362 Politične stvari. Govor poslanca Hermana v seji Dunajskega državnega zbora 24. oktobra t. 1. V zadnjem našem listu smo z zasluženo veliko pohvalo omenili jako tehtnega govora gosp. Hermana ob priliki, ko je v zbornici poslancev prišel v razpravo vladni načrt postave za ribštvo. Ker pa ta govor se ne suče samo okoli ribštva, ampak tudi odkritosrčno in temeljito pretresa sedanjo sistemo, ga podamo celega svojim bralcem, ki bodo gotovo Hermanu „živio" ploskali, da je ministerstvu in njegovi tako imenovani usta-voverski stranki pri tej priliki vse to v obraz povedal, kar ima velika večina narodov slovanskih na srcu. Govor njegov se je po stenografičnem zapisniku glasil tako: „Tudi jaz sem te misli, da državni zbor po obstoječih vstavnih postavah nima pravice sklepati nacrtane postave; uravnava ribštva je stvar deželno-kul-turna, ki se najbolje da ločiti po deželnih za s topih tako, kakor nanašajo potrebe v vsaki deželi. Po vladnem poročilu uredeb, ki zadevajo ribštvo, nikdar nikoli ni država določevala, ampak določevale so jih posamesne dežele oziroma deželne vlade. Deželna ustava 26. svečana stavi deželno-kulturne zadeve izrekoma in brez izjeme , tedaj tudi v civilno-in kaznopravnih določbah v kompetencijo deželnih za-stopov; državi ni v teh ustavah nikakoršen vpliv in nikakoršno okvirstvo pridržano. Meni ni znano, da bi se bili deželni zbori kedaj pravicam tega postavodajstva po vse ali le deloma odrekli. Da se pravica državi prisvojuje, zato ker v državno oblast spadajo kazenske stvari, je pretveza, ki nič ne velja, zato je tudi tako tolmačenje postave napačno, kar je že dokazal eden mojih predgovornikov. S takim načelom, gosp6da, spodnesete stekle deželni samoupravi (avtonomiji), ki je že tako siromašna. Prav tako bi potem država morala deželam tudi okvire za cestne postave, za poselski in stavbeni red itd. oskrbeti, kajti vse te postave več ali manj tudi civilnopravne in kazno-pravne določbe obsegajo. Od druge strani pa je že vlada sama deželam v obravnavo predložila deželno-kulturne postave s civilno- in kaznopravnimi določbami, ali pa za take deželne postave pridobila najvišo sankcijo, za katere deželam ni pripisala okvira , v katerem imajo izdelati dotične postave. Kje je po vsem tem tukaj jasnost, kje doslednost? Sklicevanje na državno vodno postavo ne veljd, kajti tam je vlada segla v deželne pravice, in s tem razžalila samoupravo dežel. Žalostna je pri vsem tem le nečim urnost, s katero vlada postopa z deželnimi pravicami. Tako je prišlo tudi ministerstvo kmetijstva do tega, da je predložilo načrt postave, katera oškoduje deželno samoupravo. Nekdaj je država veljala za napravo, katera varuje pravico in moralno načelo zdržuje. Zdaj pa moramo že dalj časa skušati, da ravno država je, katera na vse strani spodkopuje temelj pravice. (Dobro! na desni strani, — oho! na levi.) Vsaj bi že ne rekli toliko, .ako bi se pograbljena moč modro in koristno rabila. Cem veči je nered in slabo gospodarstvo v državi, tem man] morejo in smejo dežele oskrbovanje svojih notranjih zadev taki državi prepuščati, marveč tem krepkeje se morajo poganjati zato, da se deželno področje dostojno razširi, da se jim da oblast potrebne samostojne ekse-kutive in da s svojim vladarjem same vladajo. Dokler ne bodo dežele deželne uprave v svojih rokah imele, ampak se dale upravljati od države, ne bodo se nikdar nikoli opomogle. Ker po deželni ustavi imajo dežele same svoje deželno-kulturne zadeve opravljati, se nikakor ne da razumeti , Čemu je ministerstvo kmetijstva s svojim mnogoštevilnim osobjem; ono> je Je izgled, kako centralizem vso oblast pod-se grabi. Ce bi se to ministerstvo