93 DIGNITAS n Pregled odločitev Ustavnega in Vrhovnega sodišča o pravici do stanovanja ... Povzetek Ustavno sodišče je v nedavni ustavnosodni presoji razlaga- lo 36. člen Ustave tako, da ta vsebuje pravico do spoštovanja doma, ki posameznika varuje pred deložacijami. to tematiko je potrebno še posebej skrbno proučiti, ko gre za pravico do ustreznega doma ranljivih skupin, kot so starejši občani z upa- dlimi funkcionalnimi zmožnostmi. zato je trenutno aktualno vprašanje, kakšne obveznosti ima država v okviru svoje stano- vanjske politike in ali gre pri pravici do stanovanja za iztožljivo človekovo pravico? v prispevku bom s pregledom nastajanja slovenske Ustave in odločitev Ustavnega sodišča, dostopnih na spletni strani www.us-rs.si proučila, kako in v katerih ustavnih določbah Ustava varuje kategoriji »dom« in »primerno stanova- nje«. ob pregledu odločitev vrhovnega sodišča v zvezi s poj - mom »primerno stanovanje«, dostopnih na spletni strani www. sodnapraksa.si pa bom preverila, kako najvišje redno sodišče v državi razlaga ustavne zahteve. kot poseben primer bom izpo - stavila varstvo starejših odraslih kot varstvo ranljive družbene skupine. Upoštevala bom tudi primerjalno pravne vidike in za- veze iz mednarodnih pogodb in se ozrla po obravnavi te pro- blematike v nekaterih evropskih državah. Lastne zaključne bom primerjala z zaključki avtorjev komentarjev Ustave. Rezultati bodo pripomogli k nadaljnjemu razvoju ustavnopravnega var- stva pravic starejših odraslih v kontekstu dolžnosti države, da zagotavlja primerno socialno infrastrukturo za njihovo bivanje, Pregled odločitev Ustavnega in vrhovnega sodišča o pravici do stanovanja – vidik varstva pravic starejših odraslih Eneja Drobež * * Doktorica pravnih znanosti, zavod INRISk, t rebnje, eneja.drobez@inrisk.net. Avtorica se zahvaljuje ARRS za sofinanciranje študija in objave tega dela v okviru projektov J5―1784: Ustvarjanje družbene vrednosti s starostnikom prijaznim upravljanem stanovanjskega sklada v vseživljenjskih soseskah in J6―9396: Razvoj socialne infrastrukture in storitev za izvajanje dolgotrajne oskrbe v skupnosti. 94 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic kajti dobre rešitve na tem področju pripomorejo tudi k dvigu družbene vrednosti. Ključne besede: pravica do stanovanja, pravica do spoštovanja doma, socialna infrastruktura, sodna praksa, ustavnosodna pre- soja Review of the decisions of the Constitutional Court and the Supreme Court on the right to housing - an aspect of the protection of the rights of older adults AbStRA ct In its recent ruling, the Slovenian constitutional court inter - preted Article 36 of the Slovenian constitution as also providing for the right to respect for one‘s home, which protects an indivi- dual against eviction. the question of what obligations the State has in the context of its housing policy and whether the right to housing is an enforceable human right is therefore a topical one. In this paper, we will examine how the categories of „home“ and „adequate housing“ are constitutionally protected. In this regard, we will review the development of the Slovenian constitution and the decisions of the constitutional court, available at its ho - mepage. We will also examine how the Supreme court interprets these constitutional requirements. the protection of older adults as a vulnerable social group will be presented as a specific exam- ple,. We will also observe comparative legal aspects and interna- tional law commitments. the results will contribute to the further development of the constitutional legal protection of the rights of older adults in the context of the state‘s duty to provide adequate social infrastructure for their living. Keywords: right to housing, right to respect for home, social infrastructure, court decisions, constitutional court decisions 1. Uvod Pojem »dom« ima več pomenov. Je fizični objekt, ki posame- zniku zagotavlja varnost pred zunanjo okolico. Je zasebni prostor, 95 DIGNITAS n Pregled odločitev Ustavnega in Vrhovnega sodišča o pravici do stanovanja ... v katerem lahko posameznik živi po lastnih željah in predstavah ter s tem izraža in uresničuje svojo individualno identiteto. Dom daje občutek pripadnosti določenemu prostoru in skupnosti, ki ta prostor obkroža. Je prostor, s katerim je posameznik uradno in pravno povezan z namenom, da opravlja večino osebnih poslov, da lahko voli in uveljavlja različne pravice. 1 Je »temeljna dobrina človeških družb, ki je nujna za samouresničenje posameznika ter njegovo duševno in telesno integriteto.« 2 Čeprav pojem »dom« v URS ni izrecno zapisan, se nanj nave- zuje več ustavnih določb. v 2. členu URS je zapisano, da je Slove - nija socialna država. v prvem odstavku 32. člena URS je zapisana pravica do proste izbire prebivališča, ki je posameznikov dom. Najemna razmerja in lastniško domovanje so varovana tudi s pra- vico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen URS). v skladu s 34. členom URS ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, ki ju zagotavlja tudi dom. Člen 35 URS med drugim do- loča nedotakljivost človekove zasebnosti, ki je še najbolj prisotna prav na lastnem domu. Prvi odstavek 50. člena URS določa, da imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, ki se zagotavlja tudi s socialnimi in dostopnimi stanovanji. »Dom« kot ustavna kategorija je povezan tudi z 78. členom URS, v skladu s katerim država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. ta ustavna določba drža - vo zavezuje k vodenju aktivne politike reševanja stanovanjskega vprašanja njenih prebivalcev. 3 Povezan je tudi s pravico do zdra- vstvenega varstva iz 51. člena URS, vključno s pravico do zdrave- ga življenjskega okolja - primerno stanovanje je namreč eden od bistvenih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje posameznika. 