti neposredno pod hum usom tenak, z žganino izpolnjen sloj, k i omo­ goča diferenciacijo v okviru najm lajših poselitvenih faz. D a je po opu­ stitvi halštatskega obzidja služil zid za tem elje drugih konstrukcij, se je dalo dokazati tu d i v bližnji sondi IV, k je r smo prav tako naleteli n a večjo količino hišnega lepa nad kam ni halštatskega zidu. Tudi v sondi III smo odkrili neposredno pod hum usom v rsto kam enja, k i je bila jasno^ ločena od halštatskega obzidja. V sondi V I je ležalo neposredno n ad najm lajšim halštatskim zidom mnogo na roke izdelanih keram ičnih fragm entov, k i se po svoji tehnični 2 3 F. v. Tom pa v: Treasures of C arniola (1934) 57 ss. 2 4 Iz H rastovega izkopavanja je rešil dva bogata grobova R. Ložar, Glasnik Muz. druš. za Slovenijo 18, 1937, 1 ss in 73 ss. Mnogo gradiva je zbral tudi ing. Fedran in zlatar Eberle. Fedranova zbirka je prišla v Narodni muzej, gradivo iz Eberlove zbirke pa delno v Röm .-Germ. Zentralm useum v Mainzu. 2 5 Cfr. op. 7. 2 6 Cfr. op. 8. K la te n sk i poselitvi D olenjske izdelavi niso ločili od običajne halštatske keram ike. Med njim i so se do­ bile tudi za ta čas k arak terističn e oblike (npr. sl. 1, 13). Pozornost vzbuja fragm ent z žigosanim ornam entom (sl. 1,10). L e izjem om a se dobi vm es tud i dobro žgana, siva k eram ik a, delana na kolovrat. Šele v nivoju višje nastopa svetlo in črnosiva keram ika, delana na kolovrat, pogostejše. N jeno kronološko m esto pa je očitno še p red plastjo, k i je pom ešana z žganino. Sl. 2. Stična, naselje. Različne drobne najdbe rtbb. 2. Stična, Siedlung. V erschiedene K leinfunde 1—15 = 1/2 Tudi sicer redke z žigosanim in glajenim ornam entom okrašene črepinje sodijo sem (sl. 1, 4—5. 7 '—8). V zgornjih plasteh pa se dobi poleg gladke keram ike, delane na kolovrat, tudi k eram ik a z m etličastim in glavniča- stim ornam entom , slednja je lahko tu d i iz g rafitirane gline (sl. 1, 1—2). Za negrafitirano keram iko je značilna slaba, lahka, porozna g lin a z organ­ skimi dodatki (sl. 1, 3. 6; tab. 2, 3—4). Poleg tipične latenske k era m ik e pa nastopa tu d i v višjih slojih vedno znova in znova tu d i keram ika, k i daje po svoji izdelavi povsem halštatski videz (cfr. sl. 1, 9. 11— 12), in sicer v taki količini, da bi jo bilo kom aj m ožno razložiti s sekundarno lego, da bi prišla od v rh a iz plasti, ki so bile pom ešane p ri oranju. Mnogo. v e rje t­ nejše gre za keram iko, ki stoji v h alštatsk i tradiciji, k a r nakazujejo, tudi nove oblike in nov okras, npr. plitve okrogle izbokline (sl. 1, 11— 12). Situacija v sondi VI kaže torej na to, da je naselbina živela naprej še tudi v srednjem in poznolatenskem obdobju. P ri tem sm o ugotovili v keram iki poleg novih elem entov tu d i stare tradicije. K ak šn ih večjih ruševinskih plasti, ki bi ločevale h alštatsk o in latensko obdobje, nism o mogli ugotoviti. K ljub tem u kom aj lahko računam o z nep retrg an im , nem otenim razvojem . O pustitev obzidja,'2 7 ki smo ga lahko ugotovili, po­ meni jasno zarezo. N aselje p a ni bilo skozi vse latensko obdobje b rez obram be. Vsaj v poznolatenskem času m oram o ra č u n a ti s ponovno utrditvijo-. Č eprav vrsto kam enja neposredno pod hum usom