rs/ O* O Hvalen bodi Jezus Kristus in njegova božja Mati, Maria prečista Devica, brez vsega madeža spočeta! — slovela u čast in hvalo Bogu in Marii, pa tudi nam, vernim otrokam Marie u tolaž — slovito novico, naj si jo živo u serce zapišete. Nas sveti oče in gospod papež Pii IX. so po spo¬ znanju, de je vesoljna cerkev po svetu enih nosil iu želja, u pričo škofov shranili iz vsili krajev kat. sveta 8. grudna (decembra) pretek liga leta (1854) potem ko so u pomoč poklicali vso nebeško družino, in svetiga Duha priserčno za razsvetlenje poprosili, po njegovem vdajanji u čast presvete Trojice, u slavo in poveličanje Marie Device, božje Porodnice, u povišanje svete kat. vere in pomnoženje kersanstva, po svoji oblasti jim dani od Gospoda našega Jezusa Kristusa in od svetih apo¬ stolov Petra in Paula, vsemu vernimu svetu oznanili to le, rekoč: „ Naznanimo, izrečemo in sklenemo: tunik, ki terdi, de je bila < svojem spo- PrcljnSU! Veselo novico Vam oznanim, ktera bo večno slovela, 2 četji (u pervem trenutki svojega spočetja) iz posebne gnade in izvolitve (povlastine) vsigamogočniga Boga u pogledu na zasluzenje Kristusa Jezusa, Odrešenika človeškiga rodu, slelierniga madeža izvirnega greha čista ovarvana, je od Boga razodet in ga zatorej imajo vsi verni ter dno in stanovito verovati „Bi potem takem kteri, (kar Bog ne daj) se zlo- bili u sercu drugače misliti, kakor je od Nas sklenjeno, oni naj spoznajo in zanaprej vedo, de sami sebe skoz to obsodijo in se pogube, kajti so pravo vero poterli, in od edinosti cerkve se ločili, ter so skoz samo to djanje že postavlenim kaznim pravice zapadli, kakor hitro bi kaj tacega, kar u sercu mislijo, s besedoj, alj s pismam, alj kakor si bodi zunej na znanje dati se podstopili.“ To veličastno sklenitvo naje svete vere oznanim tudi jaz vsinr vernim kristianom Lavantinske škofije, bodo si duhovskega alj deželskega stanu, naj vse to zvesto in nepremaklivo za resnico imajo, ter vse po očetovsko opomnim, naj se nikdo ne zlobi, temu skle- njenimu in slovesno oznanjenimu nauku zopergovoriti alj se mu vstavljati, timveč prizadevajte si pod var¬ stvom in s pomočjoj prečiste Device, brez vsega ma¬ deža spočete božje Porodnice od dne do dne rastiti u gnadi vsigamogočniga Boga, Očeta, Sina in svetega Duha. Amen. Imenitno, veselo in izveličansko je za nas to slo¬ vesno oznanilo našega sv. očeta papeža Pia IX. de je nauk: Maria prečista Devica je brez vsega madeža iz- 3 virnega greha spočeta, od Boga razodet. De pa to res¬ nico naše svete vere prav razumemo in u djanju verno posnemamo, naj Tam jo u kratkem razjasnim in do¬ povem. Kristus je nauk svete vere, kakor drago nebeško rožo, u njivo (polje) naše svete cerkve vsadil; ona je steber in podloga resnice, nji je rožo naše"edino prave, izveličanske vere oskerbeti dal. Kakor se pa roža po- malein razcveta, pero za perescam razpleta, s svojim milim cvetjem in žlahnim duhom svet razveselivši, ravno taka se tudi s nebeškoj rožoj naše svete vere godi. Kaj novega se ne izmisli, ampak skrito se čedalje bolj lepo odkriva, de verske nauke obilnej spoznavamo in se oživljamo za večno živlenje. Po tej poti so se odkrile po nauku naše svete cerkve štiri posebne prednosti Marie, ktere vsak pravovern kristian terdno verovati ima. Pervo pero rože Marie verskega nauka je, de je Maria Mati