4 Najtesneje pa je koncept »doma« povezan s 36. členom URS, ki določa nedotakljivost stanovanja. Navedeni člen, ki je tesno po- vezan tudi s 35. členom URS, zagotavlja posameznikovo zaseb- nost, ki jo slednji v največji meri uživa prav v svojem domu. Pojem stanovanja v smislu prvega odstavka 36. člena URS je treba razu- meti široko: kot dom, domovanje ali bivališče. Gre za prostore, v katerih človek upravičeno pričakuje zasebnost. 5 Ustavnopravni 1 Fox, 2002, str. 580–610. 2 Letnar Černič, 2019, str. 615. 3 Prav tam. 4 kresal, 2010, str. 761. 5 Šepec, 2019, str. 351. 96 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic kategoriji »dom« in »primerno stanovanje« se glede na navedeno medsebojno prepletata. v novejši ustavnosodni presoji je USRS zgornjo premiso prve - ga odstavka 36. člena, ki določa nedotakljivost stanovanja, razširi- lo tako, da ta vsebuje tudi pravico do spoštovanja doma v smislu zagotavljanja bivanja v prostorih, ki so posameznikov dom. od - ločba št. U-I-64/14 z dne 12. 10. 2017 je bila prva takšna odločba. v njej je USRS poudarilo tudi pomen varstva neprivilegiranih in ranljivih družbenih skupin. 6 Starejši odrasli so trenutno najhitreje rastoča družbena skupi- na. v 30 letih (od 2020 do 2050) se bo število prebivalcev držav članic evropske unije (eU), starejših od 65 let, povečalo za 41 %, in sicer s 92,1 na 130,2 milijonov. v istem obdobju se bo število odraslih, starih 80 let in več, skoraj podvojilo, in sicer s 26,6 na 49,9 milijonov. 7 Slovenija pri tem ni izjema. trenutno je v Slo - veniji 20,9 % prebivalstva starejšega od 65 let, 8 do 2050 pa bo ta delež dosegel 30,8 %. Delež prebivalcev, starih 80 let in več, pa se bo glede na projekcije povečal z današnjih 5,5 % 9 na 11,2 %. 10 Staranje družbe sovpada s staranjem bivalnega prostora v evropi – več kot 40 % stanovanjskih stavb v evropskih mestih je bilo zgrajenih pred letom 1960, več kot 80 % pa je starejših od 20 let. 11 takšni bivalni prostori, ki jih sicer mlajše generacije še lah - ko uporabljajo brez večjih težav, starejšim odraslim zaradi gra- jenih gibalnih ovir ne nudijo dovolj varnosti in udobja. Starejši odrasli tako bolj kot predstavniki mlajših generacij potrebujejo bivalne objekte, prilagojene njihovim fizičnim in čustvenim po- trebam. Starejši odrasli so raznolika skupina – medtem ko imajo neka- teri dovolj premoženja in ustrezne dohodke (pokojnine) za za- gotovitev kakovostnega staranja, so mnogi pahnjeni v revščino. to kaže že okoliščina, da je bila novembra 2021 povprečna (!) starostna pokojnina 723,84 evra, kar ob trenutni inflaciji zgolj s težavo zadostuje za vse potrebe starejših odraslih. 12 Starejši od- rasli so lahko bolj ranljivi zaradi upadanja kognitivnih in fizičnih 6 Glej USRS odločba U-I-64/14, 12. 10. 2017, 19. točka. 7 Long-t erm care Report: t rends, challenges and opportunities in an Ageing Society, 2021, str. 18. 8 Prebivalstvo - izbrani kazalniki, Statistični urad RS, e-vir. 9 Prav tam. 10 Ageing Report 2021 – country fiches, 2020. 11 Serrano-Jiménez et al., 2020, str. 1. 12 Mesečni statistični pregled, zPIz , e-vir. 97 DIGNITAS n Pregled odločitev Ustavnega in Vrhovnega sodišča o pravici do stanovanja ... sposobnosti in so zato lahko bolj podvrženi nasilju. Mnogi starejši odrasli tako spadajo v posebej ranljivo družbeno skupino. zago - tavljanje varnega »doma« in »primernega stanovanja« starejšim od- raslim ima tako še poseben ustavnopravni pomen. v prispevku bom s pregledom nastajanja URS in odločitev USRS, dostopnih na spletni strani www.us-rs.si 13 proučila, kako in v katerih ustavnih določbah URS varuje kategoriji »dom« in »pri- merno stanovanje«. ob pregledu odločitev vSRS v zvezi s poj - mom »primerno stanovanje«, dostopnih na spletni strani www. sodnapraksa.si 14 pa bom preverila, kako najvišje redno sodišče v državi razlaga zahteve iz 36. in 78. člena URS. kot poseben pri - mer bom izpostavila varstvo starejših odraslih kot varstvo ranlji- ve družbene skupine. Upoštevala bom tudi primerjalno pravne vidike in zaveze iz mednarodnih pogodb. Lastne zaključne bom primerjala z zaključki avtorjev komentarjev URS. Rezultati bodo pripomogli k nadaljnjem razvoju ustavnopravnega varstva pravic starejših odraslih v kontekstu dolžnosti države, da zagotavlja pri- merno socialno infrastrukturo za njihovo bivanje. 2. Nastajanje 78. člena URS ker upoštevanje postopka nastajanja ustavnih določb omogo - ča njihovo celovitejšo interpretacijo, sem najprej proučila relevan- tne dele gradiv komisije za ustavna vprašanja 1990-1991. 15 Iz njih izhaja, da so snovalci URS razlikovali med iztožljivimi človekovimi pravicami, ki so jih uvrstili v poglavje URS o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ter določbami o ekonomskih in social- nih razmerjih. 16 Med slednje so bile uvrščene tiste pravice, ki po vsebini in obsegu niso bile razvite do tiste stopnje, da bi jih bilo mogoče v celoti varovati pred sodišči, 17 ter ki so pomenile zgolj določanje funkcij države. 18 Pravice iz ekonomskih in socialnih razmerij so po mnenju večine snovalcev URS uživale sodno var- stvo šele potem, ko so že pridobljene, ne pa tudi v času nastajanja razmerja (to velja za iskanje dela in tudi za iskanje stanovanja). 19 13 Iskalnik po odločbah in sklepih, USRS, e-vir. 14 Sodna praksa, v SRS, e-vir. 15 Nastajanje slovenske ustave, 2001. 16 Prav tam, str. 349. 17 Prav tam, str. 355, 503 in 725. 18 Prav tam, str. 501. 19 Prav tam, str. 500. 98 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic Nekateri člani komisije za ustavna vprašanja pa so zastopali stališče, da ekonomske in socialne pravice predstavljajo posebno košaro človekovih pravic in da se teh pravic zgolj z umestitvijo v poglavje o ekonomskih in socialnih razmerjih ne degradira. 20 Drugi pa so izpostavili bojazen, da bi se država lahko soočila z množičnimi tožbam oseb, ki jim ne bi priskrbela pravic iz eko- nomskih in socialnih razmerij (na primer dela). 