še ne m orem o nedvom no p rišteti k latenski utrdbi, sm o jo lahko dokazali izven obzidja. Plasti, k i smo jih odkrili v sondi VI, sicer nism o m ogli zasledovati n a pobočju, k e r so bile uničene od srednjeveške terase — tu je m orala b iti v sred n jem veku njiva oz. vinograd — vendar smo izven n je zopet naleteli n a ostanke obram bnega sistem a. Na pobočju, ki n a d a lju je teraso, smo. n aleteli n a več plasti kam enja, k i p red stav lja delno ruševine halštatiskega obzidja, delno pa zanesljivo u trd ite v pobočja, neke v rste tlak na pobočju (tab. 3). Tak tlak v našem p ro sto ru n i nov, Schm id ga je ugotovil že n a V ačah.2 8 Raz­ ložili bi ga lahko ko t neke v rste oviro p ro ti sovražni konjenici, predvsem pa iz p raktičnih m otivov — tlak je zadrževal posipanje zernljenega n a ­ sipa. Pod plastjo najm lajšega tlaka sm o dobili fragm ent laten sk e k e ra ­ mike, delan n a kolovrat, s čim er je dokazano, da je vsaj n aj m lajši tla k šele latenski. P ra v ta k o izvirajo fibule (sl. 2, 2—3) iz sonde II oz. V III iz takega tlaka. S tem je dokazano, da m oram o vsaj v m lajšem obdobju latena raču n ati s ponovno u trditvijo naselbine. D ruge sonde so dale podobno latensko gradivo, delno p a so- ga še dopolnile. Posebej m oram o om eniti zgodnjelatensko fibulo (L t B), ki je bila odkrita v čistem latenskem sloju sonde VIII (sl. 2, 1)). F ib u la ozna­ čuje začetek pohalštatskega obdobja,.2 9 Že čisto na konec la te n a pa sod.i železna fibula sl. 2, 4, k atere kasno kronološko m esto vidim o v ostrem pregibu loka. T ra k a sta fibula, ki je b ila izrezana iz bro n aste pločevine (sl. 2 7 K er im am o neposredno pred obzidjem (izven naselja) srednjeveško te ra ­ so, naša in terp retacija še ni popolnoma zanesljiva. 2 8 Cfr. op. 6. 2 9 Dobro paralelo imamo v Valični vasi: Gabrovec, Arh. vestnik 17, 1966 (1967) 169 ss, Tab. 25, 3. 2, 5) im a svojo paralelo v fibuli (sl. 10),3 0 ki jo h ran i S em inar za prazgo­ dovino v M arburgu (Lahn) in za k atero je kot najdišče n avedena Tirolska D rugih p aralel n e poznamo. O bičajni latenski tip pa je nasp ro tn o steklena rum ena jagoda s tem nim i spiralnim i vložki (sl. 2, 7).3 1 B ronasti ročaj sita je iz H rastove zbirke z izrečno navedbo, da je bil najden v naselbini (sl. 4, 5).3 2 Sodi v skupino italskega bronastega posodja, k i je v velikih količinah prišlo v keltska oppida severno od Alp.3 3 D a je latensko p reb i­ valstvo bilo vključeno v široko razpredeno trgovsko in prom etno omrežje, kaže tu d i frag m en t kam panske keram ika (sl. 2, 8), najd en v sondi I. Posebno pom em bna je žigosana k eram ik a (tab. 1), ki jo tu v celoti ob­ javljam o, k er jo do sedaj z D olenjske skoraj nismo poznali.3 4 P ri kosih sl. 1, 5. 7—8; 2, 9— 10. 