božja, kajti je rodila Jezusa, Boga in človeka, kar so pravi kristiani od nekdaj verovali. Ko so pa u petem stoletji po Kristusi krivoverci začeli edno osebo (peršono) u Kristusu u dvojo krušiti, in potem Mario le Mater Kristusovo zvati, so se škofi leta 431 u Efezu sbrali, so to za veliko, pregrešno zmoto spoznali, in u tem vesoljnem cerkvenem sboru je sveta katolška cerkev očitno prave vere nauk skle¬ nila in oznanila, de je Maria božja Mati. Verno ljud¬ stvo to oznanilo zaslišati je od veselja mesto ponoči osvetilo, ter Bogu in Marii vesele pesme prepevalo. Drugo pero je Marie vedno devištvo, ktero si je Maria še poprej^izvolila, kakor je Mati božjega sina 4 postala. Tudi to skrivnost je sveta cerkev vselej vero¬ vala, leta 390 pa je te svete vere nauk pod papežem Siriciom u Rimu sbrana zoper krivega učenika Joviniana, kteri je to tajil, glasno oznanila, de je Maria vse¬ lej Devica bila in Devica ostala. Tretje pero verskega nauka rože Marie je, de je Maria tako sveta bila, de ni tudi naj manjšega greha, clo ne tacega storila, u kterega za drugo popolnoma ne¬ dolžne duše iz človeške slabosti navadno padejo. A ko ravno se Adamovi otroci skoz svet kerst izvirnega greha iznebimo in očistimo, ter ljubeji božji in otroci večniga živlenja postanemo, vender nam se ostane, kakor sveta cerkev u Tridentinskem sboru uči, neka korenina pregrešne poželjivosti, ki sicer sama na sebi ni greh, pa u greli nagiba. Kajti pa Maria izvirnemu grehu nikdar ni bila podveržena, tudi nobene korenince te pregrešne poželjivosti ni imela. Zato je sveta kat. cerkev u Tridentinskem sboru u l(i. stoletju očitno iz¬ rekla, de je Maria toliko srečna bila se tudi odpustlivih in naj manjših pregreškov in človeških slabost celo čista ohraniti, naj bi Mariino veliko svetost in vredno čast pred vernim svetom povzdignila. Sterto prelepo pero rože Marie se je tako rekoč se le u naših dnevih prav svetlo razcvetelo, namreč nauk: de je Maria brez vsega madeža izvirnega, greha spočeta, naj so ravno verni sploh te svete misli bili, kajti se to časti in visokosti božje Porodnice spodobi. Ne bil bi si Najsvetejši, božji Sin izvolji! pod Mariinim sercom prebivati, ako bi bil naj manjši sled izvirnega greha u Marii najšel, in bi ona le trenutek bila hudiču 5 u oblasti. Maria je torej tista izvoleno žena, ktere Sad Jezus Kristus je peklenski kači glavo sterl — ona po¬ dobna tistemu gorečemu germu n pušavi, kteriga je videl Moz.es goreti, pa vender ni zgorel. Torej je arbangel Gabriel pozdravil Mario gnadepolno, in svet Joanez je videl po mislili svete cerkve u skrivnem razodetji Mario na nebi kakor ženo s soucam obdano, mesec pod nje nogami, in na njeni glavi krono dvanajst zvezd, kteri peklenski sovražnik s vsim zalezovanjem žalega storiti premogel ni. Imenuje Mario sveta cerkev liljo med ter- njem, kakor nevesto u visoki pesmi vso lepo in brez madeža. Ali ni to visoko počešenje Marie u oziru na zasluženje njeniga Sina božjega vernim jasno kazalo, de je Maria skos posebno gnado vsemogočnosti božje brez vsiga madeža izvirnega greha spočeta bila? Zato so verni kristiani že u starodavnih časih pre- čisto spočetje Marie obhajali, kar je sveta kat. cerkev podobrila in dovolila, ter ravno s tim tikoma poterdila svete vere nauk, de je Bog Mario izvirnemu grehu iz¬ vzel, in de kar verno ljudstvo