21 Poudarjeno pa je bilo tudi, da se z uvrstitvijo pravic med socialna in ekonomska razmerja lahko izključi USRS, saj naj bi slednje odločalo o kršitvah z URS določenih človekovih pravic, ne pa tudi o socialnih in eko- nomskih razmerjih. 22 za razlago 78. člena URS je pomembno tudi, da se je prvotni predlog določbe glasil tako, da imajo državljani pravico do pri- mernega stanovanja in da republika ustvarja pogoje za uresniče- vanje te pravice. 23 Sprejeto besedilo pa ne govori niti o pravici državljanov do stanovanja niti o dolžnosti države ustvarjati po- goje za njeno uresničevanje, saj določa zgolj, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. vprašanje pravice do primernega stanovanja pa se je snoval - cem URS zastavilo tudi v zvezi z obsegom človekovih pravic in- validov. v osnutku 52. člena URS je bil predlagan izrecen zapis, da je invalidom zagotovljena nastanitev. Nekateri člani komisije pa so menili, da naj ne bi bilo mogoče prevzeti odgovornosti, da invalidi dobijo stanovanje. 24 Po razpravi je bilo sprejeto stališče, da je mogoče ustavnopravni pojem »varstvo« razlagati tudi tako, da se zagotovijo pogoji za gibanje invalida, kot na primer, da se zagotovijo dvigala ter dovolj široki hodniki in vrata. 25 Iz pripravljalnih gradiv k URS tako ne izhaja, da bi 78. člen URS zagotavljal pravico do primernega stanovanja. Gre zgolj za obve- znost prizadevanja države, omejeno z njenimi finančnimi zmo- žnostmi. 26 Človekova pravica do stanovanja pa bi lahko izhajala iz drugih določb URS in v zvezi s pravicami posebnih kategorij ranljivih oseb. Na primer, lahko bi izhajala iz obsega varstva, ki ga mora država po 52. členu URS zagotavljati invalidom. 20 Prav tam, str. 502. 21 Prav tam, str. 501. 22 Prav tam, str. 503–504. 23 Prav tam, str. 774. 24 Prav tam, str. 538. 25 Prav tam, str. 538–539. 26 Letnar Černič, 2019, str. 615. 99 DIGNITAS n Pregled odločitev Ustavnega in Vrhovnega sodišča o pravici do stanovanja ... 3. Pregled odločitev USRS v zvezi z 78. členom URS Na spletni strani www.us-rs.si najdemo 78 odločitev USRS, ki so se med drugim nanašale na 78. člen URS. Iz njih izhaja, da je ustaljena ustavnosodna presoja, da se za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati na 78. člen URS. 27 ta člen ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, 28 oziroma jih ne ureja neposredno. 29 Člen 78 URS pa je USRS večkrat uporabilo pri presoji ustavno- sti zakonskih določb s področja stanovanjskega prava. v odloč - bi št. U-I-128/08, Up-933/08 z dne 7. 10. 2009 je poudarilo, da je naloga države ustvarjati možnosti, da si državljani lahko pridobi- jo primerno stanovanje. Določitev neprofitne najemnine je zato ustavno dopusten cilj, iz katerega je mogoče omejiti lastninsko pravico na stanovanju. v odločbi in sklepu št. U-I-95/91 z dne 14. 5. 1992, v katerima se je ukvarjalo z vprašanjem lastninjena stano- vanj v nekdanji družbeni lastnini, pa je USRS priznalo, da so stano- vanja kot posebna socialna dobrina stvar, ki ima poseben pomen, izbira načina lastninjenja stanovanj z upoštevanjem prispevkov vseh zaposlenih pa je socialno pogojena in utemeljena. v sklepu št. U-I-119/92 z dne 3. 12. 1992 je USRS pojasnilo, da je skladno z dolžnostmi države iz 78. člena URS, da se vsem kupcem stanovanj ustvarja enako izhodiščno možnost za pridobitev stanovanja. v odločbi št. U-I-8/01 z dne 17. 12. 2003 pa je USRS poudarilo, da 78. člen URS vzpostavlja odnos med državo oziroma zakonoda- jalcem in državljani, zato morebitna kršitev te - sicer usmerjevalne ustavne določbe - pri sprejemanju zakonodaje ne more vplivati na položaj lokalne skupnosti. 4. Vidiki primerjalnega (ustavnega) prava Ustave nekaterih držav članic eU vsebujejo določbe o pravici do primernega stanovanja, prav tako kot URS pa tem določbam ne pripisujejo narave subjektivne in iztožljive človekove pravi- ce. 30 takšne določbe so: 3. točka tretjega odstavka 23. člena bel - 27 USRS Sklep Up-392/05, 19. 10. 2006; Sklep Up-701/02, 12. 3. 2004. 28 USRS Sklep Up-1698/08, 26. 11. 2009; Sklep Up-264/02, 9. 9. 2003. 29 USRS Sklep Up-152/03, 11. 2. 2005; Sklep Up-1259/05, 19. 10. 2006. 30 Iliopoulos-Strangas, 2010, str. 865. 100 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic gijske Ustave; 31 65. člen portugalske Ustave; 32 47. člen španske Ustave; 33 četrti odstavek 19. člena finske Ustave; 34 4. točka 21. čle- na grške Ustave, 35 drugi odstavek 22. člena nizozemske Ustave; 36 1. točka 75. člena poljske Ustave, 37 drugi odstavek 2. člena v I. po- glavju švedske ustavne listine 38 in člen XXII madžarske Ustave. 39 v združeni Republiki Nemčiji pa so že bile predlagane ustavne spremembe, po katerih bi bila pravica do dostojnega, vsem enako dostopnega in prihodku primernega stanovanja iztožljiva, deloža- cije brez zagotovitve primernega nadomestnega stanovanja pa bi bile izrecno prepovedane. 40 Francija je edina država članica eU, v kateri je pravica do stano- vanja določena v zakonu kot iztožljiva pravica. od 2012 lahko v okviru sistema DALo (franc. Droit au Logement opposable) vsak prosilec, katerega zahtevo je lokalna komisija DALo priznala kot prednostno, vloži tožbo proti vladi za dodelitev stanovanja. Še ve- dno pa primanjkuje cenovno dostopnih in socialnih stanovanj, ki so glavni mehanizem za uresničevanje pravice do stanovanja. 41 od 2012 do 2016 je stanovanje v okviru sistema DALo dobilo več kot 100,000 oseb. kljub temu je število čakajočih na stanovanje naraščalo in je leta 2014 znašalo skoraj 60,000 oseb. 42 eSČP je tudi že ugotovilo kršitev pravice do poštenega postopka iz 6. člena ekČP, ker Francija ni izvršila pravnomočne odločitve sodišča, da mora pritožniku zagotoviti stanovanje. 43 5. Mednarodnopravni vidiki z mednarodnopravnega vidika je pomemben 31. člen eSL, ki zavezuje države, da sprejmejo ukrepe, s katerimi: 1) pospešujejo dostop do nastanitve primernega standarda, 2) preprečujejo in zmanjšujejo brezdomstvo z namenom, da bi ga postopno odpravile in 31 the belgian constitution, 2021. 