15 imamo opravka s tipično latensko keram iko delano na kolovrat.3 5 V elikost žiga sl. 1, 5; 2, 10 pa da skoraj d om nevati staro halštatsko tradicijo. Zanesljivo kažejo na halštatsko povezavo fragm enti sl. 2, 11—12, ki jih stratigrafsko žal ne moremo točno opredeliti. Ta povezava je posebej jasna p ri žigu v obliki rozete.3 6 Seveda pa še ne poznam o takega žigosanega orn am en ta m ed običajno halštatsko keram iko dolenjskega k u ltu rn eg a kroga,.3 7 Š tevilne gomile niso dale do sedaj ničesar podobnega. L e k fragm entu sl. 1, 10 bi lahko navedli p aralelo iz bližnje naselbine na V intarjevcu3 8 p ri L itiji. P a tudi tu ne nastopa pogostejše. V širšem o k v iru najdem o žigosano, na kolovrat delano keram iko v srednjeevropski latenski kulturi. Ožjo opredelitev dovoljuje le fragm ent sl. 1, 7, k jer so vtisi razporejeni v skupinah. N ajbližje p a ralele za to po­ znamo na vzhodu, z M adžarske;3 9 nasp ro tn o pozna severozahodno sosedno področje, celovška kotlina in alpsko področje enakom erno tekoč orna­ m ent.4 0 F rag m en t sl. 2, 9 im a točno p aralelo v M anchingu, k a r pa zopet ne rešuje našega problem a, saj v elja m anchinški kos v svojem okolju 3 0 Inv. št. 2676. 3 1 Cfr. še vedno Reinecke, AuhV 5 (19111 71 s. 3 2 N arodni m uzej Ljubljana, inv. št. P 10711. 3 3 Cfr. R. C hristlein, S aalburg-Jahrb. 21, 1963-64, 16 ss. 3 4 O bjavljena je le ena taka latenska posoda iz Valične vasi: S. Gabrovec, Arh. vestnik 17, 1966 (1967) 169 ss, Tab. 26, 5. G. F. Schw appachu iz M arburga, ki pripravlja disertacijo iz zgodnjelatenske žigosane keram ike, se prisrčno zahvaljujeva za različne koristne podatke in napotke. 3 5 P ri keram ičnem fragm entu tab. 1, 7 ni popolnoma jasno, ali gre za keram iko delano n a kolovrat ali ne. 3 6 G. F. Schw appach, D ehn-Festschrift (1969) 255. (= M arburger Beiträge zur Archäologie der Kelten. F undberichte aus Hessen, B eiheft 1) 3 7 M oramo p a računati s tem, da je m orda žigosan ornam ent n a keram iki zelo m lad in d a je prišel v uporabo šele n a koncu m lajše halštatsk e periode. Cfr. tu d i ustrezen žigosan (punciran) ornam ent na čeladah negovskega tipa. Tudi na območju Golasecca kulture so ustrezni žigi m lajšega datum a (npr. M. Bertolone, S ibrium 1, 1953-59, 93 ss). 3 8 Docentu dr. Staretu se zahvaljujeva za ta podatek. 3 9 Tako npr. L. M arton, Die F rühlatènezeit in Ungarn. Arch. Hung. 11, 1533, Taf. 20,4. 4 0 Nekaj keram ike z žigosanim ornam entom objavlja G. M ossier, Carin- thia I 141, 1951, 119 ss, Abb. 24—25. Poleg tega nam a je g. Schw appach dovolil ljubeznivo vpogled v svoje obsežno zbrano gradivo. K la te n sk i poselitvi D olenjske — ikjer je bilo najdeno n a tisoče keram ičnih posod — za atipičnega.4 1 D rugih paralel za sedaj ne poznamo. Boljše lahko povežem o ostalo gladko, na k o lovrat delano keramiko-, ki jo na sl. 3, 7—9. 12— 23 podajam o v k arakterističnem izboru, z n a jd ­ bam i iz keltskih oppida severno od Alp.4 2 P ri stekleničastih in sodastih posodah im am o opravka z običajnim i tipi.4 3 Važno- pa je, da dobimo- poleg njih še oblike (kot sl. 3, 13— 14. 17), k i jih oppida ne poznajo in ki so lahko le lokalnega porekla. A li sodijo sem tu d i fragm enti sl. 3, 20—21, ki so -iz svetle, izredno- trdo- žgane gline, ali pa so m lajši, ostaja še odprto. Sl. 4. Stična. N ajdbe iz Hrastove, Fedranove in Eberlejeve zbirke Abb. 4. Stična. Funde aus den Sammlungen H rast, Fedran und Eberle 1—6 = 1/2 G radivo n a sl. 1, 3. 6; 2, 13— 14; 3, 1—6. 