odpravilo , bilo bi to koriistno tudi na to stran, ker bi dežele potem mogle vsaka po svojih potrebah za svoj blagor brez vnanjih ovir skrbeti, pa tudi vspeš-neje delati. Materijelne državne podpore bi dežele tem ložeje pogrešale, ker ta podpora precej lahkomi-šljeno dana večidel brez očitnega vspeha ostaja, država pa konečno ta denar le iz deželnega žepa jemlje. Vsaj država kot država ni nič, in nima nič; vse, kar je in kar ima, je in ima od dežel. Dežele so studenci, po katerih državi zmirom nove moči dotakajo. Dežele so glavna stvar, in to je, kar se na^Dunaji ne pripoznava! (Res tako! —. na desni.) Ce so udje oslabljeni, je država invalid, katerega vsaka sapa na tla vrže; zato vsi tisti državi slabo služijo in nespametno politiko uganjajo, ki na to delajo, da se udje slabijo ali ponižujejo, kar nam predložena postava zopet namerava. Ministersko poročilo govori o provincijalnih razločkih. Vsaj vemo, da na Dunaji deželam pravijo „pro vincije" in da z njimi tudi v tem smislu ravnajo. „Provincije" so nekdanji Rimljani imenovali take dežele, ki so si jih s silo privojskovali in kamor so potem pošiljali svoje vladne namestnike. Avstrijske dežele in kraljestva pa so podedovane dežele, nekako samostojne dežele v mejah cesarstva, ki po svoje živijo, svojo lastno zgodovino, svoje lastno deželno pravo, svoj lastni deželni zbor in svojega vladarja imajo , pa tudi svoj lastni deželni grb ali vsaj Itak grb zahtevati morejo, da na Dunaji ne ongavijo ž njimi, kakor s provincijalni. Kam pelje večno jerobstvo države, kam njeno večno vtikanje v deželne zadeve, to kaže prisiljena določba, da nameravane državne postave večkrat še le takrat in tam veljavne postati smejo, kedar in kjer deželni zbori sami pritaknejo deželna določila; po takem pa državna postava odvisna postane še le od dobre volje in milosti deželnih zborov, in zato nekatere postave v nekaterih deželah preje, v nekaterih pozneje moč zadobijo, v nekaterih pa morebiti ce!6 ne. Tako napako, ki se pac sme škandal imenovati, vidimo v državni vodni postavi, ki iz vzrokov ravno imenovanih še zdaj v Galiciji ne velja, — taka napaka se vidi tudi v državnih š o 1 s k i h postavah, ki so jih na Tirolskem morali s silo vpeljati, — taka napaka je dalje v državni zdravstveni postavi, katera, kolikor je meni znano, na Štajerskem še zmirom v zraku visi zato, ker deželni zbor dotičnih določil narediti ne more , dokler se ne predrugačijo občinske postave, te pa se pre-drugačiti ne morejo, dokler se politična uprava ne prenaredi, ta pa se zopet prenarediti ne more, če se občinske postave ne predelajo. Za take kolobocije, ki so na veliko škodo blagostanju narodov in ljudski morali, imajo na Dunaji zaraščena ušesa; ondi ne vidijo in ne slišijo nič ter zahtevajo, naj bi tudi vsi drugi ž njimi spali! Al zdaj ni čas, da bi spali, ampak treba je ropotati, kajti mi stojimo nad breznom, kamor nas je pripeljala Dunajska vladna umetnost. Vse kaj druzega je treba, ne pa se vkvarjati z ribami, raki in pijavkami. Ali ne gledajo že materijelne in moralične nadloge ljudstva skoz okno noter? V neki sosedni državi (na Bavarskem), kjer tudi kraljuje neka čudna vlada, so biili domoljubi prisiljeni / i 363 r>ro3iti svojega vladarja (čujte!), naj bi domovini njihovi dal doniorodno pravično vlado. Res je žalostno, da so morali še le kaj tacega prositi! Tudi v Avstriji, kjer se enako postopa, imeli bi domoljubi vzroka dovolj klicati: dajte nam modro, Avstrijsko in pravično vlado! »jo je, kar je nad vsem potrebno in p> čemur narodni hrepenijo. Vse gre narazen; v pogubo gremo vsi, ako se kmalu ne popusti puhla in nemoralicna vladna sistema. (Dobro! na desni.)