32 Portugal‘s constitution, 1976. 33 Spain‘s constitution, 1978. 34 the constitution of Finland, 1999. 35 the constitution of Greece, 2008. 36 the constitution of the kingdom of the Netherlands, 2018. 37 the constitution of the Republic of Poland, 1997. 38 the Instrument of Government, 1974. 39 Hungary‘s constitution, 2011. 40 entwurf eines Gesetzes zur Änderung des Grundgesetzes, 2020. 41 Lévy-vroelant, 2015, str. 99–100. 42 carlotti, cosse, 2016, str. 3. 43 eSČP Tchokontio Happi v. France, št. 65829/12, 9. 4. 2015. 101 DIGNITAS n Pregled odločitev Ustavnega in Vrhovnega sodišča o pravici do stanovanja ... 3) vplivajo na ceno nastanitve tako, da bo dostopna tistim, ki so brez zadostnih sredstev. Čeprav 31. člen eSL ne določa obveznosti rezultata, morajo države na njegovi podlagi sprejeti ukrepe, ki niso samo čisto teoretični, temveč praktični in učin- koviti. 44 Država je tako dolžna z vsemi razpoložljivimi viri in z maksimalnim trudom uresničevati pravico do primernega sta- novanja in zagotoviti varstvo posebej ranljivih skupin, kot so starejši odrasli. 45 Slovenija je ena izmed redkih podpisnic eSL, ki so se izrekle za zavezano tudi z njenim 31. členom: poleg nje so to od 34 dr- žav pristopnic storile samo Andora, Finska, Francija, Italija, Li- tva, Nizozemska, Norveška, Portugalska in Ukrajina. v odločbi št. 53/2008 z dne 8. 9. 2009 v zadevi FeANtSA proti Sloveniji je visoki komite za socialne pravice Sveta evrope ugotovil kršitev 31. člena eSL, ker Slovenija imetnikom stanovanjske pravice, ka- terih stanovanja so bila vrnjena v postopku denacionalizacije, ni zagotovila možnosti pridobiti teh ali nadomestnih stanovanj pod enako ugodnimi pogoji kot ostalim imetnikom stanovanj- ske pravice. Pri tem je bilo posebej izpostavljeno, da Slovenija ni poskrbela za pravice starejših odraslih, da mirno uživajo posest stanovanja. 46 Dolžnosti ukrepanja pri zagotavljanju stanovanja oziroma bi- vališča določata tudi 25. člen Splošne deklaracije zN in 11. člen MPeSkP. Pravica do stanovanja pa ni vključena v Listino eU. tretji odstavek 34. člena Listine eU izrecno omenja zgolj priznavanje pravice do finančne pomoči za stanovanje. Praktični pomen na- vedenega člena pa je majhen, saj so za organizacijo sistemov soci- alne varnosti večinoma pristojne države članice. 47 6. Pregled odločitev USRS v zvezi s pravico do spoštovanja doma iz 36. člena URS Iz pregleda odločitev USRS na spletni strani www.us-rs.si iz- haja, da je to sodišče v štirih zadevah sprejelo odločbo v zvezi s pravico do spoštovanja doma iz 36. člena URS. ta pravica daje posamezniku varstvo pred: 44 ecSR Feantsa v. France, št. 39/2006, 55. točka obrazložitve. 45 the Right to Agequate Housing, 2014, str. 6–7. 46 ecSR FEANTSA v. Slovenia, 53/2008, 8. 9. 2009, 72. točka obrazložitve. 47 Lembke, 2015, str. 705. 102 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic – odstranitvijo nelegalnega objekta, v katerem prebiva; 48 – pred deložacijo zaradi neplačila neprofitne najemnine; 49 – pred izvršbo na nepremičnini, ki je dolžnikov dom, če bi bila izvršba glede na višino terjatve in vrednost nepremičnine nesorazmerna; 50 ter – civilno delitvijo 51 nepremičnine v solastništvu ali v skupnem lastništvu, ki je dom enega udeleženca. 52 varstvo, ki ga daje pravica do spoštovanja doma, je časovno omejeno – učinkuje zgolj, dokler obstajajo okoliščine, zaradi ka- terih bi bil poseg v pravico do spoštovanja doma nesorazmeren. 53 z vidika pravice do spoštovanja doma je bistveno, da sodišče pred pretečo izgubo doma opravi sodno presojo sorazmernosti posega, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera. Na strani posameznika, ki mu grozi izguba doma, se upošteva: – ali gre za člana neprivilegirane in ranljive družbene skupine; 54 – ali bi s posegom v pravico do spoštovanja doma postal brezdomec; 55 – kakšno je njegovo zdravstveno stanje 56 ter – razlogi za neplačevanje najemnine. 57 Na drugi strani tehtnice so lahko upravičeni interesi lastnika, ki je pravna oseba javnega prava, da na dolgi rok ni dolžan trpeti neplačevanja najemnin, 58 oziroma interesi zasebnika, da dobi po- trebna denarna sredstva za plačilo oskrbnine v domu za starejše občane. 59 USRS je dve odločitvi sprejelo v zvezi z razmerji med javno- pravnim lastnikom in zasebnikom, 60 dve odločitvi pa sta se nana- šali na horizontalni razmerji med zasebniki. 61 USRS sicer ni zavze- lo izrecnega stališča, da bi tudi v horizontalnih razmerjih izhajala iz prvega odstavka 36. člena URS zahteva po posebej skrbnem tehtanju posega v pravico do spoštovanja doma. ker pa gre v ho - 48 USRS odločba U-I-64/14, 12. 10. 2017, 13. točka obrazložitve. 49 USRS odločba Up-619/17, 14. 2. 2019. 50 USRS odločba Up-1298/18, 9. 5. 2019; enako eSČP Vaskršić proti Sloveniji, št. 31371/12, 25. 4. 2017. 51 t o je s prodajo nepremičnin in z razdelitvijo kupnine med udeležence. 52 USRS odločba Up-218/20, 20. 5. 2021. 53 USRS odločba U-I-64/14, 12. 10. 2017, 13. točka obrazložitve. 54 Prav tam, 19. točka obrazložitve. 55 Prav tam, 18. točka obrazložitve 56 USRS odločba Up-619/17, 14. 2. 2019. 57 Prav tam, 12. in 13. točka obrazložitve. 58 Prav tam. 59 USRS odločba Up-218/20, 20. 5. 2021, 22. točka obrazložitve. 60 USRS odločba U-I-64/14, 12. 10. 2017; odločba Up-619/17, 14. 2. 2019. 61 USRS odločba Up-218/20, 20. 5. 2021; odločba Up-1298/18, 9. 5. 2019. 103 DIGNITAS n Pregled odločitev Ustavnega in Vrhovnega sodišča o pravici do stanovanja ... rizontalnih razmerjih med posamezniki za kolizijo dveh ali več enakovrednih človekovih pravic, je sodišče po principu praktič- ne konkordance dolžno uravnotežiti nasprotujoče interese. 62 USRS je sicer poudarilo, da prvi odstavek 36. člena URS posa- meznikom ne zagotavlja pravice do doma, in da so pozitivne ob- veznosti države, zagotoviti dom brezdomcem, omejene. 