10— 11 in tab. 2, 3—6 daje vpogled v negrafitirano, grobo, porozno keram iko, k i je o m am en tiran a z glavničastim in m etličastim ornam entom . Po-sebej m oram o opozoriti na posodo okrašeno s snopi, izvedenim i v glavničasti tehniki (sl. 3, 11), ki sodi v skupino k eram ik e tipa A uerberg in predstavlja najjugo- vzhodnejši prim erek teg a keram ičnega tipa.4 4 4 5 Po svoji kv aliteti lahko lonec dobro prim erjam o z najdbam i iz salzburškega prostora, kak o r jih je p red kratkim objavil M. Hell.4 6 V nasp ro tju z gladko-, n a k o lovrat 4 1 Cfr. V. Pingel, Die glatte D rehscheibenkeram ik von M anching (tipko- pisna disertacija. M arburg/L ahn 1967) 108 s. Taf. 97, Nr. 1526. 4 2 V. Pingel, o. c. 4 3 p rj fragm entu tab. 3, 23 gre očitno za čašo, ki je v celoti ohranjena v Rojah pri Moravčah. (Risbe T. Kneza, ki so nam bile ljubeznivo na razpolago ves čas našega dela.) 4 4 Sintetično o keram iki Auerberg tipa G. U lbert, Der Lorenzberg bei F.pfach. M ünchner Beitr. z. V or- u. Frühgesch. 9 (1965) 87 ss. 4 5 M. Hell, Arch. A ustriaca 34, 1963, 32 ss. delano keram iko, k i v veliki m eri p rip ad a gotovo še v srednjelatensko obdobje, označuje ta skupina pozno-latensko obdobje in njegov konec. Le malo poznam o grobne najdbe, ki ustrezajo latenskem u horizontu stiske naselbine. Iz izkopavanj vojvodinje M ecklenburške n e poznam o nobenih latenskih najdb. F. Tom pa p rav i v avkcijskem k atalogu T rea­ sures of C am icia: »La Tène m aterial w as practically absent«.4 6 N arodni muzej pa h ran i v 'Svoji fototeki fotografije latenskega orožja in fibul »iz gomile II v Š entvidu p ri Stični« (tab. 4). K je se danes fotografirano g ra­ divo nahaja, nism o mogli več ugotoviti.4 7 Izredno zanim ivo je, da im ajo fibule svoje n ajb ližje paralele na japodskem področju, npr. v Vinici.4 8 Z napačno oznako najdišča n e smemo računati, saj japodska skupina ne pozna orožja v grobovih.4 9 D alje poznam o še iz E berlejeve zbirke, ki izhaja iz Stične in njene okolice, 2 stek len i zapestnici (tab. 2, 7. 8), ena je tem nom odra in im a prečno nažlebljeno osrednjo rebro in ru m en i cik­ cakasti okras n a robu, druga je svetla z rum eno folio.5 0 5 1 Iz H rastove in Fedranove zbirke pa so ohranjene latenske fibule, obročasta steklena jagoda iz rum enega svetlega stekla s svetlim i nitm i, železna p alica suro­ vega železa in različno latensko orožje (sl. 4—5). V veliki m eri lahko tudi tu računam o z izropanim i grobovi iz robov h alštatskih gomil, kot jih poznam o n pr. z M agdalenske gore in iz Dobrniča. Planih grobov, kot jih im a M okronog, Šm arjeta, Novo m esto iz Stične še ne poznam o, kar im a m orda svoj vzrok le v stanju dosedanjih raziskav. S stiškega prazgodovinskega n aselja pa ne poznam o še nobenega kosa, ki bi ga lah k o zanesljivo opredelili v rim ski čas ozirom a bolje re ­ čeno v čas že trd n o organizirane rim ske oblasti, v čas, iz katereg a po­ znamo n ajstarejše rim ske grobove. T udi na gom ilnih poljih nism o do sedaj našli še nobene rim ske keram ike. U gotovitev utegne b iti daljno­ sežna. Stična leži ob rim ski m agistrali iz Emone v Siscio.6 1 T udi Acervo, rim ska cestna postaja,5 2 je v bližini. A cervo stavljaj o običajno v okolico Ivančne gorice in ga sprav ljajo v zvezo z najdbo m iljnikov. P rv i je bil 4 6 F. Tompa, o. c. 59. 