OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine
»OBKTNI VKSTNIK« izhaja tedensko, i" sicer vsak petek Im	ULASILO OKROŽNIH ODBOROV. OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. PonatLski dovoljeni 1 le z navedbo vira.
celoletno .... Bin 40.— polletno	Bin 20.— posamezna, številka. IMn 1.—	Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Canluirjevo nabrežje 9.	številka pri po&tni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. I
XVI. letnik.	V LJUBLJANI, dne 27. januarja 1938.	Štev. 2.
2tfta£« fe naša
V Sloveniji ostane skupna /.bornica. — Ogromna večina obrtnih zadrug za skupno zbornico — Obrtni odsek soglasno za skupno zbornico. — Okrog 10.000 podpisov do danes za skupno zbornico.
mejše in še lepše. Zlasti naši podeželski obrtniki bo se dali voditi od zdravega razuma in se v ogromni večini podipisa-ili za skupno zbornico, in prav je tako! Saj vidimo, da v Zagrebu ze začenjajo obžalovati svoj korak in mnogo jih je ravno med hrvatskimi obrtniki, ki si žele nazaj v skupno zboilnico in ki to javno in brez strahu oznanjajo. In prav je tako, kajti predsednik beograjske ločene zbornice g. Stojanovič je pokazal svoje karte, ko je v Sarajevu ob priliki ustanovitve tamkajšnje ločene obrtne zbornice izjavil, da se bo osnoval savez jugoslovenskili obrtniških zbornic v Beogradu. Take centrale mi ne potrebujemo, ker hočemo neposredno in neodvisno občevati z državnimi oblastmi in tudi z vlado. 2e. v duhu zakonov o banskih upravah je, da si po stvojih banovinah uredimo razmere tako, kakor nam najbolj ugaja in koristi. Naše obrtništvo je dokazaJlo, da hoče imelti v Sloveniji močno gospodarsko predstavništvo, to je Skupno zbornico z avtonomnim obrtnim odsekam, v kateri se čuti vsak, pa tudi najmanjši obrtfcndk kot doma in je enakovreden vsakemu drugemu stanu.
Eno je sigurno, in to je, da ostane naša najvišja gospodainsika predstavnica nedeljena in bomo imeli v Ljubljani zbornico z avtonomnim obrtnim odsekom. Slovensko obrtništvo je lahko ponosno na svojo zrelost, ker se je izreklo za skupno gospodarsko fronto, ki je v današnjih časih bolj kot ikedaj potrebna. Avstrijsko obrtništvo in obrtništvo v br a tiski češkoslovaški diržavi se je že prej odločilo za skupne zbornice in je zadovoljno z njimi. Ako se je sedaj slovensko obrtništvo izreklo za skupne Zbornice, je torej s tem jasno dokazano, da se po svoji izobrazbi iin po svoji trez-noslti lahiko postavi v eno vrsto z obrtniki v tako naprednih državah kot je Avstrija in Cehoslovaška. Poleg obrtnega odseka in pOleg ogromne večine zadrug, ki so se izrekle za skupno zbornico, smo do danes prejeli že okrog 10.000 podpisov na podlagi nabiralne akcije, ki se je začela šele po Božiču. Sicer je za vprašanje eibomic po zakonu veljavno edino to, kar je sklenil obrtni odsek in kar je Oklenila večina obstoječih obrtnih zadrug, ki so se itak izrekle za skupno zbornico, toda na drugi strani pa to ogromno Število 10.000 podpisov dokazuje, da je tudi moiralina zmaga v vsakem oziru na naši strani. Deset tisoč podpisov:	to je veliko preko polovice
vseh obrtnikov v Sloveniji, kajti ako odštejemo vse one poklice, ki po novem obrtnem zakonu ne sipadajo več med rokodelske obrti, in ako odštejemo take osebe, ki združujejo istočasno diva ali celo več obrti, potem znaša število obrtnikov v Sloveniji okrog dvajset tisoč. Do včerajšnjega dne vključno torej se je izrekla nad polovična večina posameznih slovenskih obrtnikov za skupno Zbornico. Pobiranjje pa še ni končano, ampak naši izkušeni zaupniki in prijatelji pobirajo podpise še naprej, tako da bo število naših vrlih obrtnikov, ki manifestirajo za skupno delo, še veličast-
V	tem znamenju je zmagala skupna zbornica v Sloveniji, sedaj pa naj ločene zbornice z njo tekmujejo v stvarnem delu za obrtništvo. Kdor bo boljše delal, tisti bo pa boljši. In če se bo dogajalo to, da bo naša skupna zbornica v enem letu dala za pospeševanje obrtništva v strokovnem oziru več kdt posamezne ločene zbornice v desetih letih skupaj, potem bo prišel kmalu čas, ko bodo tudi po drugih banovinah priznali, ‘kako razsodno j,e bilo slovensko obrtništvo, ker se je izreklo za skupne zbornice. In prav je tako! In v inaši državi naj bo naš slovenski obrtnik vedno in v vsakemu oziru vzgled vsemu obrtništvu v Jugoslaviji.
tfazpcpclnitev nase obrtni š/ee orjomzactje
Prva seja pripravljalnega okrožnega odbora obrtniških organizacij v Ljubljani
V	ponedeljek, dne 16. januarja t. 1. ob 10. uri dopoldne so se zbrali v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani k prvi seji pripra.vlj&lnegfl' okrožnega od-t bora obrtniških združenj člani tega^ odbora s predsednikom g• Filipom Pristovom na čelu. Kr. bansko upravo je zastopal banski sekretar g. Fran Šink, zbornica pa je delgirala podpredsednika zbornice in načelnika obrtnega odseka g. Josipa Rebeka in tajnika g. dr. Josipa Pretnarja.
Kmalu po 10. uri je otvoril sejo predsednik odbora g. Filip Pristou s tem-le nagovorom:
»Velespoštovani gospodje! Cenjeni tovariši obrtniki! Z uredbo ministra za trgovino in industrijo od 15. decembra 1932 je bil postavljen temelj o dolžnostih in in ustanavljanju Okrožnih odborov, katere predvideva novi obrtni zakon v smislu § 392. Kot imenovani predsednik Pripravljalnega okrožnega odbora v Ljubljani in v smislu te uredbe sem v sporazumu z ostalimi predsedniki okrožnih odborov v Dravski banovini sklical za danes prvo odborovo sejo. Prijetna mi
Zahvali se uvodoma za pozdrave, ki jih je naslovil g. predsednik in pozdravi sejo kot zastopnik Kraljevske banske uprave. Izraža globoko željo naj bi osnovani Okrožni odbor zastopal pri svojem širokopoteznem delu, ki ima le deloma iste smernice kot ste jih zastopali dosedanji ljubljanska in mariborska Zveza obrtnih zadrug, izključujoč vse tiste tendence, ki so se porodile kot kvarne v zadnjem času Zvezinega delovanja, če se bodo organizacije pravilno zavedale važnosti in pomena Okrožnega odbora, bodo prepričane, da bo Okrožni odbor zanje prava blagodat, ker bo Okrožni odbor imel že s strani zahtev in podajanja informacij banski uprave in drugim upravnim oblastvom toliko posla, da bo ustvarjen s tem delom širok delokrog,
je dolžnost, da pozdravim zastopnika Kraljevske banske uprave g. banskega sekretarja Šinka, podpredsednika Zbornice za TOI g. Josipa Rebeka in tajnika dr. Josipa Pretnerja in Vas cenjene tovariše, predstavnike naših obrtniških organizacij in zastopnike obrtniških središč. Obrtniška organizacija stopa z delom Okrožnih odborov v novo fazo in prinaša na osnovi obrtnega zakona posredovalno vez, katera naj okrožuje naše obrtniške edinice. Novosnivajoči se Okrožni odbor obrtniških združenj naj bi bil nadaljujoč faktor naše Zveze obrtnih zadrug, katere likvidacija se v teh dneh zaključuje. Razsodnost naših obrtniških združenj, preudarnost njenih uprav, naj popeljejo našo obrtniško organizacijo k svoji popolnosti in k delu za skupno gospodarsko blagodat Dravske banovine. Ko otvarjam prvo sejo Pripravljalnega okrožnega odbora v Ljubljani, konstati-ram, da je na današnji seji navzočih 16 imenovanih članov, da sta dva izostala neopravičena in dva iz tehtnih razlogov zadržana.«
Besedo povzapne banski sekretar gospod Šink:
Pristou Filip
predsednik pripravljalnega okrožnega edibora obrtniških združenj v Ljubljani.