63 vendar pravica do spoštovanja doma glede na njene dejanske učinke ni zgolj pravica negativnega statusa. zaradi te pravice ima lahko na - sprotna stranka, ki je zasebnik, obveznosti, ki jih sicer ne bi imela – kot na primer, da mora poiskati drugačno, morebiti celo manj učinkovito sredstvo izvršbe, 64 ali da je dolžna plačati stroške za delitev skupne lastnine v naravi, ki jih sicer ne bi bila dolžna kri- ti. 65 Če je nosilec pravice do spoštovanja doma oseba, ki bi ji sicer grozilo brezdomstvo, to pomeni, da si pogosto ne more privoščiti niti kritja osnovnih stroškov bivanja. (Javnopravnega) lastnika v takem primeru zadenejo tudi vsi stroški v zvezi s stanovanjem – komunalni stroški, stroški v zvezi s skupnimi deli stavbe, elektri- ka, pa tudi stroški rednega vzdrževanja stanovanja, ki se običajno pokrivajo z neprofitno najemnino. Menim, da ima lastnik stano- vanja v takšnih okoliščinah de facto pozitivno obveznost zago- tavljati minimalni življenjski standard nosilca človekove pravice. Javnopravni lastnik lahko v takem primeru posameznika deložira zgolj, če mu hkrati zagotovi neprofitno stanovanje, ki je lahko po površini tudi manjše od primernega. 66 7. Zagotavljanje doma zaradi pravice do življenja in eksistenčnega minimuma z vidika položaja posameznika, ki mu grozi deložacija, je po - membna tudi odločba USRS št. U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019, ki se nanaša na razmerje med zasebnima subjektoma. USRS je s to odločbo razveljavilo drugi odstavek 71. člena zIz, kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kadar 62 USRS odločba Up-218/20, 20. 5. 2021, 18. točka obrazložitve. 63 USRS odločba Up-619/17, 14. 2. 2019, 8. točka obrazložitve. 64 USRS odločba Up-1298/18, 9. 5. 2019. 65 USRS odločba Up-218/20, 20. 5. 2021, 66 Primerjaj z USRS odločba št. Up-619/17, 13. točka obrazložitve, in Sklep Up-320/18, 6. 3. 2019. S sklepom je USRS zavrglo pritožbo osebe, ki je bila deložirana iz stanovanja. center za socialno delo je namreč sporočil, da je bila pritožnici pred dnem deložacije kot tudi na dan deložacije ponujena nadomestna nastanitev v dveh različnih domovih (tj. namestitvenem in samskem domu), pa jo je pritožnica zavrnila, ker naj ne bi bili primerni zanjo in njena polnoletna sinova. 104 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremič- nine, ki je dolžnikov dom. Človekovi pravici, ki lahko utemeljuje- ta odlog deložacije, daljši od treh mesecev, sta: – pravica do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena URS (v njo je poseženo, če je dolžnik zaradi deložacije pahnjen v materialno in eksistenčno negotovost in stisko), ter – pravica do telesne celovitosti iz 35. člena URS, ki vključuje tudi pravico do življenja. 67 Nosilni razlog te odločitve je, da omejitev odloga deložacije na največ tri mesece spodkoplje »uresničitev namena odloga, to je omogočiti varstvo dolžnikovega položaja v tistih izjemnih pri- merih, ko bi invazivnost izpraznitve in izročitve nepremičnine nasprotovala doseženim civilizacijskim vrednotam in zapove- di spoštovanja človekovega dostojanstva ter bi odrekala skrb za človeka.« 68 Ali je v nasprotju s pravico do dostojanstva in pravico do ži- vljenja zakonska ureditev, ki omejuje odlog izvršbe na največ tri mesece, ali pa dejstvo, da pristojne službe za socialno delo v tem času prizadeti osebi ne uspejo zagotoviti drugega bivališča, ki bi zadostil njenim vsaj najosnovnejšim potrebam? Če velja prvo, potem se breme socialne države prevali na zasebnega najemo- dajalca. teoretična neomejenost odloga izvršbe pa bi povzročila še dodatno zadržanost najemodajalcev pri oddajanju stanovanj najranljivejšim skupinam prebivalstva, kot so starostniki. to pa pomeni, da prevalitev bremena socialne države na zasebna bre- mena ne bi koristila najranljivejšim skupinam. Interesi zasebnega lastnika nepremičnine bi bili primerno uravnoteženi z ustavnimi pravicami dolžnika v postopku deložacije zgolj, če bi zakon dolo- čal dolžnost socialnih služb, da nemudoma poskrbijo za nadome- stno nastanitev, ter da v času, ko dolžnika ni mogoče deložirati, plačujejo najemodajalcu tržno najemnino. zakonodajalec je inte - rese lastnika in osebe v postopku deložacije sicer uravnotežil na drug način, tako da je možnost odloga izvršbe podaljšal na šest mesecev. 69 takšna rešitev pa bi lahko bila v nasprotju z odločbo USRS, saj je bil njen namen omogočiti sodišču, da samo odloča o primernem trajanju odloga. 70 67 USRS odločba št. U-I-171/16, Up-793/16, 11. 7. 2019, 16. točka obrazložitve. 68 Prav tam, 22. točka obrazložitve. 69 Glej zIz-M. 70 vuksanovič, 2021, str. 6–7. 105 DIGNITAS n Pregled odločitev Ustavnega in Vrhovnega sodišča o pravici do stanovanja ... USRS je v svojih odločitvah, ki so se nanašale na presojo ustav- nosti zakonov, že poudarilo, da iz pravice do osebnega dostojan- stva iz 34. člena URS v zvezi z ustavnim načelom socialne države izhaja tudi zahteva po varstvu eksistenčnega minimuma posame- znikov. 71 Revščino in socialno izključenost, še posebej ranljivih posameznikov, preprečuje tudi minimalno jedro 78. člena URS, 72 vendar, kot ugotovljeno, iz navedene določbe ne izhaja iztožljiva človekova pravica posameznika. Pravica do osebnega dostojan- stva iz 34. člena URS pa je iztožljiva človekova pravica, ki vključuje tudi pozitivne obveznosti države. Nanjo bi se tako lahko sklicevali ne samo posamezniki, ki jim grozi izguba doma, temveč tudi tisti, ki doma (še) nimajo. Ustrezna razlaga vsebine pravice do dosto- janstva iz 34. člena URS bi tako lahko omogočila tudi uveljavljanje pravice do doma. 8. Pregled odločitev VSRS v zvezi z razlago pojma »primerno stanovanje« vSRS skrbi za enotno uporabo prava, s tem pa tudi za enotno razlago pojma »primerno stanovanje«, kot je določen v Sz-1. Člen 10 Sz-1 kot pogoje za primernost stanovanja določa 1) skladnost s tehničnimi pogoji za graditev objektov, 2) ločenost spalnega in bivalnega dela z izjemo garsonjere, 3) zadoščanje stanovanjskim potrebam stanovalcev ter 4) ustrezanje površinskim normativom iz podzakonskih aktov. vprašanje, ali gre za primerno stanovanje, se postavi predvsem tedaj, ko je lastnik neprofitnega stanovanja najemniku dolžan zagotoviti nadomestno stanovanje v skladu s tretjim odstavkom 93. člena, četrtim odstavkom 104. člena oziro- ma prvim odstavkom 106. člena Sz-1. Na spletni strani www.sodnapraksa.si najdemo 35 odločitev vSRS, ki obravnavajo različne vidike pojma »primerno stanova - nje«. Najpomembnejša je sodba št. II Ips 57/2021 z dne 18. 