časti, tudi sveta cerkev za prav ima. Papeži Sikst IV. Pii V. so dovolili sveto maso in duhovskQ službo u čast Marie brez vsega ma¬ deža spočete obhajati; papeži Inocenci XII. Klemen XI. in Benedikt XIV. so praznik (svetek) prečistega spo¬ četja Marie 8. grudna (decembra) zapovedali in tudi osmino obhajati ukazali. Tako lepo se je verski nauk brezmadežniga spočetja Marie u sveti kat. cerkvi raz- Cvetal. Dokler pa sveta cerkev verskega nauka od brez¬ madežniga spočetja Marie slovesno izrekla in oznanila ni, so se učeni možje o tem prepirali; tode so ti prepiri 6 čedalje bolj potihnuli, prošnje vernih se pa množile, naj se pri sveti masi u Mariinem predglasji poje beseda: brezmadežniga spočetja, u Lauretanskih litanijah pa do¬ stavi: Kraljica brez madeža spočeta. Kar so posamesne bratovšine in škofije izprosile, so verni po vesoljnem kat. svetu željeli, naj bi sveta cerkev verski nauk od brezmadežniga spočetja Marie vsemu svetu slovesno oklicala in vsakemu prepiru u tej reči tako u okom sto¬ pila, de kdor te vere ni, tudi pravoverni kristiau biti ne more. Na te občine (sploh) prošnje vernih so sedajni svet oče papež Pii IX. na vse katolške škofe 1. 1849 pisali, naj jim naznanijo, kaj o tej reči mislijo, in od vsih krajev sveta so nastopniki apostolov odgovorili, naj se nauk svete vere od prečistega, brezmadežniga spočetja Marie slovesno okliče in skoz to slava Marie povzdigne. To spodobno in vredno doveršiti.so sveti oče papež Pii 1854 molitve in odpustke svetiga leta oznanili, izprositi posebno razsvetlenje od Boga in po¬ moč svetiga Duha, skleniti in storiti to, kar je k veči božjej časti in u hvalo preblažene Device in preljube matere naše Marie. Na to pobožno, imenitno opravilo so svet oče pre¬ teklo leto u jesen veliko število katolških škofov iz vsih krajev sveta u Rim pozvali, krog apostolskega prestola sbrali, so še enkrat Boga sv. Duha u pomoč zaklicali, in na god (praznik) prečistega spočetja Ma¬ rie (Jimehnice) u adventu (8. grudna 1854) u veliki cerkvi sv. Petra med velikoj mašoj po evangelju u pričo 54 kardinalov, 1 patriarha, 42 nadškofov, 98 škofov, 7 veliko drugih mašnikov in brezštevilne množice verniga ljudstva na ves glas sklenili, in vsemu svetu kakor svete kat. vere nauk oznanili: Maria je bila brez vsega madeža izvirniga greha spočeta. To je sterto pero ver- skiga nauka rože Marie, sterta prednost visokosti Mariine, posebna gnada vsemogočnosti božje, ktire nobeden Adamovih otrok dosegel ni, kakor Maria, iz¬ voljena Hčer Očeta nebeškega, preljuba Mati božjiga Sina, in Nevesta svetiga Duha. Neizrečeno je bilo veselje verniga ljudstva za¬ slišati, de je po verskemu nauku nase svete cerkve povodnja izvirnega greha, ki seje po vsili Adamovih otrokih razlila, u kterim so vsi grešili, Marie prečiste Device ni dosegla, ko je bila spočeta u maternem telesu, kakor je svoje dni potok Jordan tiho stal, ko se je skrinja miru in sprave skoz-nj nesla. Tolike slovesnosti starodavni Rim že nad 200 let videl in sli¬ šal ni. Zvonovi vsili cerkva in topovi Rimskega grada so vernemu svetu glasno oznanili Marie sterto, le njej lastno prednost, de je brez vsakega madeža izvirnega greha spočeta, in de je to, kar je dozdaj le sveta mi¬ sel bila, zanaprej nase svete vere terden in stano¬ viten nauk. Hvala iz miliouov vernih sere se vali