Vprašaaja, |«|t odgovojdl R a d i rek.vlriraaja ž 1.1 a. V .»Sjtraži" s(«a fiital, da prosa ne bo treba oddajati. Ko pa pridejo rekvirirai, nam pa odmerijo, da ga moramo odilati precejšnjo množino. Ali je tako postopanje opravičeno ali ne? Ali imajo pravico, ubog&ga kmeta tako priaemati? Kdo ie temu kriv? Kam se naj obrnem ia kje naj iščem pravice? — Odgovor: V knjižici, ki jo je izdalo štajersko ceaarsko namestništvo v svrho poduka za člane rekvizicijskih. komisij, je na 5, strani. v 5. vrsti stavek: Prosa ni treba oddajati. Vprašali smo v tem oziru tudi na mariborskem okrajnem glavarstvu in se nam je reklo, da če je tudi kaka komisija komu pomotoma predpisala, da rnora proso oddati, mu tega ni treba storiti. Kdor hoče proso sam rad oddati, se mu seveda ne stavijo nobene zapreke. R a d i m a s t i i n m a s 1 a. Ali bodo res rekvirirali tudi svinjsko mast in surovo maslo? — O dgovor: Za nekoliko časa ostane oddaja špeha in svinjske masti kakor dosedaj. Vendar ni jzključeno, da se bo pozneje upeljalo tudi rekviriranje zabele in svinjske masti, vendar se bo za vsako osebo v družini in tudi za delavce pustila povoljna množina. A gotovega še zaradi rekviriranja špeha, in svinjske masti ni nič določenega, za to se ne dajte begati po špekulantih. Tudi zaradi surovega masla še ni nic" določeno. Misli pa se zaradi surovega masla takole urediti: Kdor oddaja mleko družinam, bo ga smel dalje oddajati, Kdor ga ne oddaja, bo smel na dan za vsako osebo v družini in za delavce porabiti po: litra, drugo pa podelati v surovo maslo, ki se bode moralo oddati. Vaše glavarstvo (konjiško) bo moralo oddati 230 kg surovega masla na dan. Tako se namerava, odrejenega pa Se ni nič, Radi razdelitve moke. Prosim, kaj naj napravim s svojimi šestimi otroci. Dobim samo 6 kil moke na mesec, pa štirje otroci v šolo hodijo. !Jaz jim nimam krulia dati. Ce se razdelitev moke ne obrne na bolje, ne morejo veft v šolo. Jaz nimam ni6 svojega zemljišča. Pri kmetih pa sedaj nič ne dobira, ker sami nimajo nič in se vsak za se boji, kaj Se bo za pod nos. — Odgovor: Na vsako karto bi si Vam moralo dati 2 kg moke. Ako je Vaš trgovec ne dobi dovolj, naj ob5ina porofia okrajnemu glavarstvi; in prosi. da bi se z ozirom na veft ubožnih družin poslalo primerno množino moke. Ali ni pn Vas šo larske kubinje? Radi sladkorja. Komu se naj veruje, časopisu ali trgovki? Casopisi so objavili, da se do dne 1, aprila sladkorne karte (9 osmink) delijo, in aa se dobi sladkor na vse osminke, Ceprav vse na enkrat ne. Trgovka da samo 1 kilo na ceb karto, pridrži si pa 1 osminko in trdi, da je okrajno glavarstvo izjavilo. da ta osminka na deželi nima prav nobene veljave. Zakaj pa drugi trgovci strankam 9 osminko vrnejo in jih opozonjo, da dobijo na to osminko prihodnjič sladkor? V katerem Casu se mora sladkor stranbam razdeliti? Sladkor in karte so tukaj, stranke pa morajo na sladkor, katerega željno pričakujejo, pri trgovki več dni fcakati. — 0 d g o vor: Trgovka mora dati 1 osminko karte nazaj., ker je bil ravno te dni poslan zopet sladkor na trgovce na deželi. Okrajno glavarstvo je izrecno naročilo trgovcem, da morajo dati en odrezek (eno osminko) icarte nazaj. Ako kak trgoveo tega nofie storiti, ga lahko javite okrajnemu glavarstvu. Sladkor mora trgovec takoj razdeliti, kakor hitro si ga za prodajo pripravi. Ako se prepočasi postopa, Javite tudi okrajnemu giavarstvu. Radi tkanja plat afa. V ,,Slov. Gospodarju" ste nedavno priporočaii, da naj