4 7 N ajdbe niso prišle z ostalim i stiškim i najdbami, ki jih je izkopala voj­ vodinja M ecklenburška, v Peabody M useum. Po ljubeznivem sporočilu prof. dr. H. Henckna. P ra v tako jih ni v N arodnem m uzeju v Ljubljani. 4 8 E. Vogt v T reasures of Carniola (1934) 47 ss in S. Gabrovec, A rh. v est­ nik 17, 1966 (1967) 185 ss. 4 9 Japodske fibule se dobe tudi drugod izven japodskega področja. Npr v Valični vasi (S. Gabrovec, A rh. vestnik 17, 1966 [1967] 169 ss, tab. 25,9), y Novem m estu (T. Knez, Arh. vestnik 17, 1966 [1967] 391 ss, tab. 7,1), v Šm arjeti (H. M üller-K arpe, C arinthia I 141, 1951, 674 s. Abb. 18,2). En prim erek je bil najden tu d i na Koroškem (H. Dolenz, C arinthia I 147, 1957, 47, Abb. 3) in morda v Tuh. dolini (S. Gabrovec, K am niški zbornik 10, 1965, 103, tab. 11,3). 5 0 Za zapestnici cfr. T. E. H aevernick, Die G lasarm ringe und Ringperlen der M ittel- und Spâtlatènezeit auf dem europäischen Festland (1960). Skupina 8 d in 7 a. 5 1 Cfr. A. v. Prem erstein, S. R utar, Römische Strassen und Befestigungen in K rain (1899). 5 2 A. v. P rem erstein, S. R utar, o. c. 20 ss. A. M üllner, Emona (1879) 24. 95. 264 s. S. R utar, M itt. d. Zentr. Komm. NF. 18, 1892, 204. Crnologar, Mitt. d. Zentr. Komm. NF. 25, 1899, 150 in Izvestja 5, 1895, 130. R utar, Izvestja 9, 1899, 46. Pečnik, Izvestja 14, 1904, 142. najden v bližini današnje postaje Ivančna gorica, p ri žagi n a vodi (CIL III 4616 = 11322, h ra n i ga N arodni m uzej v Ljubljani). V erjetn o je iz istega m esta kot p rv i m iljnik (ali vsaj iz bližine) tu d i drugi, A IJ 594, ki stoji danes na križišču bivše državne ceste in ceste Stična'—K rka, v bli­ žini kolodvora Iv an čn a gorica. O hranjen je steber, ki služi k o t podstavek znam enju. Na steb ru je antični napis o d stranjen in nadom eščen z novim, ki ga je dal v k lesati 1583 stiski opat L au ren tiu s R ainer (1580— 1601). Najdišče obeh m iljnikov, k i se v lite ra tu ri običajno om enja pod zaselkom Hudo (Malo Hudo) ozirom a S transka vas, je, kot smo že om enili, dom nev­ no rim ska p ostaja Acervo. Na m estu obeh m iljnikov se združi glavna rim ska cesta iz .smeri Šm arje—V išnja gora s stransko., ki se je odcepila od glavne v C ikavi. Od tu se naj bi odcepila tudi vicinalna p o t v Stično, glavna pot pa teče dalje proti vzhodu po desni stran i železniške proge prek S transkih in M eniških njiv do Rogovilca in nato po levi stra n i proge po p olju južno o d Glogovice in Radohove vasi. Iz sam e S tične poznamo tr i nagrobnike (CIL III 3898, A IJ 224 in 225). A IJ 224 je bil najden pri regulaciji Stiškega potoka p ri podpornem zidu. V pripisu je ohranjen četrti nagrobnik, ki naj bi bil n ajd en »in agro Sitticensi L em berg dieto«. L okacija je bila dosedaj neznana, iz franciscejske k atastrsk e m ape pa je razvidno, da im ajo ledinsko ime »Limperk« n jiv e severno od ceste Iv an čn a gorica—Stična, nekako na sredi obeh om enjenih krajev. N edvom no je treba, id en tificirati »ager Lem berg dictus« z ledinskim im enom Lim perk. N a oglu stisk e pristave je bil vzidan reliefn i kam en, ki je sedaj v N arodnem m uzeju v L jubljani. Točna provenienca vseh napisnih kam nov, razen sedaj rokopisnega, je neznana, m orajo pa izhajati ne daleč od