po drugi strani pa je po Okrožnem odbora ustvarjena najsilnejša vez z združenji. Vi gospodje, je nadaljeval gospod banski sekretar, kot najuglednejši predstavniki obrtnih edinic, pa boste dajali oblastvom svoja strokovnjaška mnenja in boste najboljši tolmač vseh teženj. Apeliram na Vas, da z vso vnemo podprete delo Zbornice za TOI, tiste Zbornice, ki je Vaša. Greh bi bilo delati v današnjih težkih časih tako, da bi vsak vozil v svojo smer. In če pregledamo splošen položaj, kakršen je, priznavam odkrito, da bi si javna uprava ne mogla biti na jasnem, če bi sama predobro ne poznala vseh teženj, ker prejema vsakovrstne predloge, ki si med seboj nasprotujejo. — Na nedavno izdano okrožnico
o	pobijanju šušmarstva je prišla banska uprava po ugotovitvah sreskih načelstev do prepričanja, da bo treba temu zlu odpomoči še globlje. Nemalo šušmar-jev je, ki so se kot vajenci izučili, pa niso dobili kot pomočniki zaposlitve, zato ta okolnost sili v ospredje vprašanje var-jenske zaposlitve kot stalno akutno vprašanje, s katerim se bodo morala obrtniška združenja posebno pečati in, bo tudi vprašanje pomočniške zaposlitve ena važnejših nalog Okrožnega odbora. Potreba je, da se vajenstvo reducira na minimum, in da si mojstri ne pomagajo samo z vajenci. Dela vajenca ni istovetiti v pogledu kvalifikacije z delom pomočnika, in na žalost se dogaja pri nekaterih obratih celo, da se vodstvo odgovornih del prepušča vajencem. Tudi s stališča konkurenčne sposobnosti je to važno. To stanjfe, ki ni v skladu z obrtno-pravnimi predpisi in je le na škodo solidnosti obrtov, bo tudi reguliral ta okrožni odbor po nepristranosti zastop-
nikov obrtnih stanov. Tudi še veliko drugih predlogov je prejela v teku časa banska uprava. V pogledu zaščite čevljarskega obrta je rešila banska uprava tako, da je prepovedala otvarjanje novih obratovalnic Bat’e. Računati pa je tudi z dejstvom, da je v dobi krize simpatija prebivalstva do konfekcijskega blaga in konfekcijskih izdelkov prevelika, dočim se ne zna ceniti kvaliteto ročnega izdelka in dela. To je svojevrstno vprašanje, ki se je že prav mnogokrat tretiralo, pa tirja pažnje tudi za naprej. Mizarstvo preživlja krizo, ki je sočasno povzročena s slabostmi lesnega trga. Mnogo je pritožb in treba bo najti odpomoč, da bo sigurnost v umetniško kvalitetnih izdelkih, kot so naši mizarski izdelki, ohranjena in možnost produkcije povečana. Tako bodo mogli priti mizarski obrtniki do primerne zaposlitve. Tudi v pogledu zaščite mesarjev je banska uprava uredila poostreno kontrolo mesogledništva, omejila pa je tudi neupravičeno klanje po deželi.
Slejkoprej bo banska uprava smatrala za važno, da boste oddajali svoja mnenja, to zato, ker Vas hoče nujno zaslišati, ko smatra važno za napredek splošne in skupne delavnosti; saj to spada v njeno gospodarsko področje. Za seboj imamo celo vrsto vprašanj, katerih nekatera so bila že zadovoljivo rešena, motriti moramo pa tudi najmanjša vprašanja s posebnim interesom in iz pogledov na splošno gospodarstvo — v interesu vseh slojev in vseh stanov. Zato naj Vas spoštovane člane odbora družita pri tem Vašem delu prijateljstvo in harmonija in da odstranjujete vse pomisleke, ki ne bi bili združljivi z edino voljo. 2elim največjega uspeha in napredka!
V	imenu Zbornice TOI pa pozdravi sejo zbornični podpredsednik g. Josip Rebek in izvaja:
»Spoštovani gospodje! Dragi tovariši in prijatelji obrtniki! Iskreno vas pozdravljam kot podpredsednik Zbornice za TOI danes, ko sltopa Pripravljalni okrožni odbor v Ljubljani* k pnvim po-četkom dela, ki ga je zasnoval zakonodajalec. Naše dosedanje delo v obrtniških organizacijah, ki bo ga naše organizacije po starem obrtonem zakonu izvajale in izvedle, je narekovalo zakoiio-davcu, da nam tudi po novem zakonu da možnost ustanovitve najvišje obrtni-še organizacije — Okrožnega odbora. Okrožni, odbor ima v načelnih Bmernicah polje širokopoteznega dela in če se bo vaše dpi o združilo, kar iskreno želi, bo imelo velik in celoten uspeh. Novi obrtni zakon daje temu odboru nadzorovalno moč nad organizacijami in Okrožni odbor bo tista združevalna vez, ki bo sprejemala vse želje in težnje in jih bo oddajala za gospodarski napredek in dobrobit obrtništva. Ko se zahvaljuje za prijajzne besede in pozdrave gospoda bana, me vesdi, da stopamo z Orožnim odborom v novo ero naše obrtniške organizacije. Zagotavljam vso dobro in iskreno voljo v zavesti, da stoji za vami in ob vaši strani močna gospodarska ustanova kot je Zbornica za TOI iin ki vam bo v vso pomoč. Zagotavljam vam pa tudi, da se bodo potom njenega popolnoma avtonomnega obrtnega odseka reševali vsi vaši i predlogi in težnje. V tem amislu vas najprisroneje pozdravljam in izražam veselje, da imamo v Okrožnem odboru zbrane najodličnejše predstavnike naših obrtniških organizacij. Naj bo z ljubeznijo posvečeno vaše delo in vam prineslo mnogo uspehov!«
Predsednik g. Pristou se zahvali obema predgovornikoma za njune pozdrave in sltvarna izivajanja in ju prosi, da ostaneta Okrožnemu odboru naklonjena
i	v bodoče, da bo mogel uspešno vršiti svojo nalogo v korist obrtniškega napredka v dravski banovini.
Za v e m so bila prečitana pravila Okrožnega . odbora obrtniških združenj, ki so bila po obširni debati redigirana in sprejeta.
Kot trofeja točka dnevnega reda je sledil referat, o predvidenem obligatornem socijalinem zavarovanju mojstrov. Iz prijaznosti je podal obširno poročilo zbornični podpredsednik g. Josip Rebek.
V	skrbno sestavljenem referatu je podal osnovo za to zavarovanje, ki bi se v razvoju moralo sicer boriti s težkoča-rni vpričo sedanjega gospodarskega položaja, vendar bo pa v bodočnosti in ob pdboljšanju gospodarskih prilik prava blagodafc za naše obrtništvo. Razvil je o tem vprašanju debato, ki je bila precej živahna, pa je rodila mnogo pogledov, ki bodo ob pravem času prav upoštevanja vredni.
Tudi pri poročilu o akciji proti šuš-marstvu in šušmarjem se je vodila daljša razprava, ki so se je udeležili gg. Pristcu, Perdan, Martinčič, Rebek, Ba-
tjel, Mandeljc in Sogolin. Iz teh razgovorov je bilo povzeti, da ni obrtne stroke, ki bi ne bila ogrožena po šu&marjih.
‘fe: G. predsednik je zagotovil navzoče fŠS- obrtnike, da smatra Okrožni odbor v"kot prvo in najvažnejšo nalogo, da z vtsemi zakonitimi sredstvi popolnoma zatre to zlo,, ki ogroža eksistenco že itak obubožanega obrtništva.
Ko je bil še osvojen sklep za zahtevo po nujni decentralizaciji socijalnega zavarovanja (naš OUZD je aktiven za ca pol milijona dinarjev) in sta bila imenovana overovatelja zapisnika te seje gg. 'Batjel in Martinčič, je predsednik g. Pristou z izrazom zaupanja, zahvale za udeležbo in apelom za složno delo zaključil ob 15. uri sejo.
S to prvo sejo je bil poklican toliko pričakovani Okrožni odbor v življenje in želja nas vseh je, da bi uspešno vršil svojo visoko funkcijo za splošno korist
in napredek obrtništva!