sejemo mnogo lanu in konopelj, da bomo imeli dovolj domačega, pialna. Vprašam Vas pa, kdo bo nam platno tkal, ko nimamo na blizu in daleč nobenega tkalca, Edini tkalec y sosednji občini, ki je tkal za 20 občin, Je bil lansko leto vpoklican, dasiravno so občine prosile za njegovo oprostitev. Koncem leta 1916 }e tudi ta roož padel rn tako sedaj ni upati. da bi nam kdo tkal platna. Ali bi ne kazalo, da bi se poslalo nekaj invalidov v tefiaj za tkalce in da bi vlada dala na razpolago več novodobnih strojev za tkanje platna? Se prosi odgovora, — Odgovor: Tkanje Vam opravi o. kr, kaznilnica v Mariboru. Obrnilje se na ta naslov. Vaša misel glede mvalidov je dobra. Nagim poslancem bomo priporočali, da na merodajnem mestu sproži'0 misel, naj se več invalidov izuri za kmetske tkalce. Radi dražen j-a. Gospod urednik! Te dni sem čital v nekem dunajskem listu, da stane na Dunaju 1 kilogram štajerskih jabolk 2 K 60 v, 3 K in oelo po 4 K. To so tista iabolka, katera so dunajski trgovci letošnjo jesen In zimo kupovali v naših krajih prvotno po 50 v, in nazadnje po 1 K 20 v 1 kg. Ali je to pravično, da se naše kmetsko blago prod-aja s tako velikanskim dobiftkom? Kmet, lci mora dolga leta gojiti in negovati sadno drevje ter Cakati na sad, plaC^Vati leto za letbm velike davke in obresti, niti prlbližno toliko ne dobi za sad, kolikor zaslužijo tuji prektlpd v nekateirih dneh, v par tcdnih. — O dgovor: Kakor izvemo, so oblasti ostro nasfopile proti dunajskim prekupcem in so jlh dale oeHa. .voč zapreti. Gotovo bodo vsaj nekateri dražilru občutno kaznovani. Edina pomoč proti izsesavanj-u naših s«djarjev bi bila zadružna prodaja sadju, kakor ]e ure- ,jena y dršigili dežolah., 3 toh.opgaiuzaciio^bijjaTOri?).^ začeti "kmetijska šola v gt. Juriju. 'J'"^r 1'vlvS^I Radi potovanja in potnih izfcazn i c. KaJco listino moram imeti, ako hoftem kam daIje potovati po železnici? — Odgovor: Ako se peljete iz Celja v Maribor, ali iz Celja na Zidani Most, ali sploh na kak drug kraj na Slovenskem Stajerskem, Vam pravzaprav ni treba nobene potne listine, Radi previdnosti pa je vendar dobro, da vz mete seboj na pot eno izmed teh listin: domovnico, delavsko knjižico, krstni list, orožni list aU pa izkaznico, ki Vam jo da župan. Ako pa hočete potovati izven Stajerske ali 6ez Spilfeld proti severu, morate imeti potni list, ki ga dobite na okrajnem gl;;varstvu. Ko greste na glavarstvo po potni list, vzomite seboj izkaznioo, ki Vam ]o napiše župan, lotografijo in kolek za 3 K. Ako potujete na Kranjsko Koroško ali kako drugo deželo, ki spada pod ožje vojno ozemlje, morate še dobiti dovoljenje za potovanje od tamošnjega vojaškega poveljstva. V tem oziru Vam dajo na okrajnem glavarstvu natančnih pojasnil. Crvi v ozimnem žitu. Meseca spptembra 1916 vsejana ozimiia se mi je dobro vkoreninila. Upal sem na najboljšo žetev. Ko je sedaj skopnel sneg, sein opazil, da so cele plasti žita močno splesnele. Ko sem posamezne rastlinice natančneje preiskal, sem v mnogih naSel y* do M- cm dolgega &r*va s 8rno piko, Rastlinice, v katerih je črv, so suhe. Od kod so ti 6rvi in kaj mi je storiti, da jih zatrem? — Odgovor: Grvi so se zaredili pod snegom, ker zemlja ni bila prav nič zmrznjena. Ko smo vprašali na tukajšnji deželni sadjarski in vrnarski Soli, odkod so črvi in kako jih zatreti, so nam rekli. da je to čisto nova prikazen. G, ravnatelj Zweifler Vas prosi, da bi ve6 rastlinic s 6rvi prinesli k njemn, da jih proiSče in Vam potrebno svetuje.