prostora, k je r so b ili najdeni. Podrobno je tu d i z drobnim i n ajdbam i iz rim skega časa. N arodni muzej h ran i iz časa izp red prve svetovne v o jn e grobno gradivo (R 1724— 1730), o katerem nim am o nobenih lokacijskih podatkov (sl. 8, 1—7). Zanesljivo najdišče je »Kafehaus« (Stična h. št. 81, prej 104, vulgo Jošt, lastn ik L esjak), k je r so bili izkopani in uničeni rim ski grobovi. V N arodni m uzej je prišel le skrom en izbor keram ike (prim. našo sl. 6). Iz o h ran jen e fotografije izkopanega g rad iv a takoj po izkopu (fotografijo h ran i Lesjak) se vidi, d a je bilo najdeno precej tud i bronastega gradiva. Sodeč po fibulah, sodijo grobovi približno v isti čas kot grobovi iz Pe- tru šn je vasi, v d ru g o pol. 1. stol. in začetek 2. stol. pr. n. e. V bližini, na prostoru severozahodno od sam ostana, m oram o očitno računati n a večje rim sko grobišče, saj se grobovi na tem .predelu om enjajo še pozneje, ne da bi p rišli v znanstveno evidenco'. K am naj lociram o grobove, iz k aterih nam je o hranjeno stekleno posodje in n ekaj keram ike (R 8719—8723, sl. 7, 1—3), k a r oboje je podaril N arodnem u m uzeju živinozdravnik dr. Pirc, ostaja zopet neznano. Isto velja za glinasto am foro kupljeno, od E. P egana (R 8318). P ra v ta k o lahko rečem o za fibule (R 8130, R 8724—8731, sl. 8, 8— 17 in b alzam arija R 8128-29, sl. 8, 18— 19), da izvirajo nekje iz stiske okolice, p ri čem er sm em o m isliti m orda p rav na že omenjeno grobišče severozahodno od sam ostana. Še težje je z ostanki H rastove in F edranove rim ske zbirke, k i je prišla v N arodni m uzej. Iz H rastove zapuščine je bilo 1. 4. 1948 odkup- ljeno tudi nekaj rim skega gradiva brez vsakih podatkov (sedaj inventa- rizirano pod R 8003— 8037). K er je A. H ra st kopal tud i v širši stiski okolici, je o h ran jen a H rastova zapuščina za naše vprašanje brez večje vrednosti. Z birka ing. Ludovika F edrana je bila boljše oprem ljena z naj- diščnim i in grobnim i podatki. Po njegovi tragični sm rti — ing. L. Fe­ d ran a so um orili o k u p ato rji kot talca leta 1942 — p a se je tudi njegova zbirka v m nogočem zam ešala. N arodni m uzej je odkupil celotno zbirko, najdiščne podatke je bilo možno le delno še em irati. K olikor so, se vidi, da je rim sko gradivo lahko tud i iz širše okolice (Grosuplje, Žalna, G a­ tina, Črnelo, Znojile p ri K rki, Zubna, Š en tju rsk i hrib p ri Žubni), nekaj gradiva je z oznakam i, k i jih lokacijsko nism o m ogli razrešiti: N a K alcu —- strelišče (inv. št. R 8501—8505), Jurčeto v h rib (inv. št. 8506— 8515); razm erom a mnogo grad iv a (inv. št. 8520— 8642, 8653) pa je še vedno ostalo brez vsake ožje lokacijske oznake, ozirom a im a tak e podatke, ki nam 'danes n e m orejo ničesar povedati. P ri dveh rim skih am forah, o h ra­ n jen ih fragm entarno in v drobcih, (inv. št. R 8558 in 8623) pa stoji vendar lokacijska oznaka, »poleg gomile Vesel(?)«, k i d a m isliti na rim ske ostan ­ ke v neposredni bližini našega halštatskega gradišča.5 3 Zanesljivo p a se­ veda tudi to ni; F edranova zbirka je bila vse predolgo zapuščena, da bi se mogli trd n o zanašati n a priložene, d o stik rat nejasne listke. 