Za zaščito mesarskega obrta
'Mesarski, «b rt de bil izpostavljen v izadnjih letih 'velikim -težikočaim, osobito. zaradi preganjanja z oziram na osne mesu. 'V tem poiglledlu ise je 1. 1938 ob .sodelovanju ‘zastopnikov oibtastev, ilbor-nice za TOI in mesar sikih organizacij določil MJujč za tnesne oane, iki pa je bil il. (1930. razveljavljen. Vsem so še iznaini številni kazenski procesi v Mariboru In Ljubljani prati mesarjetm. ki so bili obtoženi, ida so prekoračili dopustne cene. Sele Ikoncem leta 1932 se je sitivar nekoliko pomirila, ne vemo pa ne, iza, ikako doilgo. Tu pa se lile pojavila druga še večja nadloga za mesar-iskega obrtnika; to je Mainijc živine' in prodaja irnesa na Idrabno ipo deželi, po Osebah brez obrtne pravice. Že pred ifcremr leti ,se je pričela . 'slistamaitHania. boliiba (mesarjev iin njihovih organizacij Ikaikor tudi bivše Zveze obrtnih zad*rug in Zbornice iza TOI prdtli nedopustnemu klanju na kmetih. Žalibotg tedaj ni Mo uspeha. Ko je biti {nato- uveljavljen novi obrtni Balkon, se je položaj izdatno poslabšal. Danes kolje na deželi Vsevprek, ne saimo kmetovalec, temveč tudi ljudje, (ki pripadajo drugim .stanovom, celo penaljonirani državni uslužbenci. (Položaj je postal tako. kritičen, da pri "velikem šitevilu mesarjev nastopa vprašanje, mar naj sploh še nadalje 'cbrafeuljejo, ali pa položijo svoje (obrtne liste. (Doičim se_ pokolje v , okolišu mesarjev na stotine glav živite, zakolje on le melkaj gllav. Mesarski pomočniki, pa tudi IJudije, ki so položili mesarski' obrtni list; hodijo od Ikmeta do kmeta, se skrivajo ziai imelnom kmetovalca ter koljejo, po skednjih in drugih primernih dkritih prostoirih. mesa pa potem ne prodajajo samo dloma, temveč ga nosijo na Krašnja rski način od hiše (do hiše i'n ponujajo v denar. To stanje je pa povsem nevzdržno.
Sporazumno z mesarskimi organizacijami cele dravske banovine in Zbornico TOII (je v četrtek 19. 4. m. šla k g. banu delegacija predstavnikov mesarskih obrtnlilkov dravske banovine pod vodstvom člana Zboirnice za TOI in načelnika mesarske zadruge v Novem 'mestu g. Fran Wiindiisoherja, ter izročila spomenico, ki jo priobčujemo. G. ban je sprejel spomenico ter 'je obljubili delegadiji, da bo odredili vse po-trebno, da se . zlorabe iin , prekomerno klainlje živine po neupravičenih bsebah omeji in zabruni. V ta namen je naročil navzočemu (zborničnemu tajniku dr. J. (Pretnarju, da predložil podrobnejše zbornično' graidiivo o tej sitvailil g. načelniku .oddelka za trgovino, obrt, M industrijo pri banski upravi,, da bo potem banska uprava izdala na vsa1 podrejena ,'Oblastva primerna navodila.
Pričakovati je (torej, da. bo mesarskemu obrtniku v bodoče vsaj deloma ,po-magano' v njegovi borbi preji neupravičenemu kllanju živine, ki danes na-iravnost uiganublja mesarski stan,.
: Uvodoma citirana spomenica se glasi: Št. 1171.
Gospod ban!
(Številne pritožbe mesarskih zafdrug lin mesarjev poedincev zaradi neopravičenega klanja, ižiivine ipo kmetih, ki preti osobito podeželskemu mesarju s popolno • propastjo, daje podpisani zbornici ter podpisanim delegatom mesarskih organizacij dravske banovme ,povod, da se obračajo v skrajni sili do Vas, velespoštovani gospod ban, s prošnjo za nujno odlpomoč. V ta namen se iusOjajo predložiti Vašemu blagorodju sledečo
spomenico:
(Pred ,uveljavljenjem ,novega obntne-, ga zakona ,se je prepuščalo klanje po kmetih s (Strani1 Kmetovalcev in prodaja irnesa igovelje živine i‘n prašičev redoma le iv slilli, to je, če je žival tako izboMa ali se poškodovaHa, da bi imela pogilniiiti, odriolsno če je nastalo tako pomanjkanje krme, da ibii kmetu pro-pala živina, Če bi je ue zalkiM. Gblast-va so. :se v splošnem držala teh načel.
iNbvi obrtniil zakon, ki je ,stopi! v ve-ilijavo 9. marca 1932, pa vsebuje v § 1. pod točko 1. določbo, da ne spada pod. zakon o 'obrtih kmetijska fib gozdna proizvodnja, kakor tudi njih (postranska dela iin mjih postranska podjetja, če se ■v njih predelujejo lastni proizvodi v manjšem obsegu. 'Poudarek za to izje- ■ imo je 't-oreSj na besedah predelujejo, dalje lastni praizvodi in kot tretji po- j (gej v manjšem obsegu.
To določilo so sreška inačelsitiva v ' praksi glede klanja živine po kmeti!i interpreti,raki po pojasnilu kr. banske uprave — kakor 'kaže olkrolžnica sre-škaga iiiačolšlva v Ljubljani! z dne j6. avgusta Ii932 O iNr. 1667 vsem županstvom itn orožniškim po&taljiaim, dalijo liberalko, da smatrajo danes kmetom 1-Ci ipa tudi osebe, Iki niso ‘kmetovalci, a ise bavijio postransko tudi s kmetovanjem, neomejeno klanje doma prirejje-ne ali pa kupljene in nekoliko ofdreib-ne žiVMe za svojo pravico.
IRoiSlleidice, iki :so zaradi tega MaStitle za mesarski' obrtni stan, so nedogledjie ■im pretijo )ta obrt osobito na deželi skb-ro ipopolinoima uničiti, v imiestih pa izredno 'oslabit.}. To dokazujejo saimo he-Ikateri statistični ipodatki' za nelkaj primerov. »ki pa kažejo siko pollbžiaja v celi banovini.
V dneh pred božičem leta, 1931 sp prodali mesarji 'P. j. .in L. L. tez 'Vidma. A. J„ A. P. un A. K. iz Volkih Lašč, R. 'L. in F. F. iz Sodražice 2250 kg mesa, ■v istem času leta 1932 pa samo 335 kg. Kmetski posestniki v naveldenilh občinah so za božič 1932 iziakliali 23 glav goved1'!, 4 koštrume teir prod,ali po vaseh okrog 3000 kg mesa.
V srezu Ljubljana okolica je billo leta
1932	zaklanih p o kmetovalcih 718 gllav, od 'teh v Silli samo 26.
Še hulilše so razmere v gorenjskih občinah iin: v številnih krajih bivše ‘mariborske oblasti. Kolje vse vprek, tudi številni ljudje, ki ne pripadajo kmetskemu stanu. V item pogledu ima Zbornica na razpolago številne konkretne primere, Iki so bili po izjavah pritožb naznanjeni tuldi obntmilm oblastveni, Iki pa z ozirom na preliberallno interpretacijo uvodoma omenjenega določila obrtnega izalkona smatrajo tudi tako klanje za dopustno. V.saij pravi gori navedena okrožnica sreskega načelstva za ljubljansko okolico, da .»otkollmost, ■ da je kmetovalec obenem dhrtniik, delalvec ali slično, stvari ne izpremilnja«.
IV obrtnem zakonu iimamo naldaljc idbloiSJlo § 9., odst. 2., da smejo rokodelske obrte izvrševati samo produktivne izadruge, katerih člani so saimo ‘dbrtnilki, ižjemonna pa poitrošme zadruge, četudi čllanii niso obrtinilki, če tlim to doVolli ban, če Umajo poslovodjo s Strokovno izobrazbo, če opravljajo idotičltia rolkodelška dela 'smo za 'svoje člaine.
PraVkar navedemo, zakonsko dolloči-llb pa se ravno glede klanjla živine po kmetovalcih odhosno1 kmetijskih zadrugah brezobzirno' gazi,. To nam kaže sledeči prilmer;
iV (Naklem na; (^orenjškem, obstoja (Zadružna mlekarna,-ki se zaaela pečati z 'mesarskim obrtom, to je klanjem
živine svojih članov in prodaje mesa na člane in nečlane že pred poldrugimi letloim. Klanje izvršuje pri zadrugi, ki nilma nobenega obrtnega iitsta. neki C. Z., posestnik iz Kokrice, ki za mesar-siko obrt n.ii usposobljen. V nakellski občini :sta diva mesarila. Od teh je Janez (Zupan iz Naklega, popolnoma propadel in dojamško ine izvršuje več obrata zaradi 'korfkurence go:ri oni en j ep e zadruge, idnugi mesar A. P. ilz Pobbrežij pa je iz istega irazloga piopolnoima uničen; ker je celo leto ziakM le nekaj glav živine, im ue v nevarnosti, dia. tniu prodajo posestvo im poženejo številno družino na cesto. To je ile en prilmer, ki mafi pokaže, kako brezupen je položaj mesarjev.