pred sedež milosti in vsemogočnosti božje za toliko visokost in po¬ sebnih milost, s kterimi je Bog Mario okinčil (ociral) — na prošnjo Marie se pa tudi rosi (kakor zaupamo) usmilenje božje čez sedajni reven svet, kojega toliko po¬ trebujemo. U to hvalo in zahvalo tudi mi svoj glas po¬ vzdignimo — Bogu, ki je Mario našo preljubo Mater 8 toliko povzdignil — Marii, od ktere terdno verujemo, de je brez vsiga madeža izvirnega greha spočeta. To skrivnost verovati bode nase zasluženje timveč pomno¬ žilo, čeraveč terdnej ko verujemo; in zakolikor se bo med nami povzdigala slava (čast) Marie, za toliko bo rastila Mariine priprošnje moč za vsakega kristiana posebej, in za vesoljno keršanstvo sploh, ki posebno u sedajnih nevarnostih Mariinega varstva potrebuje, naj bi se ljudstvo u prepad neverstva in krivovere ne zagreznilo. To je svet namen nase matere kat. cerkve o tem slovesnem oznanilu. Hočemo Mario vprihodnO prav častiti, imamo po¬ sebno trojno dolžnost dopolniti, ki se nam po tem oznanjenem nauku od prečistega, brezmadežniga spo¬ četja Marie podaja: 1. Dolžni smo terdno verovali, de je Bog v oziru na zasluge Jezusa Kristusa, odrešenika, dušo preblazene Device Marie od pervega trenutka, ko se je spočela in njena duša s telesam sdruzila, slehemiga madeža iz¬ virnega greha ovarvul. Tega vprihodno ne terdno verovati bil bi nam toliko vekši greh, zakolikor slo- vesnej to sveta cerkev verovati uči in zapoveduje. 2. Dolžni smo to, kar u sercu terdno verujemo, tudi s astmi očitno spoznati, in kedar bi potrebno bilo, se za te nauk ponesti, de je Maria u posebnej gnadi božjej vstvarjena, in u maternem telesu od svetiga Duha tako posvečena, de izvirni greh, u kojein so vsi drugi Adamovi mlajši spočeti, Marie ni dosegel. Bil je tudi sv. Joanez kerstuik u maternem telesu posvečen, torej obhajamo njega rojstvo; pa spočet brez madeža 9 izvirnega greha ni bil, to je le prednost Marie, in samo Mariinega spočetja god obhajamo. Sv. Paul uči: „S sercom se verje h pravičnosti, s ustmi se pa spo¬ znanje stori k izveličanju.“ 3. Nasa sladka dolžnost je se veseliti, in častiti u brezmadežnem spočetji Marie tisto clo posebno gnado, in sami Marii dodeleno prednost, de njo je vsemogočni Bog ovarval izvirnega greha, ki se je po vsih Adamo¬ vih otrocih kakor povodenj razlil. Zato pa tudi Mariino brez izvirnega greha spočeto telo po mislih svete cer¬ kve ni u zemlji strohnelo in se u prah povernilo, mar¬ več Mariina smert je bila le premenenje nje svetega telesa za večno živlenje. Torej unebovzetje Mariino toliko veličastno obhajamo. Se veselijo dobri otroci visoke časti svoje matere, se veselimo tolike visokosti in slave Mariine tudi mi kristiani; saj je Maria naša preljuba Mati, lepa Mati čiste ljubezni, ktero poveličujejo vsi rodovi, zakaj velike reči ji je storil On, ki je mogočen, in sveto njegovo ime. Lepše in bolj živo ko bomo Mario častili in ji prav po otroško služili, obilnej gnad bomo po Mariinih prošnjah dobivali. — Bogu bodi torej večna čast in hvala za vse, in slava Marii prečisti Devici brez. vsega madeža spočeti vekomaj. Amen. Pri sv. Andreju 28. svečana 1855. Anton Martin, Lavantinski Škof. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI (17U : (17UNICA 00000461453 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS I 260 015 Natisnil Janez Leon.