6 3 Gomila Vesel leži neposredno ob hiši posestnika F. Smoleja, vulgo Ve­ sela. Njegovo gomilo je v letih pred drugo svetovno vojno izkopaval Ju d i R. Ložar. Iz n je om enja tu d i »srednjeveške« črepinje (Glasnik Muz. druš. za Slovenijo 20, 1939, 187). Veselova gomila sodi v zelo številno skupino gomil, ki leže jugovzhodno od naselbine. Sl. 9. K arta predrim skih in rim skih najdišč iz Stične in okolice Abb. 9. Vorröm ische und römische Funde im Gebiet von Stična Severno od Stične, v M ekinjah »Na Ilovci« je bila najdena rim ska fibula poenolatemsike shem e (inv. št. P 6713), ki jo objavlja Ložar.5 4 Važne rim ske p ostojanke so vzhodno od prazgodovinskega naselja v Šentvidu p ri Stični in P etru šn ji vasi. Iz Š entvida se om enjajo rim ske grobne in naselbinske najd b e že zelo zgodaj.5 5 H grobnim sodi poprej v župniSču vzidan nagrobnik CIL III 10783, h ran jen sedaj v N arodnem m uzeju.5 6 A. M illiner poroča o številnih grobovih na Farovškem h rib u in Škufčevi n jiv i m ed današnjo cesto in Š entvidom .5 7 S. R utar1 pa O ' dveh žganih grobovih, p o k ritih s ploščam i, odkopanih na posestvu A. H au p t­ m ana, 300 m zahodno od farn e cerkve (z oljenko Cresce), na terenu, ki ga ljudstvo im enuje Š tajngrob.5 8 O m enja tu d i republikanski novec iz leta 5 4 Glasnik Muz. druš. za Slovenijo 14, 1933, 48 ss. 5 5 Stratii, Illirisches B latt 1827, 11. 5 6 A. V. Prem erstein, S. R utar, o. c. 23. 5 7 Emona (1879) 93. 5 8 Mitt. d. Zentr. Komm. NF. 18, 1892, 204. Cfr. tudi F. v. H ochstetter, Mitt, d. A nthr. Ges. W ien 9, 1879, 72. 100 pr. n. e. (trium vir m onetalis M. Frurius Philus). K eltski stater in razne rim ske novce om enja tu d i M üllner. Po J. K astelicu se dobe rim ­ ski o stanki tu d i v vinogradu F. Skubica (vulgo K utnarja) nad hišo K a­ stelčevih (vulgo Vrežgovih) v sm eri p ro ti P e tru šn ji vasi. Tudi J. P ečnik5 0 govori o m nogih rim skih žganih grobovih iz 2. stol. n. e. O naselbinskih n a jd b ah se poroča na A nžlovem posestvu; 2. 11. 1910 je bila tam odkrita ženska glava iz belega m arm orja, novec K onstancija II in sledovi hipo- kavsta.5 9 6 0 P rav tako se om enjajo fragm enti rim ske keram ike in m oza­ ičnih kock na bližnjem Golem vrhu.6 1 Celotno gradivo iz P e tru šn je vasi je sedaj o b javil in obdelal P. P e tru 6 2 (s skico najdišča). P rv a nekropola leži na D rem ljevem posestvu (po do­ m ače Resnik), druga nekropola (odkrit je b il en grob) pa leži n a po­ sestvu A. V enclja, P e tru šn ja vas 32. Skupaj je bilo odkritih 10 grobov, ki jih P etru opredeljuje v prvo stoletje (najstarejša že v avgustejsfco- tib erian sk i čas), dva pa segata v drugo polovico drugega stoletja. Zahodno od prazgodovinskega n aselja poznam o rim ske ostanke n a j­ bliže na Viru. J. P ern e je izkopal n a svojem posestvu balzam arij in drobno posodo, očitno o stanke iz groba, ki jih P. P e tru in V. Š rib ar d a ti­ ra ta v četrto stoletje n. e.,6 3 torej nim ajo nikaike dokazne moči za tezo, da bi naselbina po rim ski zasedbi živela še n ap rej. Iz bližine Ivančne gorice, k jer sta bila n a jd e n a oba m iljnika, m ora­ m o om eniti še Spodnjo Drago, k je r so p ri kopanju apnene jam e spom ladi 1947 našli fragm ente rim ske keram ike: am fore in loncev (R 8038— 8040), in M rzlo polje, odkoder h ra n i N arodni muzej iz H rastove zapuščine od­ lom ek reliefnega polja rim skega nagrobnika (R 8035). Še dalje v sm eri p ro ti K rk i je najv ažn ejša rim ska postojanka M alo Črnelo,6 4 k je r je N a­ s i. 10. »Tirolska«. Zbirka Prazgodovin­ skega sem inarja v M arburgu na Lahni Abb. 10. »Tirol«. Sam m lung des Semi­ nars fü r Vorgeschichte M arburg/L. 1/1 5 9 Izvestja 14, 1904, 29. 