Dalje mam je navesti v izvezi s tem ibudi1 primere špeharstva v mariborski dkoiliCi. 'Zlniaha Vam je, velespoštoivani gospod brun, pritožba zaradi Vmovčeval-mlce -za živino v Prepoljah. Opozarjali ismo na idefotvo, da že ta zadruga nabavlja živino' od trgovcev v mestni' klavnici1, ne pa od kmeta. Sedlaj se uistanavilja že druga podobna zadruga v (Zlatoličju na Dravskem polju. Jasno je, dia delovanje te zadruge ue bo drugačno!, kakor pa je poslovanje prelj navedene vnovčevaltnice.
Smatramo, idia je 'tako poslovanje proti interesom kmetskega isltamu v ma-rliborslkem oikodiišu, ker le v mali meri kupuje živiho od tamošnjih kimetbv, 'marveč se zalaga po večini z bdagem ,i[z 'krajev izven dravske banovme (Srem, (Bosna) ter iz rok tamošnjih trgovcev 'z živiho.
Splošno si usojamo glede klanja živine po kmetih pripomniti še, da je v inasproitstvu is 'higienskimi ‘predpisii. oSo-bito is predipiisi zakona 'z dlne 14. Junija 1829, Uradni list št. 387, praVilnika o ogledu klavnih žiivalli' ter pravilnika o odipremlljanijiu živali in živalskih surovin.
(Posledice, ki nastajajo zaradi gori opisanega Manija živine a»o kmeitih, pa ne bodo zadele usodno siamo aneisar-skega 'obrtnega istainu, temveč tudi državo im dsobito loibčime. (Občine so že zaraldi odprave davščin od alkoholnih pijač hudo udarjane v -svojih proračunih. (Velik deli njihovih (dohodkov odpade sedaj ravno na davke iin davščine odnasno (doklade, ki jlilh plačuje ‘obrtnik. Omenjamo tudi razne kfav-nilške, stojnlške ,i;n druge prtSitojbilne, ki •jih iptečuijejo mesarji. Težko obremenitev” jfe irtošit’ -že sedaj ravno mesarski obrtnik.
AJko ise sedaj Ubije (mesarila z 'razipa-sentm neupravičenim klanjem živine po Ikmeitih, bo za občine izpadel lep
Oni, ki jim je boj proti šuš-marstvu samo na jeziku, v resnici pa sami šušmarijo
Pristašem ločenih zbornic in društvu jugoslovanskih obrtnikov je treba javno povedati, da se slovensko obrtništvo ne bo več dalo zapeljevati njihovim puhlim frazam in lepo donečim besedam. Ti gospodje sicer govore in vpijejo proti šuš-marstvu, a sedaj se je izkazalo, da jim je to samo na jeziku in da celo njihova organizacija sama šušmari. Tako »mo zadnjič zvedeli na zborovanju gostilničarje}’ iz vse dravske banovine, da je društvo Jugoslovanskih obrtnikov, podružnica Celje, vzelo v najem gostilniške lokale v Celju brez predpisanega obrtnega dovoljenja. Na ta način je organizacija pristašev ločenih zbornic začela šnšmariti in sedaj se vodi proti njej preiskava. Pristašem ločenih zbornic, ki sami šušmarijo, bodo zavedni slovenski obrtniki ookazali vrata.
Jubilej
iGpsipod (Fratre Žak, tirar v Trbovljah tie praznovali dne 26. januarja t. L 60lctnic:> rojstva. DasI tudi njegova žiivUjernjlška poit ini bla posuta z rožicami, mar1 več je imel tudi on, veliko tež-ikoč /v boju. za olbštaniek, venidar suite š pomoisolm zretii na uspehe svojega poštenega in p|lodlO'noisinega obrtniškega delovanja. Agilnemu in ddlgoletnemu članu .združenja čestitamo k temu, lepemu 'jUbiildju in imu ižellilmo ‘še impoiSCiMlčt 'zdravja, sreče in zaidOovljsrva.
Združenje urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev In pasarjev v Ljubljani.
del proračunskih dohodkov. Smatramo zato. da ni! v javnem interesu, alko se pripušča klanje po kmetovalcih v takem obsegu, kdkor ise vrši sedlaj.
Da se čuva izakom in javni interesi, tter da tsb obvaruje mesarska obrt pred propadom, se lusojaimo, prositi Viais, ve-llespoštovani gospod ban. da blagovolite odrediti:
1. Klartjč iživihe na podlagi § 1., točke 1. obrtnega (zakona, naj se pripušča samio osebam, Ikaitenilh glavni poklic je kmetijstvo, item pa Je gllede one živine, katero so sami priredili, ne pa nakupili in poredili; vse to Ile v manjšem obsegu, to (je le v izrednih primerih iin 'V določanem sorazmerju z velikostjo kmetije iin, števila živine.
2. Zadrugam, ki ine pripadajo koin-izumnim (potrošnim) niajj se Manje živine iitn prodaja masa sploh prepove. Med te zadruge spadajo tudi anlelkar-slke in živinorejske zadruge, ki se po zakonu ne .morejo smatrati za potroš-ne zadruge. 'V 'tem poglladlu naj se strogo izvajajo določila tj 99 o. z. Ustanovitev špeharske zadruge v Zlatoličju ma Draivskem polju odnosno podelitev obntlne pravice za mesarski oibrt tej zadrugi naj ise odreče. '
3. iDovolljenje za klanje živiine in prodaja imetsa nia' drobno iza javno porabo naj izdajajo edinole sreška načelstva, katerim je -treba javiti zrikol najkasneje 8 (dni preje potom županstva, ki! naj vodi strogo evidenco o teh zakolih.
4. Sreslka načelstva naj tfinajo pravico, zabraliriti neupravičene zalkole, krnitve predpisov pa kaznovati.
5. Klabje se mora izvršiti ha domu iin se isme imeso. odproidajati le v čistih higienskih (prostorih. Vsako nabiranje komzumentov lin krošinljarjenje s svežini mesom nialj se strogo zahirani.
6. iPred klanuem mora ogledati živino žiViimozdraVnik, ki' naj izvrši tudi oglled tna iliou mesta.
>V Uubljani, dne 19. ‘januarja 1933.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Podpredsednik: Josip Rebek 1. r.
Tajjnik: Ivan Mohorič >1. ,r.
Za ‘zadrugo mesarjev v Ljubljani. Ijub-Ijatnški olkollici, Kranju, Kamniku, Litiji,! Novam mestu, Celju in za marilbor-slki dkolliiš delegati:
‘Vindišer -Josip, član Zibomi-oe TOI 1. r., iBrecelljniik Alojzij 1. ir., Dimn.ilk Jrikob
I. r., Hafner iMlatej '1. r., Pretnar Alojzij
II. r., Podgoiršek Ivam il. r„ Boriišek Josip I. r„ iPermoser Anton J. r.. Smolej
Fran 1. r.
Redni občni zbor zadruge mesarjev v Kranju
Strokovna zadruga mesarskih mojstrov za Gorenjsko v Kranju je imela v ponedeljek, dne 23. t. itn. svoj redni občni zbor, ki mu je predišedbval načelnik g. M a! tej Hafnar iz Škofje Loke; navzočih 'pa je .billo okrog 60 članov, Zbornico za TOI je pa zastokal tajnik g. dr. Josip Protner. Med drugim se je na občnem 'zboru obravnavalo tudi kritično stanje mesarskega obrta, ki je nastalo osobito zaradi nedopustnega klanja po deželi in poseganja raznih mlekarskih in dragih podobnih zadrug v mesarsko Stroko, naravnost neznosno. To stanje je malodane skoro popolnoma uničilo eksistenco že mnogim mesarjem, ultegne jo pa še ostalim. Zadružni načelnik g. Matej Hafnar je podal obširno poročilo o ukrepih zadruge in Zbornice za TOI za zaščito obrtništva mesarske stroke in je poročal osobito o delegaciji pri g. banu. Debata v tej stvari je bila precej živahna ter so se je udeležili med drugimi gg. Ambrožič z Bleda, Jesih iz Škofje Loke, Liber iz Kranja, podnačal-nik Belihar iz Tržiča, Zavrl iz Javornika, Kokalj iz Preddvora, Dežman z Jesenic ter Košimelj iz Železnikov. Sklenjeno je bilo, da se nemudoma zbero konkretni podatki o pritožbah in neopravičenem klanju in se'te izroče po-tom zadruge in zbornice kr. banski upravi. Cim izide banska odredba proti neopravičenemu klanju, bodo zadruga in članstvo^ kar najenergičneje nastopili proti šušmarstVu v mesarski stroki. Razgovor je bil budi o davkih, predpisih obrtnega zakona in drugih aktuelnih vprašanjih. Lepo uspeli občni zbor je bil zaključen po skoro triurnem zborovanju potem, ko so se izvršile še poprej volitve odbora. Razen nekaterih izpre-memb ‘je ostal odbor prejšnji z g. Hafnarjem na čelu.
Ste 2e poravnali naročnino?
Na skoro svidenje!