8. 2021. v njej je vSRS obravnavalo položaj, ko je bila tožnica zaradi pred - videne rušitve stavbe tožencem kot najemnikom neprofitnega stanovanja v stavbi dolžna zagotoviti nadomestno stanovanje. Sta- novanje v stavbi, predvideni za rušenje, se je nahajalo v pritličju, tožnica pa je tožencem ponudila nadomestno stanovanje v petem 71 USRS Sklep U-I-339/98, 14. 10. 1998; zalar, 2019, str. 51. 72 Letnar Černič, 2019, str. 615. 106 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic nadstropju stavbe brez dvigala. toženca, ki sta trenutno stara 61 in 63 let, sta temu nasprotovala, saj naj bi to za njiju pomenilo bi- stveno poslabšanje stanovanjskih pogojev že zato, ker bosta z leti vse težje premagovala stopnice. vSRS je pojasnilo, da mora sodišče pri ocenjevanju, ali je nado - mestno stanovanje primerno, v skladu z načelom praktične kon- kordance iskati sorazmerje med lastninsko pravico lastnika stano- vanja in pravico najemnika do socialnega varstva in dostojanstva. Po mnenju vSRS je položaj najemnikov stanovanja zavarovan v zadostni meri, če se primernost stanovanja presoja glede na zdra- vstveno stanje, starost in gibalne sposobnosti v trenutku odloča- nja. z zahtevo, naj lastnik pri iskanju primernega nadomestnega stanovanja poleg obstoječih upošteva še pričakovane spremem- be na strani najemnikov, bi lastniku iskanje nadomestnega stano- vanja otežili do te mere, da bi bila možnost odpovedi najemnega razmerja in razpolaganje z lastno nepremičnino prekomerno ote- žena. zato je vSRS ocenilo, da je lastnik stanovanja dolžan zago - toviti, da se stanovanjske razmere najemnikom ne bodo bistve- no poslabšale, glede na izkazane okoliščine v času odločanja. Pri tem se je sklicevalo tudi na ustavnosodno presojo, po kateri iz 78. člena URS ne izhaja iztožljiva pravica do stanovanja. Upoštevajoč izhodišča v 78. členu URS naj odgovornosti za iskanje še ustre- znejših stanovanjskih rešitev ne bi bilo mogoče naložiti lastniku stanovanja, ampak naj bi bilo to v nadaljevanju prepuščeno priza- devanjem samih tožencev v okviru socialnih ukrepov, ki jih zago- tavlja država. Menim, da navedena odločitev ni v skladu z zahtevami varstva starostnikov kot posebej ranljive družbene skupine. okoliščina, da iz 78. člena URS ne izhaja iztožljiva pravica do stanovanja, ne pomeni, da je pravilno tudi tehtanje, katerega rezultat je takšna razlaga pojma »primerno stanovanje«, ki je izrazito v škodo sta- rostnikom. Stanovanje, ki se nahaja v petem nadstropju v stavbi brez dvigala, že pri starosti 60 let posamezniku ne nudi enake ka- kovosti bivanja kot pritlično stanovanje. Razlaga, kot jo je zavzelo vSRS, je v nasprotju z zahtevami koncepta staranja na enem me - stu (ageing-in place), ki je uveljavljen v zahodni evropi, saj je ka- kovostno staranje v takšnem stanovanju zelo otežkočeno. varno, ustrezno in primerno urejeno bivalno okolje neposredno vpliva na kakovost staranja, odloži ali celo prepreči preselitev v instituci- onalno varstvo, zviša kakovost bivanja in podaljša čas trajanja ži- 107 DIGNITAS n Pregled odločitev Ustavnega in Vrhovnega sodišča o pravici do stanovanja ... vljenja starejših odraslih. zmanjša se tudi incidenca padcev, s tem pa se zmanjšajo tudi stroški javnih blagajn. 73 Po drugi strani pa ni nesorazmerno od javnopravnega lastnika, ki je upravitelj večjega sklopa neprofitnih stanovanj, pričakovati, da bo najemnikom za- gotovil takšno stanovanje, v katerem jim bo omogočeno staranje na enem mestu. S tem se zmanjšajo tudi bodoči izdatki države za zdravstveno in dolgotrajno oskrbo najemnika. 9. Zaključek Na podlagi preučitve pripravljalnih gradiv k URS, ustaljene ustavnosodne presoje ter primerjalnih in mednarodnih vidikom smo ugotovili, da 78. člen URS res ne zagotavlja pravice do pri- mernega stanovanja. Gre zgolj za obveznost prizadevanja države, omejeno z njenimi finančnimi zmožnostmi. 74 Dolžnost države, da zagotavlja stanovanje posebej ranljivim skupinam, bi lahko v izje- mnih primerih izhajala iz drugih določb URS. Lahko bi izhajala iz: – pravic invalidov iz 52. člena URS, po katerem mora država zagotavljati njihovo varstvo; 75 – pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena URS, ki vključuje varstvo pred eksistenčnimi stiskami, – pravice do telesne celovitosti iz 35. člena URS, ki vključuje tudi pravico do življenja; 76 – pravice do spoštovanja doma iz 36. člena URS. Nesorazmerno pa bi bilo, če bi zaradi navedenih človekovih pravic moral zasebni lastnik nepremičnine zagotavljati bivališče upravičencu. Če v izjemnih primerih deložacija iz zasebnega sta- novanja ni možna, bi morala država za čas okupacije stanovanja dolžna plačevati tržno najemnino in stroške ter čim prej poskrbe- ti za nadomestno bivališče upravičenca. Iz pregleda odločitev USRS ter iz mednarodnih in primerjalno pravnih virov izhaja, da ima zagotavljanje primernih bivališč sta- rejšim odraslim poseben ustavnopravni pomen. eSL določa, da je država dolžna zagotoviti varstvo posebej ranljivih skupin, kot so starejši odrasli. 77 visoki komite o socialnih pravicah Sveta evrope je že ugotovil kršitev, ker Slovenija ni poskrbela za pravice starej- 73 Wood, 2017, str. 2. 74 Letnar Černič, 2019, str. 615. 75 Nastajanje slovenske ustave, 2001, str. 538–539. 76 USRS odločba U-I-171/16, Up-793/16. 77 the Right to Agequate Housing, 2015, str. 6–7. 108 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic ših odraslih, ki so bili nekdanji imetniki stanovanjske pravice. 