6 0 R. M antuani, Poročilo deželnega m uzeia 1909-10, 3; isti, Carniola 2, 1911, 132 in 136. Mitt. d. Zentr. Komm. NF. 11, 1912, 282. 6 1 F. v. A ndrian-W erburg, Mitt. d. A nthr. Ges. W ien 28, 1898 (29). 6 0 Razprave SAZU 6, 1969, 30 ss. 6 3 P. Petru, V. Šribar, Arh. vestnik 7, 1958. 298. 6 4 Poročilo Deželnega m uzeja 1909-10, 3. R. M antuani, Carniola 2, 1911, 129. R. Ložar, G lasnik Muz. druš. za Slovenijo 16, 1935, 97 ss. Stična. 1—6 naselje. L atenska keram ika, od tega 1-2 iz grafitirane gline, 7-8 stekleni zapestnici iz zbirke Eberle Stična. 1—6 Siedlung. Latènekeram ik, davon 1-2 aus G raphitton, 7-8 G lasringe aus der Sam m lung Eberle 1—6 = 3/4, 7—8 = 1/1 Stična, naselje. Tlak v sondi VI Stična, Siedlung Schnit VI. H angpflasterung Stična, Gomila II. N ajdbe iz m ecklenburške zbirke Stična, Tum ulus II. Fundstücke aus den U ntersuchungen der Herzogin von M ecklenburg Brez m erila — Ohne M aßstab rodni muzej izkopal že pred prvo svetovno vojno 8 rim skih grobov na posestvu Škufca, p. d. Bleka. Iz iste nekropole izvira tudi znam enita reliefna steklena čaša z upodobitvijo bogov, k i jo je objavil Ložar. Nam enom a sm o nadrobno prikazali Stično in okolico v rim skem času. P ridobljena podoba govori zgovorno. N eposredna okolica prazgo­ dovinskega n aselja (P etrušnja vas, S tična severozahodno nad sam osta­ nom) izkazuje gradivo, ki sega zanesljivo v prv o stol. n. e., delno celo že v avgustejsko-tiberianski čas, kot je to ugotovil za dva grobova iz Pe- tru šn je vasi P. P etru . V prvem stoletju je p ra v tako že tekla neposredno v bližini starega prazgodovinskega n aselja rim ska cesta. P ri takem po­ ložaju bi nedvom no sm eli pričakovati tipično rim sko gradivo tu d i na naši prazgodovinski postojanki, če bi naselbina v rim skem času živela v večjem obsegu še naprej. K er smo v notranjosti kopali še razm e­ rom a malo, ugotovitev še ni dokončna. V sekakor pa lahko že danes z veliko verjetn o stjo tvegam o trditev, da je bila prazgodovinska nasel­ bina, ki je živela skozi vse halštatsko in latensko obdobje, na začetku rim ske zasedbe ozirom a takoj po izvedbi rim ske oblasti na našem pro­ storu opuščena. A li je naša ugotovitev le lokalnega značaja, ali p a m o­ ram o raču n ati z n ačrtn o selitvijo prebiv alstv a ob rim ski zasedbi, pa so že vprašanja, ki jih lahko rešim o le s širšim i načrtnim i raziskavam i. ZUSAMMENFASSUNG Zur laiènezeitlichen Besiedlung Unterkrains Erste Ergebnisse der Ausgrabungen im Ringwall von Stična Der A ufsatz ist in d er Festschrift Dehn (Fundberichte aus Hessen, Beiheft 1, 1969, 7—20) auf deutsch erschienen. Die vorliegende Fassung ist durch 3 Abb. röm ischer Funde aus dem Gebiet von Stična, eine K arte der Fundstellen und einem dazu gehörenden Text erw eitert.