Polemika, katera je v zadnjih mesecih že mnogokrat .prekoračila mejo dostojnosti in (katero vodi Pičmanov list, ki stremi za samostojno obiltaiško zbornico, bi lahko imela najlepši epilog v besedah .Starih sivolasih Obrtnikov, dolgoletnih borcev za obrtniške pravice, ko so se na zadnji skupni seji TOI komore v Zagrebu poslavljali od dosedanjih skupnih sodelavcev pred ustanovitvijo samostojne Obrtne zlbamice. Odhajajoč iz skupne Zbornice so namreč vzklikali: »Do skOTog vidjerija!« Tako so se poslovili možje, ki so se v dolgi vrsti let prepričali o veliki požrtvovalnosti skupne ribarnice za obrtništvo, kateremu jc ■bilo sorazmerno posvečano Več pozornosti, nego trgovcem in indusltrijcem, kair pa je sicer tudi razumljivo, ako vza-anemo v obzir vise težave, is katerimi se bori obrtnik kot mali človek proti de-nairno in organizacijsko močnejšim od sebe.
Ta žellja za .skotim svidenjem je vsebovala žalost vsleid ločitve in up, da bodo flkoro zopet nastopili časi, iko bodo Vsi uvideli, da je obrtništvu zajamčena uspešna ^bodočnost lle v skupnem zborničnem delu s trgovci in indusbrijci. Ni se talk dluča.j zgodil le v Zagrebu, nego tudi v drugih mesltih, povsod brez razlike pa smo opazili mnogo treznih in izkušenih obrtnikov, odličnih poznavalcev razmer, ki so. obžalovali, da se je dosedanje dolgoletno skupno delo razbilo.
Zgodovina življenja nas uči, da je iskuflpmost močnejša od posameznosti. Vsi proizvodniki brez strokovne razlike od najpreprostejšega kmetovalca do najmočnejšega industrijca so že davno občutili potrebo po skupnem delu in so se zato zbirali okrog ustvarjenih ustanov, katerih cilj je zaščita njihovih interesov. Zgodovina življenja je tudi dokazala, da so strnjeni proizvodniki svoje cilje vedno tudi dosegli. Ciin več jih je bilo povezanih v skupnem delu, tem večji so bili uspehi.
V malem našem narodu so zadnje mesece vstali možje, ki so v silnih skrbeh za dobrobit obrtništva. Ta skrb pa ni
iskrena, ta skrb ni poštena in ta skrb nima dobrih namenov, ker ji je cilj cepiti delavne moči, narediti razdor v dosedanjem skupnem delu in prekiniti stike z ustanovo, katera je največ žrtvovala napredku našega obrtništva, kakor je to vedno ob vsaki priložnosti storila TOI zbornica v Ljubljani.
Vsak trezen in razsoden obrtnik, ki se ne da preslepiti s puhllimi obljubami razdiralcev, ve, da naša Skupna zbornica nima in ne more imeti od obrtništva dohodkov in dobička, nego da je njeno delo le idealno, popolnoma nesebično, edino v korist našega malega poštenega človeka, ki se s svojo obrtjo bori za življenje in obstanek. Alko bi sešteli obrtniške doprinose skupni zbornici in ugotovili zbornične izdatke za obrtništvo, bi se nedvomno pokazal primanjkljaj. Vendar pa tega do danes še nikdo ni izrekel, niti bi mi to danes storili, pač pa 'navajamo to le kot golo dejstvo in ne-pobit.no resnico, kateri nikdo ne more ugovarjati. Ostane torej le še vprašanje, kakšen cilj naj bi imela zbornica, da se bori za še nadaljnjo skupnost trgovcev, obrtnikov in industrijcev.
V zborničnem vodistovu so možje, katerih dolga življenjska doba je dokazala njihovo neomajno poštenje in katera jim je dalla najbogatejše izkušnje. Oni vedo, \kaij pomeni v sedanjih najltežjih časih »vprepustiti obrtnika samemu sebi, oni v svojem plemenitem delu žele še dalje koristiti in povzdigniti našega malega obrtnika in le zaradi tega se pojavlja njihovo nasprotovanje ločitvi. Obrtniški predstavniki so in njihova sveta dolžnost je pošteno in nesebično delo za obrtništvo, pa le to odgovorno zaupano jim delo vrše po svoji najboljši vesti brez vsakimi koristi.	j,i
Niso potrebni nikalki dokazi, niti Ustvarjanje neuMvarijivega, še manj klevete, s katerimi se služijo nasprotniki, niti prazne,; neizpalnjive obljube, ker je pošteno delo dokazalo, komu sme naš obrtnik zaupati. Delo in vest pa sta bila vedno najmerodajnejša presojevalca.
stalež oskrbovanih bolnikov OUZD zmanjšal za 757 oseb ali 30%. (20% pade na manjši stalež zavarovancev in 10% pa na skrajšanje bolno podporne dobe in rigoroznejšo zdravniško službo). Padec odstotka bolnikov za 0.32% ne pomeni torej izboljšanja zdravstvenega stanja zavarovanih delavcev.
Vsi gornji podatki bazirajo na supo-iziciji, da je bilo leto 1930 v gospodarskem pogledu normalno. V resnici se je pa začela kriza že v sredini leta 1930, akoravno z relativno slabo vehemenco. Ako pa upoštevamo povrh te okolnosti še dejstvo, da bi v slučaju, če do krize ne bi prišlo, članstvo OUZD napredovalo letno za ca. 6000 delavcev, v 2 letih torej za 12.000 delavcev, potem moramo gornje številke še neprimerno povečati. Z naraščanjem števila zavarovancev je napredovala namreč tudi povprečna zavarovana mezda letno za ca. 5 odstotkov.
Analogne podatke za SUZOR dobimo približno, če gornje številke pomnožimo s 7; za vse ostale panoge našega gospodarstva pa moramo transformirati gornje številke z ozirom na število odgovarjajočega produktivnega delavstva.
Statistika OUZD v Ljubljani je torej brez dvoma najbolj objektivno in najbolj precizno ugotovila veličino gospodarske krize, saj se je tudi njena napoved glede 2.5 letnega trajanja krize v polni meri uresničila, čutimo, da je že vsepovsod v našem gospodarskem življenju nastopila tako zvana faza »zastoja« mesto faze »progresivnega padanja«, katerega imenujemo v konjunk-turnem valovanju gospodarstva »krizo«.
Miroslav Urbas pri Abrahamu
terni svojim udejstvovanjem doprinese svolj obul us v (korist^ istplošnosti. L. 1908 je hiil izvoljen (kot občinski svetnik v aastop mesita Ljubljane, kjer se uveljavlja v raznih gospodarskih odsekih, naiše gospodarske ustanove pa so ga Ikot gospodarskega ipraiktilkusa tudi postavile na vodilna mesta. Talko je bi] član poslovnega in 'upravnega odbora Zanatsike banke ■— podružnice v LUub-Jjani do razrešitve funkcije (ta sliučaj je mašim obrtniškimi krogom dobro znan dn je le obžalovanja vredno, če se Je liz mprave našega zavoda izrinilo sposobnega člloveikia), je član uprave in ravnateljstva Mestne hranilnice Jjlulb-lijaniske in predsednik kuratorija Mestne zastavljalnice. Njegovo zllato srce, (ki imiu je mlarekovalo tudi' (ljubezen in skpb do siromašne dn zapuščene mla-diine, ga je privedlo db ustanovitvi v »Društvo škili za mladino«, ki se je pred 10. leti ustanovilo. Tiakoj je bili 'imenovan za predsednika za prvo funkcijsko dobo itreh let, pred dvema letoma pa je bil zopet voljen v iisti lastnosti. Kot vedno napreden m nacionalen delavec se udejstvuje tudi v nuših naci-onallnilh društvih: je član žiUpne uprave Sokola K. J. in član uprave Sokola I„ pri katerem vrši tudi funkcijo predsednika socialnega odseka, dafljte fie podpredsednik Ciril Metodove družbe podružnice Sv. IPeter-Maste in podpredsednik okrajne organizacije JRK1D za kolodvorski okraj v Ljubljani.
Veliko pa je slavljenčevo delo tudli v naših obrtniških organizacijah. Že več let je odbornik 'Obrtniškega društva iti član konzoTcitila našega lista, v zadnjem času pa je Ibill imenovan tudi za člana pripravljalnega okrožnega odbora. Kdor ve, kako nehvaležno je delo v organizacijah, le ta bo znali CenSti vztrajnost, ki jo dvigata idealizem in želja koristiti spldšnosti. Mii, njegovi olžji sodelavci, zinamo preceniti mjego/ve zasluge iza podvig naših organizacij in zato naš olb (njegovem 'julbilleiju spremlja le ena želja, da bi ga nam usoda naklonila še dolgo let v naši sredi in da učaka visoko im pozno jesen svojega življenja. Na mnoga leta!