78 Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora sodišče pred pretečo izgubo doma opraviti sodno presojo sorazmernosti posega. Pri tem mora posebej upoštevati, ali gre za člana ranljive družbene skupine, 79 kot so starejši odrasli. Po drugi strani pa so lahko starejši odrasli, ki so lastniki stanovanj, prizadeti, če nepremičnega premoženja zaradi okupacije s strani najemnikov ne morejo unovčiti za zago- tovitev dolgotrajne oskrbe. 80 tudi to je razlog, da bi morala država takšnim lastnikom stanovanj zagotoviti ustrezno denarno nado- mestilo za okupacijo njihovih stanovanj. Pregled prakse vSRS pa je pokazal, da ta starostnikom ne zagotavlja pravice do kakovo- stnega staranja v neprofitnih stanovanjih, temveč daje prednost premoženjskim interesom javnopravnih lastnikov neprofitnih sta- novanj. Sodna praksa rednih sodišč v starajoči se družbi bi morala bolj uvideti nujnost zagotavljanja primerne socialne infrastruktu- re za bivanje starostnikov, tudi primernih neprofitnih stanovanj. LiteRatURa iN ViRi Samostojne publikacije carlotti, M.A., cosse, e. (2016). L‘effectivité du droit au logement opposable – Rapport. URL: http:// www.hclpd.gouv.fr/IMG/pdf/rapport_mission_carlotti_dec_2016_.pdf, 21. 12. 2021. entwurf eines Gesetzes zur Änderung des Grundgesetzes. (2020). Deutscher bundestag, Drucksache 19/16479. URL: https://dserver.bundestag.de/btd/19/164/1916479.pdf, 21. 12. 2021. Ageing Report 2021 – country fiches: Institutional paper 142. (2020). bruselj: Publications office. URL: https://ec.europa.eu/info/publications/2021-ageing-report-economic-and-budgetary-pro- jections-eu-member-states-2019-2070_en, 21. 12. 2021. Long-t erm care Report: t rends, challenges and opportunities in an Ageing Society. zvezek I. (2021). bruselj: Publications office. URL: https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/ b39728e3-cd83-11eb-ac72-01aa75ed71a1, 21. 12. 2021. Nastajanje slovenske ustave : izbor gradiv komisije za ustavna vprašanja 1990-1991. 2. zvezek. (2001). Ljubljana: Državni zbor. the Right to Agequate Housing. Fact Sheet No. 21. (2014). Ženeva: združeni narodi. Wood, c . (2017). the Social v alue of Sheltered Housing – briefing Paper. DeMoS. URL: https://www. demos.co.uk/wp-content/uploads/2017/06/Sheltered-Housing-paper-June-2017.pdf, 21. 12. 2021. Članki v revijah Fox, L. (2002). the Meaning of Home: A chimerical concept or a Legal challenge. Journal of Law and Society, 4, str. 580–610. Lévy-vroelant c. (2015). the Right to Housing in France: Still a Long Way to Go from Intention to Implementation. Journal of Law and Social Policy, 24, str. 88–108. Serrano-Jiménez, A., et al. (2020). Indoor environmental quality in social housing with elderly occu- pants in Spain: Measurement results and retrofit opportunities. Journal of building engineering, 30. URL: https://doi.org/10.1016/j.jobe.2020.101264, 11. 12. 2021. 78 ecSR FEANTSA v. Slovenia, 53/2008, 8. 9. 2009, 72. točka obrazložitve. 79 USRS odločba U-I-64/14, 19. točka obrazložitve. 80 USRS odločba Up-218/20, 22. točka obrazložitve. 109 DIGNITAS n Pregled odločitev Ustavnega in Vrhovnega sodišča o pravici do stanovanja ... vuksanovič, I. (2021). odlog izvršbe – Ustavno sodišče tako, zakonodajalec drugače? Pravna praksa, 40(46), str. 6–7. Prispevki v zbornikih, enciklopedični sestavki in poglavja v knjigah Iliopoulos-Strangas, J. (2010). klassifizierung - Aufstellung und Rechtsnatur der sozialen Grundrech - te. v: Soziale Grundrechte in europa nach Lissabon: eine rechtsvergleichende Untersuchung der nationalen Rechtsordnungen und des europäischen Rechts / Iliopoulos-Strangas J. (ur.). baden baden: Nomos, str. 865–938. kresal, b. (2010). 78. člen. v: komentar Ustave Republike Slovenije / Šturm, L. (ur.). Ljubljana: Fakul - teta za podiplomske državne in evropske študije, str. 761–767. Lembke, U. (2015). Artikel 34 - Soziale Sicherheit und soziale Unterstützung. v: europäisches Union- srecht / von der Groeben, H., Schwarze, J., Hatje, A. (ur.). Muenchen: beck, str. 703–707. Letnar Černič, J. (2019). 78. člen. v: komentar ustave Republike Slovenije; Del 1: Človekove pravice in svoboščine / Avbelj, M. (ur.). Nova Gorica: Nova univerza, evropska pravna fakulteta, str. 614–617. Šepec, M. (2019). 36. člen. v: komentar ustave Republike Slovenije; Del 1: Človekove pravice in svo- boščine / Avbelj, M. (ur.). Nova Gorica: Nova univerza, evropska pravna fakulteta, str. 349–356. zalar, b. (2019). Člen 2 Ustave – Socialna država. v : komentar ustave Republike Slovenije / Avbelj, M. (ur.). Nova Gorica: Nova univerza, evropska pravna fakulteta, str. 51–60. Pravni viri evropska socialna listina (eSL). Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/99. Hungary‘s constitution of 2011 with Amendments through 2013. comparative constitutions Project, 26. 8. 2021. URL: https://www.constituteproject.org/constitution/Hungary_2013.pdf?lang=en, 21. 12. 2021. konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ekČP). Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94, in nasl. Listina evropske unije o temeljnih pravicah (Listina eU). UL c 326, 26. 10. 2012. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPeSkP). Uradni list SFRJ, št. 7/71 in Uradni list RS, št. 35/92, MP, 9/92. Portugal‘s constitution of 1976 with Amendments through 2005. comparative constitutions Project, 26. 8. 2021. URL: https://www.constituteproject.org/constitution/Portugal_2005.pdf, 21.12. 2021. Spain‘s constitution of 1978 with Amendments through 2011. comparative constitutions Project, 26. 8. 2021. URL: https://www.constituteproject.org/constitution/Spain_2011.pdf?lang=en, 21. 12. 2021. Splošna deklaracija človekovih pravic (Splošna deklaracija zN). Človekove pravice, zbirka mednaro - dnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Društvo za zN za Republiko Slovenijo, Ljubljana 1995, str. 1. Stanovanjski zakon (Sz-1). Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – zvkSeS, 47/06 – zeN, 45/08 – zvetL, 57/08, 62/10 – zUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – zUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – zFRo in 90/21. the belgian constitution. (2021). english t ranslation, Legal Affairs and Parliamentary Documentation Department of the belgian House of Representatives, D/2021/4686/04. URL: https://www.deka- mer.be/kvvcr/pdf_sections/publications/constitution/GrondwetUk.pdf, 21. 12. 2021. the constitution of Finland 11 June 1999 (731/1999, amendments up to 817/2018 included). Ministry of Justice, Finland. URL: https://finlex.fi/en/laki/kaannokset/1999/en19990731.pdf, 21. 12. 2021. the constitution of Greece - As revised by the parliamentary resolution of May 27th 2008 of the vIIIth Revisionary Parliament, Hellenic Parliament. URL: https://www.hellenicparliament.gr/UserFiles/ f3c70a23-7696-49db-9148-f24dce6a27c8/001-156%20aggliko.pdf, 21. 12. 2021. the constitution of the kingdom of the Netherlands 2018. Ministry of the interior and kingdom Relations. URL: Web_119406_Grondwet_k oninkrijk_eNG.pdf, 21. 12. 2021. the constitution of the Republic of Poland of 2nd April, 1997 - As published in Dziennik Ustaw No. 78, item 483, Sejm. URL: https://www.sejm.gov.pl/prawo/konst/angielski/kon1.htm, 21. 12. 2021. the Instrument of Government (1974:152) - Up to and including Swedish code of Statutes (SFS) 2018:1903. Riksdag. URL: https://www.riksdagen.se/globalassets/07.-dokument--lagar/regerings- formen-eng-2021.pdf, 21. 12. 2021. Ustava Republike Slovenije (URS). Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UzS68, 66/00 – Uz80, 24/03 – Uz3a, 47, 68, 69/04 – Uz14, 69/04 – Uz43, 69/04 – Uz50, 68/06 – Uz121,140,143, 47/13 – Uz148, 47/13 – Uz90,97,99, 75/16 – Uz70a in 92/21 – Uz62a. zakon o izvršbi in zavarovanju (zIz). Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – zS t -1, 45/08 – zArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – zDavP-2M in 23/20 – SPz-b. 110 DIGNITAS n Pravo človekovih pravic zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju (zIz-M). Uradni list RS, št. 36/21. Sodna praksa ecSR Feantsa v. France, european committee of Social Rights, št. 39/2006, 5. 12. 2007. ecSR Feantsa v. Slovenia, european committee of Social Rights, št. 53/2008, 8. 9. 2009. eSČP Tchokontio Happi v. France, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 65829/12, 9. 4. 2015. eSČP Vaskršić proti Sloveniji, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 31371/12, 25. 4. 2017. USRS odločba U-I-128/08, Up-933/08, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 7. 10. 2009, Uradni list RS, št. 90/2009 in odlUS XvIII, 44, ecLI:SI:USRS:2009:U.I.128.08. USRS odločba U-I-171/16, Up-793/16, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 11. 7. 2019, Uradni list RS, št. 53/2019 in odlUS XXIv , 13, ecLI:SI:USRS:2019:U.I.171.16. USRS odločba U-I-64/14, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 12. 10. 2017, Uradni list RS, št. 66/2017 in odlUS XXII, 12, ecLI:SI:USRS:2017:U.I.64.14. USRS odločba U-I-8/01, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 17. 12. 2003, Uradni list RS, št. 133/2003 in odlUS XII, 100, ecLI:SI:USRS:2003:U.I.8.01. USRS odločba Up-1298/18, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 9. 5. 2019, Uradni list RS, št. 38/2019 in odlUS XXIv , 28, ecLI:SI:USRS:2019:Up.1298.18. USRS odločba Up-156/98, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 11. 2. 1999, Uradni list RS, št. 17/99 in odlUS vIII, 118, ecLI:SI:USRS:1999:Up.156.98. USRS odločba Up-218/20, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 20. 5. 2021, ec LI:SI:USRS:2021:Up.218.20. USRS odločba Up-619/17, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 14. 2. 2019, Uradni list RS, št. 17/2019 in odlUS XXIv , 22, ecLI:SI:USRS:2019:Up.619.17. USRS Sklep U-I-119/92, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 3. 12. 1992, odlUS I, 99, ecLI:SI:USRS:1992:U.I.119.92. USRS Sklep U-I-339/98, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 14. 10. 1998, Uradni list RS, št. 72/98, Uradni list RS, št. 11/99 in odlUS vIII, 13, ecLI:SI:USRS:1999:U.I.339.98. USRS odločba in sklep U-I-95/91, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 14. 5. 1992, Uradni list RS, št. 34/92 in odlUS I, 35, ecLI:SI:USRS:1992:U.I.95.91. USRS Sklep Up-1259/05, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 1 9. 10. 2006, ecLI:SI:USRS:2006:Up.1259.05. USRS Sklep Up-152/03, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 11. 2. 2005, ecLI:SI:USRS:2005:Up.152.03. USRS Sklep Up-1698/08, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 26. 11. 2009, Uradni list RS, št. 103/2009 in odlUS XvIII, 94, ecLI:SI:USRS:2009:Up.1698.08. USRS Sklep Up-264/02, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 9. 9. 2003, ecLI:SI:USRS:2003:Up.264.02. USRS Sklep Up-320/18, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 6. 3. 2019, ecLI:SI:USRS:2019:Up.320.18. USRS Sklep Up-392/05, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 19. 10. 2006, ecLI:SI:USRS:2006:Up.392.05. USRS Sklep Up-701/02, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 12. 3. 2004, ecLI:SI:USRS:2004:Up.701.02. vSRS Sodba II Ips 57/2021. vrhovno sodišče Republike Slovenije, 18. 8. 2021, ecLI:SI:vSRS:2021:II. IPS.57.2021. Spletni viri Mesečni statistični pregled. zPIz. URL: https://www.zpiz.si/content2019/-mesecnistatisticnipregled - -koledar-objav, 11.12.2022. Prebivalstvo - izbrani kazalniki. Statistični urad Republike Slovenije. URL: https://pxweb.stat.si/SiStat- Data/pxweb/sl/Data/-/05c1006S.px, 21. 12. 2021. Iskalnik po odločbah in sklepih. Ustavno sodišče Republike Slovenije. URL: https://www.us-rs.si/ odlocitve/#display-advanced-search, 21. 12. 2021. Sodna praksa. vrhovno sodišče Republike Slovenije. URL: www.sodnapraksa.si, 21. 12. 2021.