Položaj in zahteve krojaškega obrtnika
Malokatera stroka živi tako težko življenje, kakor naša krojaška stroka. Je ena najštevilnejših strok, saj ima v dravski banovini okrog 3000 pripadnic kov, jc pa obenem tudi ena gospodar* sko najbolj šibkih, ki še posebno tež« ko občuti teifka davčna bremena in so* eijalne dajatve, a osobito težko še šu» šmarsko nadlogo. J^rojaški mojster in krojaeica živita naravnost od rok v usta. Gospodarska kriza ne prizanaša tudi ne krojaški stroki, s položaj je tem obupnejši, ker je ta šftoka odvisna od takih odjemalcev, ki mnogo naro* čajo, delajo velike sitnosti in težave, plačujejo pa le malo in neredno. MalO* katera stroka bi imela toliko povodri sestaviti črno knjigo slabih plačnikoV, kakor krojaška. Še bolj črna in debela pa bi bila knjiga, v katero bi bili vpi> sani krojaški šušmarji, katerih je dtt* nes skoro več, kakor upravičenih kro« jačev in šivilij.
Krojači in šivilje se pridružujejo prU tožbam in predlogom, ki jih stavijo tu* di druigtei stroke glodc važnih gospodar* skih vprašanj. Še posebno pa želi kro* jaška stroka opozarjati, na veliko po? greško, ki jo je storil novi obrtni za« kon, ki nima več določila, da prodajal* ci oblek, ki nimajo krojaškega obrtne* ga lista, ne smejo jemati mere in pre« vzemati naročil. Krojaško obrtništvo v Sloveniji je imelo preje tako določilo in zaščito v obrtnem redu, obžalujemo, da obrtništvo iz drugih ookrajin drža« ve, ki takega določila in zaščite ni po* znalo,, ni smatralo za potrebno, da, bi nastopalo solidarno z nami in da bi ta* ko prišla ta zaščitna določba v novi obrtni zakon.
Krojaški obrtniki dravske banovine zato energično zahtevajo, da se poleg energičnejšega preganjanja šušmarstva in olajšanja davčnih bremen čim prej izvede tudi izprememba in dopolnitev obrtnega zakona v tej smeri, da se uve« de zaščita krojaške stroke s prepoved* jo jemanja mere in prevzemanja popra* vil po trgovcih s konfekcijo.
Nadalje zahtevamo, da se interpreti* ra obrtni zakon tako, da sme krojaški obrtnik nabirati naročila za delo prt privatnih strankah z jemanjem mere, kakor je bilo ,to dovoljeno po doseda* njih običajih in obrtnih predpisih.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
Pri OUZD v Ljubljani so zavarovani, kakor znano, načelno samo obrtni in industrijski delavci dravske banovine (brez rudarjev (ki imajo Bratovske skladnicp), brez železničarjev (ki imajo Humanitarni fond), br6z poljedelskih delavcev (ki v glavnem nimajo socialnega zavarovanja), brez privatnih uradnikov .(ki imajo Trgovsko bolniško in
Zmanjšanje števila Zavarovanih delavcev za 20.035 odgovarja povečanju totalne brezposelnosti ža več kot: 20%. Vsaki peti delavec je torej totalno brezposeln. Kako velika je parcielna brezposelnost (krajšanje delavnega časa, prisilno praznovanje itd.) iz statistike OUZD ni razvidno, vendar jo moramo ceniti približno tako visoko kot totalno, ako ne višje.	i	i
Vsled totalne brezposelnosti smo izgubili v dveh letih gospodarske krize nad	,
12,000.000 delavnih dni
ali 40.000 let po 300 delavnih dni. število moških totalno brezposelnih (brez prirodnega prirastka prebivalstva) znaša 16.543, ženskih pa samo 3492. Na eno reducirano 1 (— (totalno brezposelno) žensko odpade povprečno skoraj 5 moških redukcij. Vzrok je cenejša de-r lavna moč ženske, dasiravno moški, ki so pretežno družinski očetje, redukcije težje občutijo.
Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je padla v dveh letih gospodarske krize pri:	s
moških za Din 1.78, v odstotkih za 6.05%;
ženskah za Din 1.60, v odstotkih za 7.86%; , ,	Uv-m.
skupaj za Din 2.07, v odstotkih za 7.83%.
Faktičen padec povprečnega delavskega zaslužka je v relativnem pogledu zaradi nepravilnega prijavljanja od nekaterih delodajalcev še nekoliko večji. Ceniti ga moramo najmanj z 10%.
podporno društvo) in končno brez državnih in javnih uradnikov (ki imajo lastne zavarovalne fonde). Statistika OUZl), katero v naslednjem navajamo, se nanaša torej samo na našo obrt in industrijo; Veličino gospodarske krize prikazuje sledeča tabela o številu zavarovancev, njihovih plačah itd.
Padec napram letu
Zanimiva je ugotovitev, da je relativni padec povprečno zavarovane mezde pri ženskih delavcih skoraj za tretjino večji nego pri moških. Značilno obeležje gospodarske krize je torej dejstvo, da so podjetniki v prvi vrsti odpuščali moške delavce iin ženskim delavcem pa v prvi vrsti krajšali plače.
Celokupna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno faktičnemu enodnevnemu zaslužku vseh delavcev, zavarovanih pri OUZD, je padla v dveh letih za okroglo Din {>91.000. To pomeni, da je zavarovano delaVstvo izgubilo v dveh letih gospodarske krize na zaslužku skoraj
pol milijarde dinarjev.
Celokupna zavarovana mezda služi tudi kot osnova za odmero prispevkov socialnega zavarovanja. Sami bolniški prispevki OUZD bi pri nespremenjenem tarifu 6% padli tekom dveh let za ca. Din 26,000.000. Zaradi povišanja prispevnega tarifa od 6% na 6.5% s 1. decembrom 1931 znaša izgulba na bolniških prispevkih OUZD okroglo
Din 23,000.000.
'Prispevki za nezgodno zavarovanje so padli v dveh letih gospodarske krize približno za
Din 6,500.000
Vsled tako velikega zmanjšanja dohodkov je bilo naše socialno zavarovanje' prisiljeno povrh povišanja tarif ov izvesti itudi skrajšanje bolno podporne dolbe pri obolenjih od 52 tednov na 26 tednov in pri porodniških slučajih pa od maksimalnih štirih mesecev na maksimalnih 12 tednov. Tako se je dnevni
■Osebni kult je nam (Slovencem po-•setono pri srau. Prav radi slhviimo razne j ubileje, 'zlaslti one naših dob rib izinanoev in tovarišev, , kar je lq dolkaz, da v prijiatefclkem razpoložaniju slpreim-Ijamo vse njihovo deflo in mano njihovega življenja. Pripadniki obrtnega stanu pa se posebno veselimo življenjskih dogodkov dmih naišiih itovarišev, kfr de-ludeijo v naših obrtnilškti organizacijah s svojim idealnim dedom in izlkiuistivi. esteti pa še, če zavzamejo ti tudli v našem 'javnem in. gospodarskem življenju odliična mresta.' Tb je nam v.ponos, zakaj po njih je obrtniški stan uveJjavljiem v življenju in njihovo delo izpričuje, da 'se more tudi dbrtniški1 stan ponašati s Sposobnimi pripadniki. Zato mami je petdeseti življenjski julMleij naštiga dobrega (tovariša obritlnilškega sodelavca1 im javnega ter gospodarskega delavca, mesarja im prelkajeValca g. 'Miroslava Urbasa iprav dragocen ljubil e j. Kakor je1 skromen in tih, tako 'tilho bi. .skoro šell mimio nas njegov jubiMJ, da bi ga prezrli, če ne bi dohiteli na poti Abrahama, ki je počasnejši od sUavlljenca in mam >je na uho zaupal, da sta se srečala pri mejniku dveh živil j enjtsfKilh dalb.
Spoštovani jubilant se 'je rodili 15. januarja 1883. kot sin utemeljiteljev tudi preko inašith meja staroznanega obr-ta. (Prekajevalski obrt Urbasov, ki slovi, po specialnem izdelovanju, kranjskih klobas (U rbasove 'k rani sike klolba-se izvažajo v lAvsitrijo, na Koroško, litaliijio in pozna diih vsa Dalmacija) datira nazaj v leto 102(3. L. 1914 ga je pričeli vodliiti samostojno, 1. 1923 ga je pa popolnoma prevzel ipo svoji materi, znatno izpoipoflmil in pomnožil poslovne zveze. Kot mamljiv in' sposoben človek je nialšell še vedno časa. da se je ipOsvetiil tudi javnemu življenju, da s
Povprečnina , .. ' Vli.\ • • • • •	leta 1932	1931	, 1930
Članov i	77.653	14.195	20.035
Povprečna dnevna zav. mezda v dinarjih	24.38	1.83	2.07
Celokupna dnevna zav. mezda v tisočih dinarjev	1.893	514	691
Bolnikov	1.734	525	757
Odstotek bolnikov	2.23%	0.23%	0.32%
Bilanca gospodarske krize
Kaj )e novega?
Borze
Deviz«,
Ljubljana. Amsterdam 2301.51 — 2312.87, Beriiii 1360.41 _ 1371.21, Bruselj 79S.24 -799.18, OuTih 1108.35 _ 1113.85, London 194.14	195.74, Newyork <5ck 5705.47
f>738.73, Pariz 223.52 — 224.64, Praga 169.45 do 170.31, Trst 292.35 - 294.75.
Zagreb. Amsterdam 2301.51 — 2312.87, Berlin 1360.41 — 1371.21. Bruselj 795.24 do 79917, London 194.14 — 195.74, Milan 294.35 do 294.75, Newyork kabel 5727.47 — 5755.73
tek 5705.47 ____ 5733.73, Pariz 223.52—224.64,
Praga 169.45	170.31,	Curih 1108-35 do
1113.85.
Izdelovanje Nap-kože v Jugoslaviji.
Kaillovšlka .kožama iBJeih im Abraham sta pričela v Zemunu izdelovati skupno z lAivralmom Kjrstilčem, lastnikom tovarne »Dienraa« Nap-fcoižo.
Dolgovi naših hotelov. Doilgovi 133 naši/h 'hotelov v Primorju zmašaijo po podatkih Jadranske -hotelske zveze 73,9 milijonov Diln, dločirn so hoteli z vsem svojim inventarjem 'vredlri.i 147,9 milijonov Din.
Mešani bencin. Od, 15. januarja dalje se sme prodajati samo mešani bencin, dOi 1'5. feibruanja pa se mora porabiti ves čisti bencin, ;ki (je namenjen za pogon motorjev.
Oprostitev kmečkih mlinov od davka na poslovni promet. Davčni oddelek finančnega (ministrstva je izdal tolle po-jaislndlo; Oseibe. ki meljejo na merico in se	ismtotrajo za	iktnelčlke,	se	oproste
sfcuipnega	davka	na poslovni	promet,
ne	gjlede	na to,	v katerih	im	kakšnih
mlitniilh se vrl§i ita miletev.
Bivša Sakserjeva banka v Newyor-kti. Ufpraivmik bivše iFratiik Saikserjeve banke je nedavno objavili javnosti, da	bodo	dobili	vlaigatelji	v kratkem
izplačan tretji obrok svojih vlog. — Po vesteh ameriških listov je skoro z gidtovastjo računati, da ne bo noben vlagatelj oškodovan.
Nepismeni Američani. Službeni podatki o Zedinjenih državah pričajo, da je 4,283.753 oseb, ki ne znajo ne čitaiti in ne pisati.
Uslužbenski davek. iNa [podlagi čl. 100 pravilnika k zakonu o neposrednih davkih se izaradi uredbe ministrstva financ, oddelek davkov z dne 14. januarja 1933 št. 3981-IH., pozivajo Vsi delodajalci, ki so dolžini plačevati uslužbenslki davek v znamkah, 'da ipredJože davčni rnpravi za mesto (Ljubljana te knjižice v (kontrolo najdelj do 'konca februarja it. II. Deladaijallei, iki tega ne bi storili, bodo nato osebno pozvani, da v roku 8 dni ito store. Ce tudi v tem .roku ne bi predložilii davčni upravi knjižic, bo davčna uprava sama Odmerila davek.
40urni delavnik izjalovljen. Ker se je ženevska konferenca o tem vprašai-nju z 31 glasovi proti 20 glasovom izrekla proti njegovi .uvedlbi to se je 17 delegatov iglasovanlja vzdržalo, je padla vsaka nada na uveljavljenje 40urnega delovnika v vodo.
Rubežen nad parniki. INa zahtevo okrožnega usraida iza izavarovanje delavcev sta billa zaklenjena v Šibeniku parnika J,uig. Oovda »Jugoslavija« in ».Rpidauro«. Jug. lL'oy|d dolguje uradu milijona lir zavarovalnih prejemkov.
O pogojih prt državnih dobavah. Ker so razne državne in samoupravne ustanove pri razpilsu javnih dobav pogosto zahtevale ikat pogoj, da Ibo do-ibavftjeno blago samiol od gotove tvrdke ali z gotovim žigom ali čisto določene kakovosti, je sedaj finančni minister na zahtevo nekaterih industrialcev, odcedili, da se v bodoče taflošni pogolji ne smejo staviti. Naredlba je Mia že razposlana vsem državnim uradom iln ustanovam.
Oddaja zakupa restavracije na postaji Konjic se (bo vršila po oifeirtnii licitaciji; dne 3. februarja 1.1. piri Direkciji državnih ždleiznic v Satialjevu.
f {Jeriha mMihael
Kaikor je »Obrtni Vestnik« v Radinji Številki na kratko zabeležil, je umrl dne 30. decembra pr. 1. v najlepši življenjski .dolbi v Gorenji vasi piri 'Ribnici ig. Jeriha Mihael, krojaški mojster in poldnaičelnik združenja krdjiačev in kroijačič iza sodna okraja 'Ritmioa in Velike Lašče. iPolkojni je bil rojen dlne 24. Oktobra 1093 v (Malem Trebeljevem pri Litiji iln se je 1. 1902 nasellill v Go-irenlji vasi pri Ribnici, ikfer 'je pričel izvrševati ikrolialski obrt n ga opravljal do svoje smrti. Z Vztrajnim delom in pddnoistjO si je ustvaril lepo delavnico in 'je obrt v(pel.ial tiaiko, da mu je bil obstoj v lepo uspevajoči Obrti zasiiguran. Toda sredi plodonosnaga dela in vsakdanje borbe za praslknbo šestih otro-
čičev .ga jie iztrgala družini neizprosna usoda. IPolkojni tovariš je sodelovali pri »druženju krojačev im ikrojtačič od leta 1903 pa do svoje smrti. V času. ko se je naselil 'V Goreniji vasi, je obstojala v iRilbnici še krojaška zveza. Kot zaveden obrtnik je talk oj stopil kot član v ito zvezo, v kateri je [zavzemal tudi mesto odbornika. Ko pa se je 1. 1923. •ta ziveza preobrazila v krojalško zadrugo, ije bit itaJcoij izvaljen za člana načelstva. Zvesto in marljivo Je sodeloval pri tej organizaciji do J. 19218 ikot odbornik, potem pa Ikot podnačdlmilk združenja. Svojo nalogo je vršil vedno točno, nepristrlaimsiko in samo v dobrobit obrtniškega stanu. Kako pa Se bili tudi prifoulbljeini v Obrtniških krogih, je zadostimo izpričal njegov poigreb na dani Novega teta.
Dragi tovariš! Zapustil si mas in le težko Te bomo pogrešali. V vodstvu naše organizacije je nastala vrzel, ki jo bomo težko izpopolnili. S hvaležnostjo v srcih se Te bomo spominjali Ikot dragocenega tovariša in spomin na Te nas bo vodil po začrtani pati v duhu po Tebi izapočetega dela.
iBioidi Ti lahko zemljica, nlaiša kolegi-jalnost pa Tvdjim 'preostalim iv iskreno tolažilo!
Udruženje krojačev in krojačlč za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče.
ex$am$acij
Zahvala. G. Luldovilk Černe ml j. /la-rtlar im trgovec v Uiubljani je daroval Ipovodoim SOletaice 300 Diin v zadružni podporni fond za onemogle in delunc-zmožne člane. Za ta velikodušni dar izreka .podpisano združenje agilnemu Ji-podpredsedniku svojo naijlepšlo in na> toplejšo zalhvalo. — Združenje urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev im pasar-iev v Ljubljani.
Združenje obrtnikov stavbnih strok v Kamniku vabli članstvo na iredni občni zibar, ki se vrši v nedelja 29. t. m. Ob poli 9. dop. v restavraCiijli Orajiskd dvor v Kan miku s sledečim dnevnim redom: 1. nagovor im poročila načelstva O Odobrenih pravilih, 2. morebitna dopolnitev aili izprememba pravil. 3. obračun litn poročilo dosedamjiih preglleidni-kov računov, 4. voiljtiev novega odbora, 5. proračun >za leto '1933. i!n 6. raznoterosti Udeležba za Vse člane obvezna. Niačelniik Hamiar rFlamo.
Redna skupščina Strokovne zadruge tesarskih in studenčarskih mojstrov v Ljutomeru sklicuje v nedeljo 5. februarja 1.1. Ob 10. dopoldne v gostilno kes-nilk v Ljuitomeru redno skupščino. Dnevni red skupščine obsega; 1. poročilo načelnika, 2. čiitamjie in odobreni e izapisinlilka zadnjega občnega zbora, 3. voltev nove uprave, nadzorstva, častnega odbora, predsednika razsodišča, sestava seznama lizpitme komisije, 4. slklapanjle o proračunu za leto 1933., 5. rešiitev 5 vllag 'zia papustiitev globe, 6. razgovor izaradi skupnega naročila iat-tiičinih tablic rza pod (Schlvffboden), 7. isllučaijinostli. Kdor neopravičen izostane, zapade Ikaizni 100 Diln; odsotnost pa Opravičuje le bolezen. — Načelnik L. piatsohar.
Obvestilo. Udružeinijie krojačev in Ikrajialčilc za sadne olkraje iRJbnica £in Velike Lašče naznanja članom ilz sodnega okraja Ribnica, da po 'Srniiti podnačelini-ka udnuženjai (Jerihe 'Mihaela, vodi ipaslle padnačellnikia najstareiši člain načelstva to časltnli član tov. Mate Jakob, krojač v Goričivasii št. 64 piri Ribnici. Člani iln članice iz soidinega okraja Ribj nliica naj se v zadevi prlitialv vajencev im vajenlk, pomočniilkiov iin pomočnic (imiš-ilijene so priljiave to Odjave) ter v vseh Obrtnih zadevah obračajo na tovariša iMate .J.a(kaba, krafača in Častnega člana udruženja v Goriči vasi pri Rlilbmiidi — Predsedniilk udruženja Lenarčič.
Redni občni zbor »Obrtniške samopomoči«
se bo vršil v nedeljo, dne 12. februarja
1933	ob 9. dopoldne v posvetovalnici' Zbornice iza trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ulica štev. 10 (pritličije, desno-) s sledečim dnevnim redom;
1. Pozdrav predsednika.
0. Čitanke zapisnika zaidltijega dbč-nega Zbora.
3. 'Poročilo blagajnika in revizorjev.
4. Slprememlba iin potrditev pravili.
5. Nadomestna volitev za dva namestnika odlborniilkav.
6. Raznicteirosti im predloigi.
Če tbi olični izlbor; Ob napovedani uri ne bil slkllepičen, se bo vršil pol ure pozneje na .istem prostoru, ne oziraje se na število članov.
Odbor.
J)e6
ave
in Cicitaciie
Direkcija državnega rudnilkia Senliislki Rudnik sprejemal do 30. januajrjia t. 1. ponudbe glede dobave 20 plošč železne pločevine. — Komanda pomio(nsikega arzenala Tivialt sprejenia do 31. jainua^ja t. 1. ponudbe glede dobave jadrenine, platna, suknia, afriške trave, fiicat motvoza liitd. -r- Diirekcijia idržavnega rudr niika Kreka sprejema .do 2. februarja t. 1. ipojiudbe glede dobave 10.000 'kg karbida in 200 kub. m hrastovega fesa; do 9. februarja 1.1. pa gllede dobave 3 vagonov lubja.
Vršile se ibodo .tele ofarthe liciitiaciije; iDne 7. februarja t. L pri ekoniolmskem oddelku Oprave državnih monopolov v Beogradu glede dobave 81.600 kg molke, 1500 Ikg malsati, 1500 kg kave, 300 kg masla, 1000 kg mSa, 30 ducatov toaletnega imiJla, 150 Ikg sveč, 'JO kg popra im 10 kg paprike. — Dne 10. febru-anja t. 1. pri Dlireikciiii državnih železnic v Subotici glede dolbave elementov za. telefone.
Važnejše določbe zakona o obrtih
(z dne 5. novembra 1931. leta) za
službodavce in službojemnike
Priredil po hrvatskem priročniku prof. Stj. A. Marčiča
Vladimir Pfeifer.
naro6iite ipri svojii zadrugi za ceno Din 15.— za izvod. Na 100 straneh brošure so vse važnejše določbe obrtnega zakona zbrane v najpreglednejši oblika, pridejama so privila združb in dozdaj izšli pravilniki in uredibe.
Vsakemu obrtniku in izpitnemu kandidatu nujno potreben priročnik.
'Strojni oddelek Direkcijo državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. jla-nuarjla It. 1. ponudbe gledie dolbave zati-Ikiačev, ivijiakov, železa, p,odložnic. žiice, pločevine iin žiilčnih 'vrvi'. — Komanda pomorsikega arzenata TiViat sprejema do 2. februarlia t. 1. ponudbe glliede do-balve ven'tila to tiia; doi 3. feb,ruarja t. 1. glede dobave 10.000 kg sode; do 7. februarja 1.1. igtlede idobave cia 700 metrov kabla; do 8. felbruartila 1.1. glede dObaive železa, piliočevtoe i'n cevi; do 9. februarja t. 1. (glede dolbave spiralnih svedrov; do 13. februarja t. J. pa glede dobave ščetJk.
DiirekdiiJa idržavnega rudniilka v Velenju sprejema do l. februarja t. 1. po-nudibe izia idObavo ilOOO Ikomadoiv kre-mienijalkov iza bencinske varnostne svetilke, 12 m medenine v palicah, 3 mia-neslmanovih cevi, raznega orodja, 16 m gumijevih spiralnih cevi, 600 pol smirkovega platna, 100 IkomaidOv žagie za koivilno, 20 kg 'bele Ikrede, 8000 kg ovsa za 'koinlie liln il 00 kg žveplene kisiiine.
Diiretkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 1. februarja t1. 1. ponudbe :gllede dolbave 4 komadov sit za premog, 30 komadov jamskih sitrgač, 400 kub. m jamskega mehkega lesa in 200 Ikulb. m hrastovega jamskega' lesa. Direlkciija državne železarne Vareš-'Miajdan spreljema do 1. fobmarja t. 1. ponudbe glede .dobave filitrov; do 8. februarja t. 1. pa igllede dobave 10.000 kg železa. Direkcija državnega rudnika Kalkanj sprejema do 6. februarja t. L ponudbe iglede dobave mizarskega materiala, ral zine ga ,pj.stairnli8ke®a materi-ijalla, 50 Ikub. mi bulkovih hlodov, sedlarskega mateiiijjala, 3000 Ikg bencina ter glede dobave zidarskega oroidlja. — Direlkcija državnega irudhitoa Ugljemik sprejema do 9. 'februairja t. 1. ponudbe glede dobave jeklenega motvoza. — Direkcija državnega rudnika Senjlski Rudnik sprejema do 13. februarja t. i1. ponudbe glede dObaive uleklenliih osovin, naprave za ležaje, ilOOO kg Oljla za mazanje in 5000 kg mineralnega strojnega Olja. — Diirelkdilja državnih železnic Su-llx)tica sprejema do 3. februarja it. 1. ponudbe gllede dolbave 450 Ikulb. m famlue-nega kamenijia; do 4. februarja t. 1: pa glede idabaive '840 Ikub. m gramoza. — Komanda ipamorskegai arzenala Tivat sprejema db 30. januarja) it. ]. poniuldibe glede dobave žiilce iin išairnirijev; do 12. feibruanja .t. 1. pa glede dobajve delov za Dieselov motor. — Dne 10. februarja 1.1. se bo vršila pri upravi smodniišnice v Kamniku liciitadiija glede dobave 10 t'isio)č kg alluimilnida; dne 27. februarja t. f. iglede dobave 300.000 kg amonijevega sollitra iln 30.000 Ikg preje Od jute; dne 218. februarja t. 1. pa glede dobave 1200 ikub. im diellovega lesa. — Dne 7. februarja t. 1. se bo vršla pri ekonomskem Oddelku Komande mornarlilce v Zemunu licitacija glede idObave 3500 ton domačega premoga. — Dne 10. februarja t. 1. se Ibo vršila pri Komandi 2. velo-cjpedslkega baitalljlolna v Nišu licitacija izia dolbavo aunanliilh iln notranjih gum iza dvokolesa. — Dlne 11. februarja t. 1. se ibo vršila pni1 Komandi MI. armiljske oblasti 'v Skaplijlu iliicitadija gllede dobave 20.000 kub. m drv.
Obrtniki!
Večletno tovarniiko jamstvo
Važno za Vas /e, da veste, da so
9 0
Obročne ugodnosti! Cene nizke t
DURKOPP šivalni stroji
kakor: FLAHŠ TEP, CILINDER, LEVOROČN1 i. t. d., svetovno priznani najboljši Zato si pred nakupom oglejte mojo tovarniško zalogo
Ludv. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6
Glavni in
"odgcrsrorij-urednik Vladimir Pfeifer. - Za konaorci.1 »Obrtnega Vestalka« Josip Ketoek. - Tlaka Narodna tlaka	Predstavnik	Fr.	Jezertek.	0K3S25BBI